Katolišk cerkven Umi. Danica izhaja vsak petek na celi poli, in veljš po poŠti za celo leto 4 gld. 20 kr., ta po leta 2 gld. 20 kr., ta četert leta 1 gld 16 kr. y tiskarnici sprejemana na leto 3 gold. 60 kr., ta pol leta 1 gold. 80 kr., ta četert leta 90 kr., ako tadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej. Tečaj XXIV. V Ljubljani 8. grudna 1871. Česa se fe varovati, da ne postaneš odpadnik od sv. vere. V današnjih časih vidimo, da ni ravno odveč ne obljub ne žuganja treba, že malo posmehovanja in za-sramovanja je dovolj, da se jih veliko sramuje svojo vero očitno pred svetom spoznavati. Moramo pač toraj nehotč se vprašati: kaj li je krivo, da ta nebeška luč, „brez ktere vender ni mogoče Bogu dopasti," v sercih veliko kristjanov temni, slabo berli in Čedalje bolj ugasuje? Vera peša, vedno bolj gine: 1. Zato, ker se zanemarja Božja beseda v pridigah in naukih, prejema ssv. zakramentov, molitev, pobožno branje in premišljevanje. To bo potrebni, so zveličavni pripomočki, s kterimi se plamen sv. vere oživlja in vzder-iuje. Kdor toraj ne mara za te pripomočke, ni drugač mogoče, kakor da v bv. veri vedno bolj mlačen prihaja. Mlačnost v veri prihaja: 2. Iz velicih grehov in hudobij, kakor postavim, iz lakomnosti. Od nje piše sv. Pavel: „Korenina vsega hudega je lakomnost; nekteri, ki so po nji hrepeneli, so zašli od sv. vere." (I. Tim. 6, 10.) Ravno to veljd od žertja. O njem govori apostol: „Veliko jih živi kot sovražniki križa Kristusovega, kterih konec je poguba, kterih Bog je trebuh." (Filiplj. 3, 18. 19.) Nihče, ki je ves pokvečen na obrazu, se rad ne ogleduje v zerkalu. Tat, ki po noči hodi, ne mara za luč, ki bi mu raz-s vitij e vala njegove tihotapne ovinke. Še bolj zoperno ]e hudobnežu zerkalo sv. vere, ki mu vso njegovo ostud-nost, nesramnost in gerdobijo razodeva. Zato postavlja to zerkalo zmiraj bolj in bolj v kot, ter skuša to luč naposled popolnoma pogasiti. „Sleherni namreč, pravi Kristus, kteri hudo dela, sovraži luč in ne pride k luči, da niso svarjene njegove dela." (Jan. 3, 20.) — Luč sv. vere upihuje: 3. Napuh. Bog je sicer človeku dal um in pamet, pa le zato, da bi od te luči Njega in Njegove resnice čedalje bolj spregledoval. Um smč toraj le vprašanje postaviti: Kaj je Bog razodel, in kteri dokazi spričujejo razodeto resnico? Ne smč pozabiti, da je po izvirnem grehu otemnel, in je ravno zavolj izvirnega greha zlasti k napuhu nagnjen, ki se rad celo nad Boga povzdiguje. Prederzne se Božjemu razodenju nasproti staviti mnogotere ugovore in dvome. S tem postavi svoj um nad Božjo vsevednost in Njegovo modrost, napove vojsko razodenju Božjemu, in zajde prej ali poznej v krivo-verstvo ali nevero. Vera namreč neha vera biti, kakor hitro nočemo svojega plitvega in omenjenega spoznanja Božjemu spoznanju podvreči. Zgodovina vsih časov spri-Čuje, da je bila prevzetna domišljija mati vseh krivo-verstev in doveršene nevere. Zato pra~i sv. Avguštin: List 49. „Nahajajo se sicer po raznih krajih razne krivovere; vse imajo pa enega in ravno tistega očeta, namreč: napuh." — Vero spodkopava: 4. Branje tacih knjig ali bukev in časnikov, ki so sovražni čednosti in katoliški cerkvi. Da bi kdo od takega branja škode.ne terpel, je ravno tako malo mogoče, kakor v kužni sapi živeti, pa se je ne navzeti. Imamo celo izgledov, da še taki, ki bo krivoverske pisanja le iz tega namena brali, da bi jih overgli, to bili od njihovega strupa smertno okuženi. Tako je španjski mašnik Avit, dasiravno je svaril sv. Hieronim, bral ▼ Orieenovih bukvah njegove zmote le za tega del, da bi jih bil očitno overgel. Konec tega pa je bil, da je sam prišel ob vero. *) Zato je sv. cerkev vseskozi ojstro prepovedala krivoverske pisanja brati, razširjati ali shranjevati. Se vč, da taki, ki so z vero popolnoma priili na kant, kričč na vse gerlo, da je ta cerkvena prepoved vžgano znamnje, da obtežuje Človeškega uma in duha. V resnici pa cerkev s tem ne prizadeva človekovemu umu nikakoršne obtežnje, in ne vklepa njegovega doba v nikakoršne vezi. Ona ravnA le po izgledu previdne matere, ki otroku ojstri nož iz rčk izdere, da se ne obreže, in mu strupene gobe vzame, da si ne zavdi. Vzrok pešanja v veri so poslednjič: 5. Tako imenovani meiani zakoni; to je: ako se katoličan z nekatoličanko, ali nasproti zaroči. Da cerkev take zakone, kolikor je mogoče, odsvetuje in sa-deržuje, je pač njena sveta dolžnost. Bodi si tudi, kar se pa gotovo tudi med sto tacimi zakoni komaj enkrat prigodi, da bi se nekatoličan izogibal sleherne besede, ki bi zasmehovala katoliško vero, njene poboinosti in obrede; je le vender gotovo, da se tudi katoličanka vpričo svojega soproga vsega varuje, kar bi razloček verstva očitno razodevalo. Tako pa hladnost in malomarnost v veri čedalje veča prihaja, dokler popolnoma ne omerzne. Tu veljajo besede sv. Pavla: „Ali ne veste, da malo kvasu vse testo okisa?" (I Kor. 6, 6.) Bralec! iz tega lahko sam vidiš, kaj ti je storiti, in česa se ogibati, da ti luč sv. vere ne jame gasniti, ali pa kako zamoreš pojemajočo vero zopet oživiti. Korenec. .. Bav-bav — liberalce pobrmi." III. Zoper jezuite so kričali laži-starokatoličani v Mo-nakovem, so kričali protestantje v Darmstadtu, krič6 •) Znano je, da Origen, sicer eden naj gorečnisih in nmj rodovitniKh cerkvenih pisateljev, je bil vender zabredel v nektere hnde zmote. sovražniki katoliške Cerkve v „pre8sah," po „tagblat-tih," po steklenjačah in kjer cobč priložnost. Tako kričanje je primoralo nemške Škofe, da so v vinotoku letošnjega leta očitno in slovesno, v čast pravice in resnice spričevanje izrekli: Da vse jezuitom natvezane krivičen j a, tožbe in dolženja nimajo čisto nobene podlage. — To so očitno, pred vsim svetom izreklivšk«fje, v kterih škofijah so jezuiti bivali ali delali. Skoije pristavljajo, da čez vse hvale vredno je dobro djanje jezuitov v duhovni prid delavcev po fabrikah in delavnicah. Zvesto si prizadevajo obvarovati jih pred velikimi nevarnostmi demokratiških rudečkarskih zmot. Pričajo nadalje škofje, da jezuiti dajejo vernikom naj lepši zgled s svojo spoštljivostjo do cerkvene in deželske oblasti iu s svojim postavoredniin in izverstnim, tudi olikanim obnašanjem ter so vredni hvale od obojne oblasti, in tako v nič devajo vse nasprotne krivičenja. Škofje pričajo, da jezuiti, duhovni in neduhovni, so v dveh poslednjih vojskah ranjenim in bolnim vojakom neprenehoma pomoč skazovali v njih dušnih in telesnih potrebah ter si imenitne zasluge pridobili za deržavo, za Cerkev, pa občno občudovanje in zahvalo. Škofje pravijo k sklepu: „Mi podpisani dobre volje damo to spričevanje družbi, ki je hvaljena od Cerkve, po krivici pa sovražena in preganjana od svojih sovražnikov." Podpisani so: Miecislav, gnjeznjauski in poznanski \"':ši Škof. Pavel, vikši škof kolonjski. Henrik, knez in -k«'f vratislavski. Peter Jožef, škof limburški. Konrad, škof trevirski. Janez Bernard, škof monastirski. Kaj je vse frajmavrarsko, ,,pressersko" in biatovsko kričanje in vse njih laži v primeri s tako slavnim pričevanjem takih mož V Kako moraio katoličani laž zavračati, so pokazali verniki v Iladamaru na Visbadenskem. V Visbaden u so .,novi staroverci" j>red nekterimi tedni prebivalce nekdanje knežije Nasav Iladamara slepili, da z žalostjo misli jo na tisti čas, ko so jezuiti ondi delali. Nato pa je katolišk odbor &koraj iz vsih krajev te knežije skl.cal »hod v Iladamar in 12. nov. je čez 3<)0U katoličanov sklenilo protest zoper tako krivičenje ter ga je odbor poslal deržavnemu zboru v Berlin. In vsi enoglasno so izrekli, da 3C zlagajo s škofovskim razglasom v Mogunciji in razodeli so zahvalo limburškemu škofu, d i se je pervi tako serčno vzdignil v hrambo jezuitov. K temu naj pa vsak previdni privzame tudi zlasti to, koliko si jezuitovski red trudi in koliko dobrega dela z misijoni med divjimi narodi in sploh med zagrešenim ljudstvom po vsem svetu. Koliko terpe, se trudijo, de lajo brez polajšanja in brez prestanka! Drugi si še kak oddihljej, kako zl ižuost privošijo; ti pa kakor v eno mero, kakor v eno sapo naprej delajo: ,,0. I. M. G. D." vse v veči Božjo čast. Zares, kdor njih djanje pozna in ve ob enem, kako togotno, zvijačno in potuhujeno jih pa posvetnjaki preganjajo, — mora spoznati, da to kovarstvo zoper tolikanj dobrotni red je prav satanovo djanje in izvira iz nasprotljivosti do Boga samega, i/, jeze do križa Kristuaoveg«, iz sovraštva do sv. Cerkve, iz ljubezni do mesenosti, ktere sužnji so ti preganjavci in prav posebno iz napuha. Da so tudi mnogi več ali manj šolani Slovenci vmes, je od tod, ker so se nevedoma nalezli nemškega laži-liberalizma. Veči del so taki tudi odpadniki od naroda, ali pa morda na prodaj za odpad. Nekteri se pa imajo po eni strani za narodnjake in še prav vnete, po drugi strani pa so vsi polni strupene jeze zoper vse, kar je verskega in cerkvenega, — ti imajo duh nemškutarski in jezik slovenski, so zatajili glasilo slovensko: „Za vero, dom, cesarja." Zmag* kriza r I II. stotei/i. Kdor je od zemlje, je zemeljski, in od zemlje govori; kteri je od nebes prišel, je čez vse. Jan. 3, 31. (Konec.) Med tem je v kratkem novo preganjanje protilo svetemu križu. O kralju Moabljanov nam pripoveduje sveto pismo, da je prašal nekdaj krivega preroka Balama, kako bi pokončati mogel ljud izraelski? Baldm mu je pa svetoval: Hočeš li ti izraelsko ljudstvo pogu-biti, moraš najprej Izraelce nakloniti k nialikovavstvu; dokler namreč služ>jo svojemu Bogu, ne poginejo nikakor. Tedaj vpraša kralj preroka vnovič: Ali kako pa naj jih odvernem od njihove službe Božje ? Jaz druzega načina ne vem, kot da jih zapelji k ljubitvi sveta in v nečistost ; to pa prav lahko storiš: med svojimi podložnimi imaš lepe, prijazne in kratkočasne ženstva; te pošlji k izraelskemu ijudstvu na razgovor, in ako to storiš, boš vidil, da si ženske pridobijo izraelsko ljudstvo in ga odtegnejo od službe Božje. Moabljan je storil to, in res je zapeljal Jude k malikovavatvu in pripravil v nesrečo. Tako se je zgodilo tudi s kristjani, kteri niso hotli nositi jarma in bremena Kristusovega , o kterem Gospod sam govori: „Jarem moj je sladak in breme moje lahko" — zapeijal jih je tako krivi prerok iz Meke. Krivoverstvo Mahomedovo je v tem stoletji bilo tista kača, ktera je v raji ovita bila okrog drevesa spoznanja. Kakor je uni sovražnik človeškega rodu , uni grozoviti gad, strup svoj vpuUil v serce Evi, odtergal Adama od Stvarnika njegovega, in je svoje prekletstvo raztegnil na vse strani: tako je krivoverstvo mahome-dansko po gadovo ali kačje obvilo uboge, od Boga odpadle in sebi prepuščene narode, in je zasejalo seme pogube, ktera je v kerščanstvu storila neznano veliko škode. Proti temu sovražniku bi bili mogli kristjani se bojevati z vsemi m.črni, ter kakor so gledali nekdaj Izraelci v puščavi na bronasto kačo, ozirati se na križ, po razodenji, ki ga je vidil Konštantin: ,.V tem-le znamenji zmagaš." To zaupanje bi bili mogli gojiti kristjanje, kteri so hotli zmagati sovražnika svojega zveličan ja. Vse tiste, kteri zaničujejo sveti križ in kristjane, sodi in ponižuje križ Jezusa Kristusa. Taki so že sojeni, in sicer z dvojno sodbo: najprej valed besedi Gospoda, ki pravi: „Kdor ne veruje v Edinorojenega od Očeta, je že obsojen" (Jan. 3, 18,; potem, ker preganjajo Kristusa Gospoda in njegove služabnike. --- Za nekaj časa morajo taki vzmagati in pravico deržati v vezeh, dokler terpi odločeni čas, poteo. pa poginejo, in spominjajo se jih še le tako, kakor se spominjamo onih cesarjev pre-ganjavcev kristjanov in svete cerkve, kakor se spominjamo p. Julijana, Galerija, Maksimina, Dioklecijana, Nerona in drugih. Mahomed, krivi prerok, je z orožjem in naj večim pritiskanjem silil ljudi k sprejetju svojega nauka. Nu-midija, Mavritanija itd. je bila preplavljena z njegovo krivovero, in nasprotnike svojega nauka je neusmiljeno ječil in grozno preganjal. Le ta besnota je v kratkem dosegla neslišane nasledke. Mahomed in njegovi nasledniki, Kaliti zvani, so se postavili na čelo divjim Arabljanom, in z njihovo pomočjo so si v deržavnem pa v verstvenem oziru pod-vergU Perzijo, Sirijo, Malo Azijo, Egipet, severno Afriko in SpanjoUko. Lepo cvetoče cerkve so bile razdjane n popolnoma pokončane. Komaj 8e je tu in tam moglo obderžati nekoliko vernikov pod železnim jarmom Islama. Mesto, kjer je sveti Avguštin, ta veliki kras svete cerkve, imel svoj prestol, je doslej še tako razdjano, da ga ni spominka o njem. Martel Kari je ustavil maho-medanstvo v divjem napredovanji s svojo srečno bitko pri Turu in Piktaviji. — Morebiti bi mahomedanstvo bilo popolnoma ukončano, ko bi ravno v Carigradu tedaj gospodujoča nesložnost in velika razuzdanost ne bila vrat odperla Turkom. Mz Amerike. (Pisma naših mladih rojakov.) Iz opatije sv. Ludovika, 11. septembra 1871. Po celi okolici smo že imeli misijone:*) v št. Jakobu, 9 milj od sv. Jožefa proti jugozahodu, od 18—25. julija v Kičomondu, 7 milj od št. Jakoba proti jugozahodu naprej, od 27. julija do 3. avgusta; v št. Niko-lavžu, nekoliko na stran, podružnica sv. Jakoba, je bil le 3 dni: 13., 14., 15. avg. in se jim je tudi posebej križ postavil. Pri vseh teh sem bil jest ali pri začetku ali pri končni slovesnosti kot ceremoniarius z g. opatom zraven. Povsod je enako, kot sem Vam o raisijonu pri sv. Jožefu pisal; le iz Ričmonda Vam nekaj omenim. Pri Vas misijonarji postavljajo misijonarske križe „s križanim Jezusom" vred; na podobi pa, če ste jo dobili, vidite le križ brez Križanega, in namesto tega napis: „Kdor ostane do konca stanoviten, bo zveličan." Zakaj „Jezus je bil že križan, je rekel v Ričmondu, njega ni treba več križati — ali sebe samega — starega človeka moraš zdaj po misijonu na ta le križ pribiti, zato sem ti praznega pustil. — Prav lep spomin, kadar vidim križ „pa brez »Križanega". 20—28. avgusta smo imeli misijon v št. Cloud-u (št. Klavdu). Tu je bila druga pridiga vselej zvečer, da je tudi vsak delavec lahko prišel. Amerikancev („Yankees" jih imenujejo; vsi so čisti neverniki, pa sicer dobroserčni) je bilo precej zraven, posebno pri začetku in pri končni slovesnosti. Tu je bil veliki altar zvečer ves razsvitljen kot pri Vas o Veliki noči Božji grobi, v sredi pa je stal temno barvani misijonski križ in zraven križa misijonar na nalašč zato narejenem odru. Vse je bilo ginjeno, ko je govoril o zmagi sv. križa in o tolažbi, ki jo zajema verno serce iz tega mogočnega znamnja, ki se je ta večer takorekoč na novo pokazalo z opisom: In hoc signo vinces. (V tem znamnji zmagaš.) — Kakošna tolažba bo za nas, ko se bo pokazalo to znamnje na nebu — posebno zanj — ki je že tolikrat stal pod misijonskim križem, oznanovaje Kristusa! — Omenil je tu (v angleški pridigi; vsakrat je pridigoval nemško in potlej angleško), kako se je bil 1. 1853 v Guttenbergu v Iowi prikazal križ na nebu, 100 čevljev dolg in 25 čevljev počez, ravno ko je on imel pridigo pod novo postavljenim misijonskim križem. Protestanka je bila prikazen naj pred zapazila. To sem že pred bral, toraj me ni kaj ginilo, le toliko, da sem bil prepričan, da sem resnico bral; — a še nekaj! ko je tri leta poznej 1856 šel sam gori v Minesoto, peljal se je memo tistega kraja ter je hotel še enkrat viditi mesto, kjer se je bil sv. križ tako veličastno prikazal, in ko stopi z voza na mostovž, vidi ravno tisti križ spet na nebu. Tega še pred nisem slišal in kar mraz me je stresel — ko je izgovoril — in me še zdaj, kadar na to mislim. — Zraven je bilo pri ti priložnosti '3 duhovnov in jest, razun p. Buh-a vsi benediktini. Jest sem bil ves čas misijona tukaj zakristan , ker je imel brat namesto kuharice preveč opraviti, in P. Veninger zakristana navadno precej dobro „podi." — Na koncu mi je bil po- *> To pismo je že tretje, o popr. o drogi priliki kaj. Vr. daril molitvene bukve „Herz Jezu, Missionsbuch". Lepi spominek na gorečega misijonarja. Pri mizi nam je ,,vi-storjo" povedal od ..Kranjca", ki mu je melodija pri ,,Gloria in excelsis Deo" tako dopadla, da jo je ves ginjen še enkrat zapel, toraj dvakrat po versti. Neizrečeno m«>ra moža tolažiti, ko vidi toliko ne-številnih križev , ki jih je že v tej nezmerni deželi postavil! — V mestu, v gozdu, v dolini, na planjavi, na gori, povsod je sejal seme Božje besede, sadil drevo življenja, in koliko jih je rešil, ki bi, raztreseni po nezmernih gozdih, ne bili našli duhovnika, ako bi on ne bil prišel! Kolikrat mu je že kakšen tak odločen in zgubljen možiček rekel v kakšnem gozdu pod križem: Duhoven, saj mojo dušo ste rešili v tem gozdu. Bog plačaj! — Le to ga žene vedno dalje, vkljub toliko nevarnostim. V Galveston u v Texas-u je pridigoval v veliki cerkvi sv. Antona, ki je bila polna oboroženih z revolverji in noži — vse zoper njega; — vse je bilo tiho, da bi se bila „miška slišala", — on pa je pridigoval Jezusa Križanega, — nobeden si ni upal nanj vstreliti — in več se jih je spreobernilo. Enkrat (kraj sem pozabil) so mu prostomavtarji s kationom pre-strelili novo postavljeni misijonski križ. Pred ta večer ga je postavil in že tu so mu hotli nagajati, pa so sc zbali, toraj drugo jutro na vse zgodaj, ko še ljudi ni bilo po koncu, pridejo s kanonom. Eden je imel sprožiti , drugi pa so se odtegnili. — Sproži — križ i es pade, — ali stara ženica ga je vidila, in ko je pete pobiral, je za njim vpila: du Spitzbub du, du Spitzbub du (Ti potepuh ti; ti potepuh ti!), in berž so bile vse ulice polne in kmalo so ga imeli za vratmi. In kako se je zagovarjal? Ich bin unschuldig, mir h hat nur das Loos getroflen — ich musste es thun. (Nedolžen sem, vadlja me je zadela, moral sem to storiti . — Prav veliko odškodnine je moral plačati. Misijonar pa je šel v procesiji s celo faro k podertemu križu, ga počastil koj na kolenih in potlej spet postavil, in noben križ, kar jih je še on postavil, se ni tako častil, kot prestreljeni. — Prote6tanški časnik iz št. Klavd-a mu je napisal komplement: He is a very interessing spcaker prav zanimiv govornik je)! — V angleščini je dobro izučen in vajen; pa zgovarja jo precej slabo, tujec, ki sc je star uči, nikoli ne bo lepo izgovarjal angleščine. — Od 2*. avg. zvečer do 1. sept. zjutraj smo mi imeli duhovne vaje, 25 nas je bilo vseh, razun enega vsi benediktini, očetje ali kleriki. 3 premišljevanja je imel vsak dan in 1 konferencijo in zvečer «v. blagoslov. Resnice, ktere je premišljeval, so se tako-le v:*r.-tile: I. Vvodni govor: Paratum cor meum Dcus — Zakaj? — Odgovor. — II. Nas namen. — 111. Smertni greh. — Juda«. -- Mašnik v smertnem grehu. — IV. Pekel. — V. Smert in sodba. — VI. Dve zastavi. VII. Osem blaženost; — pravi značaj duhovnov. — VIII. Spre-menjenje Gospodovo na gori Taboru obernjcn na duhovnika. — IX. Na gori Kalvariji. — X. Na oljski gori. — Ozir v nebo. Hrepenenje po nebesih. XI. Na gori Sionski. Prihod sv. Duha. — Serčnost. Stanovitnost. — Potem so g. opat pontificirali, obhajali smo slovesno ponovljenje sv. obljub; — zahvalna pesem in splošno obhajilo. - Pri premišljeva jih je vselej koj govoril sploh o zadevni resnici, — potlej pa posebej obernil na redovnika in mašnika. Takih duhovnih vaj nisem imel. Da bi mi vendar Bog dal mih-st, te nekaj sklepov natanko spolnovati! — Preč. misi onarju pa naj stotero poverne! Rekel je, da bi rad še enkrat priš«! k nam, pa ne bo mogoče. Koj popoldne, 1. sept. je že spet šel naprej v New-Munich (nov Monakov), kjer jc imel potlej misijon. Silo ljudi je tam gori, pa nimajo duhovna in le majhino cer- kev. Ko bomo mi posvečeni (6 nas bo prihodnje leto), mora eden iti tje gori. Zdaj ima misijon v „Šrnartnu," 9 milj od Ričraonda proti severovzahodu. Tam je tudi nekaj Kranjcev. — V Ričmondu je prišla Kranjica, in bi bila sla rada k spovedi. Berž je bil pripravljen. Možu je naročil, naj obžaluje ivoje grehe, potlej naj se jih pa se enkrat spovč, kadar pride kak slovensk duhoven, — pa je sel v spovednico, kot bi bil slovenski razumel. Zenica je bila ginjena do solz, da je bila tako srečna pri njem biti pri spovedi. Pri mizi je pravil, kako da s Kranjci ravna za pokoro: „Očenaš" — pa s persti pokaže, kolikrat pa se lepo porazumeta. Ko je bil v Ljubljani, pravi, je govoril slovensko bolj kot nemško, — zdaj je pa čisto pozabil (?), — le „Očenaš" se vč, kaj se pravi. — O začetku novembra bo imel misijon pri benediktinih v št. Pavlu (cerkev vnebovzetja M. D.) in potlej gre po času nazaj proti Cincinatu, kjer navadno praznuje novo leto in svoje duhovne vaje obhaja; — potlej pa spet naprej za dušicami. O kako ta mož gori za zveličanje duš! Kolikrat zakliče: O Gospod! O Jezus! daj mi duš — duš! — (Dalje nasl.) Ogled smo Sloeentketn in dopisi* Iz Ljubljane. Iz katol. družbe. V nedeljo, 10. grud. ob 11 dopoldne, bodo ubožni šolski otroci v Čitalnični dvorani z obleko obdarovani. W ti r m b r a n d. V 7.ade\i bukev za intencije. Doieleiii hrevir. Ako bi zastran prejemanj Wcgerjevih knjig iz Briksna l«»lo š'5 s kom kaj poravnati, naj bi blagovolil vred-ništvu to povedati, ker se je to opustilo. Omenjeni knji-gar je natnerjal na svitlo dati novi „Brevir," v kterem bi bil tudi naš ,,Proprium," pa je odjenjal od te misli, kar je obžalovati; zakaj gotovo bi skoraj vsim duhovnom vstregel. kdor bi taki mol i t veni k založil, menda ne v sVv»jo škodo, ker prav neprijetno je o vsaki priliki jo pose bni ku segati, ali pa še druge listke skupaj loviti, ko je treba ure moliti. Morebiti bi se tudi doma dalo kaj napraviti? Kdo ve kaj pametnega povedati? l'od Itcrdoui na Tominskem. š. — 10. nov. pela -ta pervi krat dva nova zvona, ki ji je vlil ljubljanski zvonar g. A. S :masr., ker nam se je eden izmed treh starih bil ubil. Dva manjša, ki sta že 341 let Božjo čast oznan- vaia, pa se nista z novejšim večjim nič prav vje-mala, smo dali zvonarju, da nam je večjega in manjšega vhl, ter ,e ostal prejšnji večji za srednjega. Soglasje je zdaj izver*tno (,,F A C"). V stolp nam je zvo-imv« pos*avii m dobro vravnal A. Krek iz spodnjih Dupclj na »i r-nskem. Veči dei celega zneska so goreti verniki v kratkon » asu s prostovoljnimi darovi že skora: čisto skup .spravili, kar jim je v posebno čast in priča ii|ih žive vneme za čast in službo Božjo. Da posebno skerb mi imeli pa pri tem neutrudljivi dušni pastir, «•. g. J. Selak, se tako ve. Slovesni govor pri tej priložnosti so imeli č. g. J. Bonceli, /upnik v Sorici. Veselo pokanje možnarjev in priterkovanje z novimi zvonovi je daleč okrog oznanovalo veselo slovesnost. Slovesnost .»Olrtna na Golem 5. nov. Danes, ko obhajamo zahvalnico za poljske pridelke in druge dar=>ve, ki *ino jih prejeli od Boga preteklo leto, se goUki tari zlasti spodobi spominjati se posebne pomoči Božje o cerkvenem izdelovanji, ki je terpelo od zgodnje pomladi pa do pozne jeseni, ter smo se pripravljali na svečanost 'letno, ktero smo obhajali v pravem duhovnem vesel ji za iarane in sosede, za duhovne in verno ljudstvo H. oktobra tekočega leta. Zjutraj po pervi sv. maši ob G so v. čast. P. Andrej iz Ljubljane pridigali prav čversto in podučljivo o začetku, imenitnosti in odpustkih sv. križevega pota. Potem je bila druga sv. masa. O '/„10 se je slovesno prenesel križev pot iz duhovni je v cerkev, ki so ga o. Andrej potem navadno blagoslovili in ob enem križev pot vodili. Na to na-sledva procesija okoli cerkve in blagoslovijevanje nove podobe patrone sv. Marjete, prenovljenega altarja in leče, kar so opravljali v. čast. gospod dekan stolne cerkve in ljubljanske dekanije Jožef Zupan med azistencijo. Vsa pazljivost se je obernila potem na lepo lečo, ko so gosp. dekan ko pridigar na nji se prikazali. Da je dan oMletnice za faro dan veselja in hvaležnosti Bog naredil, so g. govornik prav lepo dokazali. Razložili so imenitnost obhajane slovesnosti, kratko zgodovino cerkve golske, altarja, in leče, povzdigovali so posebno prednost starega umetnega dela. „Želel sem, so rekli, veselje in slovesnost današnjega dneva z vami deliti, ker sem pred 30 in 31 leti o prazniku sv. Marjete tudi tukaj bil, božjo besedo oznanoval, imenitno umetnost, veliko vrednost altarja, leče in podobe Matere Božje pregledoval in pokazal, kako je poškodovano, okrušeno, kako potrebno je prenoviti, da se to drago delo za sto in sto let še reši! Ko sem pa včeraj pri lepem solncu v cerkev in pred popolnoma prenovljeni prelepi altar stopil in tudi lečo ogledal, sera ostermel, veselja se mi je serce treslo, in častitega g. fajmostra in ljubega sodelavca v Gospodovem vinogradu sem z veselim gladom pozdravil: Deo gratias! — I^og bodi hvaljen! In ravno to tudi danes tukaj ponavljam in serčno želim, da bi te moje besede po hribu v dolino in v vaše hiše in do vsih dobrotnikov donele: „Od Gospoda je to storjeno! Ne nam, ampak tvojemu imenu naj bo čast in hvala!" Hvala pa tudi vsim, kteri so se trudili in skerbeli, da je v golski cerkvi skoraj nar lepši altar v kranjski deželi. Hvala posebno nepo-zabljivemu preskerbueruu gotskemu gospodu očetu Jakopu Megušarju in ključarjem in d >brotuikom , ki so pred ">0 leti lepo, prostorno cerkev zidali, prelepi altar s podobo za 130 gl. kupili, ki je še z iaj sama p idoba M. Device Iimmi gld. vredna. Hvala Vam, častiti duh. past.r te lare, ker ste le iz vnetosti iu ljubezni do lepote Gospodove hiše in v zaupanji na pomoč Božjo in dobrotnikov v velikih skerbeli to imenitno delo začeli in končali. Bog plačaj na prošnjo sv. Marjete vsim že tukaj, posebno pa tamkaj v večnosti!" — To je bilo ljudem kaj všeč, ker niso vedili, k*j imajo. Sredi našega duhovnega veselja zavernejo poslušalce tudi na žalostni stan glavnega keršanskega mesta in sv. Očeta Pija Velicega. Po ginljivem razlaganji serčuo izrečejo zaupanje, da bo prišla rešitev in zmaga na prošnjo Piju IX vdaneg* vernega ljudstva in na prošnjo M. D. in pomočnice sv. Marjete .. . Kako so bili ljudje ginjeni in hvaležni, bi bilo odveč pravili. Bog plačaj ! Bila je potlej .slovesna sv. maša z leviti, in popoldne pete litanije. Serčna, preserčna hvala tudi vis. čč. gg. iz Iga, Že-liraelj, Roba in Lašič! Pisano naj bodi pobožnim bralcem v spodbudo; petdesetletnica pa naj bo mlajšim faranom in njih otrokom v nagib, da čez 50 let obhajajo veselo lOOletnico, ko bodo naše košice trohnele pod hladno gomilo. Bog daj! - Golski. Oklic*. Častita duhovšina in drugi p. n. prijatelji človeštva se v povzdigo pravosodstva vljudno prosijo, da c. k. sodnijam darujejo knjige, verskega, podučnega ali sploh zanimivega zapopadka v rabo vjetnikov. Vsa takošna darila sprejemale bodo hvaležno vse c. k. sodnije. Ob enem se častita duhovšina in druga dobrodelna društva prosijo, da sodniške vjetnike brezplačno pod- učujejo v verskih, poljedelskih, obertniskih in sploh podučnih vednostih. Vspeh tega delovanja se bo potem vsako leto slavnemu c. k. ministerstvu prava v Beču naznanil. V Gradcu, 24. novembra 1871. C. k. nadsodniški predsednik: Lattcrinann. Ta oklic pošilja se častitemu vredništvu »Zgodnje Danice" v Ljubljani s prošnjo, da se z ozirom na blagi namen tega početja v ,,Zg. Danici" trikrat brezplačno ponatisne. V Gradcu, 24. novembra 1871. C. k. nadsodniski predsednik: Latterniaiui. Iz Krašnje. (Sv. misijon.) V tako imenovanem „Černem grabnu," Ki se steguje od Podpeči tje do Vranskega, so fare Krašnja, Blagovica, št. Ožbalt, št. Gothard. Nekdaj je bil ta graben za popotnike precej nevaren, zakaj pritepeni lenuhi so se skrivali po obrašenih jarkih in hribovih ob cesti, so s silo segali popotujočim v žepe, ter si prilastovali srebro, ki je imelo cesarsko podobo. Od kar pa je cesta ta opušena, ni se popotniku bati, zakaj ljudje lenih rok in vedno lačnega inžeinega trebuha so zginili, domačini so pridni kmetovalci in pošteni ljudje. Tako se je odpravil pervi madež, ki sc je prilastoval nedolžnim prebivalcem Cernega grabna. Od 19. do 26. t. m. so se pa spirali tu sploh človeški duhovni madeži iu sploh slabosti s posebnim po-močkom. Bil je namreč v sredini tega „grabna" v Blagovici, sv. misijon, kterega so vravnali oodotni v. č. gospod fajmošter Janez Zupančič. Ker že tu z mnogim vspehom, s posebno pastirsko pridnostjo in pobožnostjo 3kozi 8 let delajo, (nikarte mi tega zameriti, če Vas očitno opravljam: čast, komur čast!), poznajo dušni stan prebivalcev natanko; zato so to pobožnost ljudem naklonili. Koj v začetku je jelo se ljudstvo v obilnem številu pobožnosti vdeleževati, pozneje je bilo pa toliko spovedencev, da so marsikteri po dva dni čakali, da so prišli na versto, če ravno je po 12 do 15 mašoikov spo-vedovalo. Pri govorih pa so 6e tajale poslušavcem serca resničnega obžalovanja zavoljo grehov in slab st, in to možakom sicer terdega serca, kakor uiehkočutuim ženam in deklicam, in ni jim bilo ne britko ne mučno po cele ure klečati pred Najsvetejšim. V 8 dneh je bilo 2500 obhajanih. IJpamo, da tudi to zveličavno opravilo je mnogo pripomoglo ter je ,,Cerni graben" zdaj ,,obeljen" tudi v duhovnem oziru. Hvaležno kličejo ljudje začetniku misijona: ,,Bog plačaj, Bog poverni to dobroto! Bog neskončno mil. stljivi pa daj, da bi ostali stanovitni v dobrih sklepih !" Iz Prage pripoveduje prijateljsk list: ,,Kolikor sem sc prepričal, je (v zbirki „slovanskih pridigarjev" — kazatelu") r.tj bolj priljubljen Slomšek; zato iz njega tudi pogosto zajemamo." Za leto 1*72 se bodo najberže „kazatelom" pridjale njegove osnove. Na spomlad izide obširno življenje Slomšekovo ali v „Bla-hovestu" ali pa^v „Casopisu katol. duhovstva." Pozneje namerjajo dati Cehi na svetlo „A p ost ol j s k o hrano" celo s podobo Slomšekovo; še letos pa Slomšekovih : Sedem žalost Matere Božje. To pač dosti očitno kaže, kdo je bil Slomšek, in kolike veljave njegove dela. Iz Rima, A. P. — Hvali Gospoda nebo in zemlja! Ker danes, sv. Katarine dan, mi je velika milost došla: bil sem pri sv. Očetu. Ob 11 dopoldne sem šel k zaslišanju; Čakal sem nekaj časa, zakaj veliko jih je pred manoj bilo. Kakošni občutki so me ta čas obhajali, se popisati ne d&; tisti jih občuti, kdor sv. Očeta iz serca ljubi in za gotovo vč, da zdaj zdaj bo pred Nje stopil. Res, prišel je trenutek, da sem pred Nje pokleknil... Neizrečeno so bili prijazni, — precej so me nagovorili: Moj sin, kje je tvoja domovina? Odgovoril sera po latinsko, ker sem se za silo toliko navadil. Le čudim se Njih veliki ponižnosti, da z menoj, priprostim človekom, so se hotli toliko časa muditi in me lakati, da sem svoje besede vkup spravil. Dali so mi roko poljubiti; noga Jih boli. Bil sem tako ves prešinjen , da sem Njihovo roko nekoliko časa v svojih rokah priderial, pa pustili so jo; poljubil sem perstan na roki. — Potem so se napravljali na vert, ker je bilo že poldan. Smel sem Jih z drugimi vred tudi nekoliko spremiti; oh kako vesel sprevod je bil to — spremljevati namestnika Kristusovega, ljubljenca in papeža Marijinega! Sli smo skoz tri velike sobane, potem smo ostali in se ločili. Milo sem še za njimi gledal, — in zginili so mi spred oči. Sv. blagoslov so podelili meni iu naši deželi , ker so rekli mile besede: Benedicat ti bi et omni Carnioliae itd. O sv. Katarine dan, nikoli ne boš pozabljen!... Sv. Oče so še čversti pri toliki starosti; neizrečeno častitljiv starček so; le serčno Jih ljubimo, molimo goreče za Nje! Živi Pija o Jezus in Marija! V nedeljo, 20. listop., sem bil šel obiskat Kolisej, k sv. Leonardu a Porto-Mavricijo in k šv. Frančiški Rimljanski. Sel sem čez Kapitol; vse je bilo tu v delu, za razsvitljavo. Lahoni hočejo vse, kar je Božjega, v nič djati, - celo sv. nedeljo skrunijo. Kar je cerkvenega, hočejo pa pograbiti, in čez vse naj gerše je, da hočejo sv. Očeta povsod ob dobro ime pripraviti (kakor drugod delajo tudi s Cerkvijo in duhovstvoiu. Vr.). Na Kapitolu so vse preč vergli, kar je bilo papeicveg.. in vzidali so marmorne gerbe (vapue) sardiuske; staro davne hiše sv. Očeta, ki so jih poropali, so vse z malto ometali in s svojo laško barvo pobarvali; starodavni Rim hočejo spremeniti v ,,nova Roma". Ko sem vse to vidil, ae mi je jeza v sercu vnela in prav velika žalost ne je obšla. Tako stojim in mislim : kaj tako misliš ? Ti laški gerbi se bodo vsi izkopali, la.^ka malta, ki ž njo poropane hiše sv. Očeta in samostane mažejo, Oo kmalo obletela; tijara , ključi in skala bodejo pa obstali! — Lahi vse po mestu prekopavajo, posebno pa na „Foruin-u", in naj raji ob nedeljah. Hičcjo na paganskeui stališču korenine vsaditi, ker so skalo in vert sv. < 'erkve za-vergli. Pa kakor je padla pnganska Roma, tako bo padla nova, ki jo hočejo na stari paganski postaviti. Katoliški Rim bo pa toliko lepši in mogočniši s papežem in z apostoljskim sedežem obstal in gledal na ponižanega sovražnika. Danes, 27. listopada, se jc začel deržavni zbor. Cel«* noč so po ulicah popevali elavo Viktoru in C^ribaldu, pa psovali papeža in duhovšino. Včeraj, ki je bila nedelja, so iaboni vse delali in bili delavno oblečeni; danes pa praznujejo in praznično oblečeni hodijo. Ko grem čez „Korzoveliki terg v Rimu, vidim veliko l|udi nekaj gledati. Radoveden pristopim in kaj vidim? Se se mi serce trese; bila je velika podoba, naslikani so bili sv. Oče, ko jih Viktor-Kmanvel na sprehod za p«»d-pazduho pelje; kralj je po kraljevo opravljen, sv. Oče pa v belem talarju 8 štolo in kakor bi kralju lepo govorili. S tim hočejo ljudi slepariti, češ , zdaj sta se že sv. Oče in kralj porazumela, da sta prijatla, da so mu sv. Oče zdaj že vse sami dali, in da bi mislili ljudje: zdaj pa mora tako biti, zdaj ima pa vso pravico kralj. Pa kakor sem vidil, nekaj jih je z mano vred žalostnih bilo in so nejevoljni proč šli; nekaj se jih je pa smejalo, češ, to pač ni res ; se ve mnogim je pa všeč bilo. Danes je vse polno vsaktere druhali v Rimu ; vse posvetno, zanikamo in hudobno se z zastavami in godbo po ulicah dervi, ki so necoj razsvitljene. Večno mesto, dom in počivališe svetnikov je kakor jama razbojnikov. Tako je, kakor bi bili pagani vstali, ker oni so tudi le za grešnimi posvetnimi veselicami se dervili, cerkev Božjo in nje otroke pa preganjali, mučili in morili. Tudi zdaj se duhovni in samostanci morajo le bolj pripirati, pobožne duše le bolj skrivno hoditi po svetih krajih. Še mene včasi kak lahon bolj belo gleda, ko obiskujem sv. kraje; jest ga pa še bolj osorno pogledam in grem serčno naprej; storilo se mi še ni nič žalega; ako pa le nekoliko boječnosti zapazijo, potem je pa joj. Zdaj , ko laške zastave po hišah vise, vender na avstrijanskem konzulatu nobene ni. Tudi po bolj imenitnih hišah jih je malo; veliko jih je pa le iz strahu, da sicer niso kralj u vdani, zastave obesilo. Kavno ta dan pri naj lepšem solncu ob 10 zjutraj smo vidili lepo zvezdo na nebu , ki je kakor po noči svetila proti sv. Petru v Vatikanu. Vse se je čudilo, da po dnevi in pri svetlem solncu zvezda sveti. Naj si je to natorno ali čez-natorno, res je pa to, da zdaj je, kakor bi bila tema čez luč zmagala; ali zvezda upanja pa sveti, da toliko lepši bo luč vse razsvetlila, čem veči tema jo pokriva. Sej zarija pred solncem hodi, toraj je tudi zdaj zvezda upanja, da bo kmalo solnce izšlo, da bo luč čez temo zmagala. Tako in enako smo si razlagali to prikazen. Jezus usmili se, pomagaj Marija, pridite na pomoč, sv. Mihael višji angel, sv. Jožef, in vsi duhovi nebeški! Iz Bellc-Prerije v Ameriki 3. nov. (Pismo g. mis. Jož Buha.) Tvoje predrago pisemce sem prejel začetek oktobra, menjico oa L. Majerja pa še le danes;*) sicer je pismo že dva tedna na pošti ležalo, pa mene doma ni bilo, bil sem namreč na misijonih okoli z visoko Čislanim misijonarjem Fr. Ks. Veninger-jem. Prelepa hvala za darila! Z gospod Pircem se prihodnji ponedeljek vidiva, prav veseli bedo v svojih potrebah prejetih daril. Gosp. J. Cebulju bora tudi kmalo poslal. Bog poverni dobrotnikom stoterno tukaj in večno v nebesih! Mikalo Te bo slišati, kako pa tukaj kaj misijonarimo: Dobro, moram reči, hvala Bogu! Od birmovanja sem Ti zadnjič pisal in tudi od posvečenja nove kamnite cerkve pri sv. Jožetu v zvezdnem kantonu (Stearns County), kjer je veliko Kranjcev naseljenih. Tudi pri Kranjcih smo letos lepo novo leseno cerkvico naredili; več del vsak mesec eno nedeljo je čez leto bila maša v nji, pa se ni imela oken, le skoz Špranje v stenah smo potrebne svetlobe dobivali, da se je maša brala. Zdaj pa smo lepe okna postavili v stene, in smo jo tudi zamazali tako, da bo moč tudi po zimi v nji maševati. Široka je 3o čevljev in pa f><> čevljev dolga: mislimo^ jo sv. Štefana dan slovesno blagosloviti k časti sv. Štefanu. Lepo se razlegajo po nji slovenske pesmi. Drugi pot kaj več o tem. Birmovanje tukaj je bilo, kakor navadno zamore biti v takih na novo naseljenih krajih. Samo francoskih otrok je bilo kakih 60; en oddelik jih je bilo v št. Klavdu pri birmi, ker so fcližej št. Klavda, in jih jest opravljam samo zavolj jezika. Potem so bili nemški otroci iz Two-Riverja (dvojnega potoka) in z Rich Prai-rije (bogatega polja, kjer zdaj g. Pire stanujejo), in z Little Falsa (malega slapa); pa precej indijanskih otrok z Little Rok a (malega roba) itd. Tako se je bilo jih nabralo precej lepo število vsih skupej t ki so prejeli darove sv. Duha; nekaj je bilo celo ožmjenih in r moženih starih ljudi, posebno tudi Indijanov. Naši divjaki so se prav uerčni kazali; nekaj je bilo po Ju let starih, in so si prizadevali prav zapo pasti, ka) da prejmejo. Zdaj pa še kaj od g. Veningerja. •") P"*U1 bil namre/1 izročene mi doneske in zbirke preč. gg. iri- gl. — Več deklic 1 gl. 40 kr. po g. J. R. — Iz Žalne 1 gl. - G. G. o gl. Za mi s. g. Buha. V čast sv. Frančiška Ks. g. P. P. 3 gl. - G. G. 2 gl. Za alrik. misijon. M. Vdovič 1 gl. Za oo. Trap i s te v Bosni. Neimenovan 40 kr. o sv. Miklavžu. — Iz Cerkljan 1 gl. G. G. 2 gl. Is Ljubljane. Zastran volitev. Pomnoženi odbor društva Sovenije se je posvetoval zastran volitev in sklenil je priporočiti poprejšnje poslance. Nekteri so se želeli odpovedati volitvi, morebiti kje kteri žele druzega voliti; pa pri teh okolišinah, ako bi se imeli glasovi razcepiti in domača stran propasti, je bolje, da se po vsih strančh prijenja in poterpi. — „Slovenija" razglasuje naslednji oklic: Predragi rojaki! Njegovo Veličanstvo presvitli cesar nas kliče zopet na volilno bojišče. Razpuščen je deželni zbor kranjski; nove volitve so pred durmi. In zakaj neki se je Vam ta veliki trud, kteri v daljnih krajih po deželi tudi ni brez velicih stroškov, naložil zopet, da volimo zdaj že četrtikrat od leta 1867. sčm? Nate kratek odgovor na to vprašanje. V našem cesarstvu borujete se že trdih celih deset let dve stranki. Ena hoče celč vso moč prisvojiti državnemu zboru dunajskemu in po tem zmanjšati ali skoro da vničiti samostalnost in pravice posamesnih kraljestev in dežel avstrijske monarhije. Ta dunajski zbor je leta 1867. razcepil Avstrijo na dvoje tako, da na vsaki strani gospoduje le en narod: v dunajskem zboru Nemec, v peštanskem pa Magjar. Druga, in to je naša stranka pa prepusti državi vse, kar jej je treba, da ee cesarstvu obdrži moč, veljava in enota; a na drugi strani zahteva za dežele starodavno samostalnost in pravico, da si morejo same sebi postave dajati tako, kakor jih potrebuje vsak narod na svojo korist in v svoj napredek; njen namen je po tej poti sprijazniti z enakimi pravicami vse narode, da bi bili to, kar je brat bratu. Vsi nenemški narodi Avstrije od prvega do zadnjega in tudi velika večina Nemcev se drži tega gesla, in hrabri naš rojak grof Hohenwart je po cesarjevem naročilu: „naredite mir med mojimi narodi" prevzel težko nalogo, na tej, vsem narodom pravični podlagi prenarediti avstrijsko ustavo. Vse mu je šlo prav srečno izpod rok; sprava bila je skoro že gotova. Al grozoviti hrup in vriš tacih ljudi, ki so se drznili očitno in brez ovinkov reči: „če mi (Nemci) ne moremo gospodovati v Avstriji, ne maramo za-njo", je s pomočjo Magjarov iskal in najdel pot, da se je odstranilo l!ohenwartovo ministerstvo v zadnjem trenutku, ko se je imel dovršiti njegov cilj in konec. Novo ministerstvo pa je razpustilo z drugimi vred tudi naš deželni zbor, ki je soglasno pritrdil Ho-henwartovim načelom, češ, naj na novo pokaže dežela: ali se sklada z mislimi narodne dosedanje večine, ki so izrečene v adresah lanskega in letošnjega deželnega zbora. Rojaki! s polnim zaupanjem in skoro enoglasno ste že trikrat izvolili dosedanje poslance. Oni so se tega zaupanja vredni skasali. Ostanite tedaj nepremakljivi kakor skala in pomislite, da tako važnih volitev dczdaj še ni bilo. Vsa prihodnost Vaša leži v Vaših rokah. Po večletnih skušnjah vemo, da v stanovitnosti Vi ne potrebujete izgledov; če pa jih vendar kdo potrebuje, naj gleda na čvrsti čehoslovanski narod, ki v tem času sdaj te sedmikrat stopi na volilno bojišče in se ne d& niti vtruditi niti prestvariti; — naj gleda na jugoslavjanske naše brate Hrvate, ki so pri zadnjih volitvah enoglasno vkljub strašanskim zaprekam isvolili narodne zastopnike. Ne dajte se prekaniti od nasprotnikov naših, ako se bahajo s „ustavo- in svobodoljubnostjo" svojo. Tudi naše naččlo ste ustava in svolboda; al ustava prava, ustava taka, ki je vsem narodom, tedaj tudi nam pravična, in svoboda taka, ki ne žali nobenega naroda v tem, kar je njemu drago in sveto, in vsakemu narodu d& pošteno živeti po svoje. Pomislite le, kaj imate sgubiti, ako pridejo nasprotniki Vaši v večino! Kakor že do zdaj na vse kri pije delajo zoper to, da bi se deželi naši potrebne in koristne, od deželnega zbora sklenjene postave ne potr-trdile, tako bodo potem sklepali ravno nasprotne postave, ki so nevarne Vaši narodnosti, Vaši veri in pravi svobodi. Pomislite, da tudi narodi vselej dobijo le to, kar si pribojujejo na postavni poti. Naše bojišče so volitve. Vsakdo naj tedaj stopi na volišče, kakor da bi stopil pred sodišče svoje vesti in Onega, pred kterim nič ni skrito. Toraj na noge po vsej deželi! Vsak glas je važen. Enoglasno tedaj volite kakor dosdaj vse dosedanje poslance, in imposantna, velikanska zmaga bode konečno zopet le naša — ▼ kar Bog pomozi, z geslom, ki nas je vsegdar peljalo na volišče: Vse za vero, za cesarja, za domovino! Odbor narodnega društva ^Slovenije-* v Ljubljani 1. decembra 1871. Pomnoženi odbor nirodnega društva „Slovenije" priporoča Vam za poslance v deželni zbor: I. Za kmečke občine. 1. Za okraj okolice ljubljanske in vrhniške: gospoda dr. Janeza Bleiweis-a in dr. Jožefa Poklu- kar-i a v Ljubljani. 2. Za okraj Kamnik in Brdo: gospoda Janeza Toman-a, dekana v Moravčah. 3. Za okraj Kranj, Tržeč in Loko: gospoda Franecta Kramar-ja, korarja, in gospoda dr. Radoslava Razlag-a, advokata v Ljubljani. 4. Za okraj Radoljico in Kranjsko goro: gospoda Lovro Pintar-ja, fajmoštra na Breznici. 5. Za okraj Postojno, Planino, Senožeče, Lož in Bistrico: gospoda dr. Etbina Costo, advokata v Ljubljani, in Matiia Koren-a, posestnika v Planini. 6. Za okraj Vipavo in Idrijo: gospoda Jurija Grabrijan-a, dekana v Vipavi. 7. Za okraj Novomesto, Kostanjevico in Krško: gospoda Jožefa Zagorc-a, posestnika v Št. Jerneji. 8. Za okraj Trebno, Zatičino, Žužemberk, Mokronog, Litijo in Radeče: gospoda Jožefa grofa Barbo-ta, grajščaka v Rakovniku, gospoda Miha Tavčar-ja, fajmoštra na Vačah, in gospoda dr. Valentina Zarnik-a v Ljubljani. 9. Za okraj Kočevje, Lašče in Ribnico: gonpoda Luka Svetec-a in gosp. Petra Kozler-ja v Ljubljani. 10. Za okraj Črnomelj in Metliko: gospoda Martina Kramarič a, posestnika v Radovici. 11. Za občine v mestih in trgih. 1. Za Idrijo: gospoda Janeza Irkič-a, notarja v Krškem. 2. Za Tržeč, Radoljico in Kamnik: gospoda Janeza M umika, tajnika kupčijske in obitnijske zbornice in vrednika „Novicam". 4. Za Postojno, Vrhniko in Lož: gospoda Franceta Kotnika, posestnika na Vrhniki. 4. Za K ran j in L o k o: gospoda Leopolda Jugovic-a, posestnika in trgovca v Kranji. 5. Za Novomesto, Kostanjevico, Krško, Črnomelj, Metliko in Višnjo goro: gospoda Karola Rtldeža, grajščaka v Gracarskem turnu. (Za Kočevje in Ribnico se nasvetuje poslanec vprihodnje, tako tudi poslanca za Ljubljano.) Odgovorni vrednik: Lola Jerao. — Natiskar in založnik: Jožef Blazilik v Ljubljani.