' ~...........


vf
-i *T
wmm
GLAS NARODA
The largest Slovenian Daily jj]
-s in the United States >
fil
V
List slovenskih delavcev v Ameriki.
issued OTcry day except Sundays and Legal Holidays. -:-]
< 50,000 Readers > g
TELEFON: 4687 CORTLANDT.
Entered as Second Class
V September 21, 1903, at lbs Foot OfSae at Hew York, N. Y., under the Aet of Otmgrm* of March 3, 1879. N
TELEFON: 2876 COBTLANDT.
No. 245. — ŠTEV. 245.
NEW YOILK, THUE8DAY, OCTOBER 18. 1917. — ČETRTEK, 18. OKTOBRA, 1917.
Blokada Amerike.
NEMČIJA BO S PODMORSKIMI ČOLNI BLOKIRA LA AMERIŠKO OBREŽJE. — VEST O TEM SO PRE LI V LONDONU. — MORNARIŠKI TAJNIK IZVE DEL O TEM IZ ČASOPISOV. — POROČILA PARNI KOV, KI SO PRIŠLI IZ EVROPE.
-ooo
True translation filed with the postmaster at New York on Oct. 18, 1917. an required by tbe sot of Oct 0. 1917.
-OOO-
Washington, D. C., 17. oktobra. — Angleška admira-liteta naznanja, da pričakuje, da bo Nemčija s svojimi podmorskimi čolni proglasila blokado Združenih držav, Kube in Canade.
Prvotno poročilo je prišlo iz Berlina in ga je po brezžičnem brzojavu prejela angleška admiraliteta. Tej vesti se pripisuje največja važnost.
Prejšnjim takim vestem so navadno sledila sovražna dejanja od strani Nemčije. Zaradi tega ameriški diploma-ii ne bodo presenečeni, ako se v bližnji bodočnosti ob ameriški obali pokažejo nemški podmorski čolni.
V poročilu se ne naznanja, kako se je dobilo tozadevno poročilo; ali v šifrirani brzojavki, ali pa po odprtem brzojavu. Tudi ni povedano, na koga je bila brzojavka naslovljena.
Zatrdilo tega nemškega svarila se razlaga na ta način, da je admiral von Tirpitz, ki je moral prejšnjega leta odstopiti in kateremu je sledil vice-admiral Capelle, ki je tudi odstopil, zopet dobil upliv v mornariških zadevah.
Značilno je, da je takoj potem, ko je odstopil Capel-!<>, Tirpitz prerokoval v nekem listu konečni triumf podmorskih čolnov in izjavil, da se "nahaja Nemčija v uso-depolni uri svoje eksistence".
Takoj po objavljenju Tirpitzove izjave se je razneži o po svetu, da bo Nemčija proglasila blokado Združenih držav, Canade in Kube.'
Ta vest se ne sme preslišati in omalovaževati.
Ko je to poročilo prišlo v Washington, se je domnevalo, da je admiral Mayo, ki se je pred nekaj dnevi vrnil iz Anglije, prinesel zanesljiva poročila o nemških vojnih operacijah.
Mornariški tajnik Daniels je na vprašanje, kaj je njemu znano o nameravani nemški blokadi, iz svojega stanovanja sjx>ročil. da je najprej izvedel o tem z današnjih časopisov.	. .
— To je prvo, kar sem slišal o tem, — je rekel mornariški tajnik. — Prej se mi o tem ni poročalo.
Ko so ga vprašali, ako je to novico prinesel admiral Mayo, je rekel, da ne. Daniels ni hotel razpravljati o londonskem poročilu.
I)ar "s se je že poročalo o nekem podmorskem čolnu ob atlantskem obrežju; toda vest ni bila potrjena.
Podmorski čolni so bili v zadnjih mesecih zelo izbolj sani in povečani. Zadnji so mnogo večji kot pa je bil U-53, k i je preteklo leto prišel v Združene države.
Prejšnji mesec so poročali nekateri parni ki, ki so prišli iz Evrope, da so videli na tej strani Atlantika nemške podmorske čolne. Mornariški department je ukrenil vse, da bi se ta vest j>otrdiIa, pa ni mogel najti nikakega ;*«edu o kakem podmorskem čolnu.
Admiral William S. Benson, ravnatelj urada za podmorske operacije, ki je z vsemi svojimi močmi poskušal pripraviti mornarico in deželo na vsako sovražno gibanje je danes izvedel o tem poročilu.
Se pred solnčnim zahodom bodo vse ameriške ladje obveščene in opozorjene na podmorske čolne.
Nekateri smatrajo to brzojavno poročilo za poskus, ameriško javnost preplašiti in ovirati prevoz ameriških iVt v Evropo.
Naj je poročilo resnično, ali pa napačno, se bo sprejelo za resno kakor bi bilo uradno sporočeno in vsem mornarskim poveljnikom se bo naročilo, da naj bodo bolj o-
prezni kot prej.
< etam, katere bodo poslali v Evropo, bo naročeno, da naj bodo stalno na straži. Berlinska vest ne bo povzročila v plovbi nikake izpreinembe, kajti ladje so dobile že pred Časom navodila, da naj bodo pazljive, kot bi bili podmorski čolni že tostran Atlantika.
Že dolgo časa se nahajajo ob obrežju patrolne ladje, ki pa z no gledajo, kje bi zapazile kakega sovražnika.
Ako bo Nemčija proglasila blokado ameriškega obrežja, bo obenem obvestila nevtralne države o navzočnosti primorskih čolnov ob morski cesti parnikov.
Svoje brezobzirne operacije s podmorskimi čolni je pričela Nemčija 1. februarja, ko so ji mirovni manevri v decembru niso posrečili.	*
Leto« je zopet s papeževo ponudbo pričela z mirovnimi gibanji in ker se ji je tudi ta namever izjalovil, je vr-j« tno. da bo pričela s podmorskim bojevanjem tudi na a-menški strani Atlantika.
VOLUME XXV. — LETNIK XXV.
Boji v Flandriji.
True translation filed with the postmaster at New York on Oct. 18, 1917. as required by the act of Oct. 6. 1917.
London, Anglija, 17. oktobra. Posebno važnih poročil ni.
V	pondeljek zvečer so letalci vrgli več ton bomb na pomole v Brugge. V torek je naš letalec izstrelil sovražni dvokrilnik pri Zar-ren. Opazovalec je padel iz letala, letalo 6e je obrnilo in padlo v plamenih na tla. Vsa naša letala so se vrnila.
Angleški zrakoplovci so včeraj vprizorili zelo uspešen polet v nem ško zemuje. Napadli so tovarno v Saarbruckeii, 40 milj za nemško črto in so vrgli mnogo boinb z vid-dnim uspehom. Veliko število bomb so vrgli tudi na sovražna kirtja. šotore in zakope. V tovarni je izbruhnil požar.
Vsa naša letala so se vrnila nepoškodovana.
V	torek so naši letalci vporabili lep dan in so stali v zraku od zgodaj zjutraj do 3. popoldne. Vodili so artilerijski ogenj in napravih več fotografij.
V	zračnih bojih je bilo uničenih dvoje letal; pogrešamo eno letalo.
Pariz, Francija, 17. oktobra. —
V	Belgiji so naše čete na straži pred našo črto vjele 30 Nemcev.
Odbili smo mnogo sovražnih napadov na Juvincourt, blizu gore Cornillet in na fronti severno od gozda pri Chaume. V tem okraju je artilerijski ogenj proti polnoči zelo živil. Na bregovih Mozele smo vprizorili uspešne napade in smo vjeli več Nemcev.
Nočno poročilo:
V	Argonih sta se dva nemška napada polnoma ponesrečila. _»Y£era iej belgijska artilerija z velikim uspehom obstreljevala sovražne utrdbe pri Dixmude.
Berlin, Nemčija, 17. oktobra. —
V	Flandriji so artilerijski boji intenzivno naraščali med Ysero in Lys. Razun spopadov med stražami med Canal la Bassee in Scarpo ni bilo infanterijskih bojev.
Severovzhodno od Soi&sons je artilerijski ogenj proti več°q*u naraščal in je trajal dolgo v noč. Artilerijski boji so se vršili tudi v Champagne, v Argonih in na vzhodnem bregu Mozele.
Naši letalci so izstrelili eno letalo in en balon.
Naši letalci so zopet napadli Dunkirk ; opazili so, da je na več krajih nastal ogenj.
V	povračilo za sovražno bombardiranje nemških vrst, so naši letalci metali bombe na Nancy, ki leži v okrožju sovražnih operacij. Nastalo j« več velikih požarov.
Boji z Lahi.
True translation filed with the j>ost-master at New York on Oct. 18, 1917. as required by the act of Oct. 6. 1917.
Kim, Italija, 17. oktobra. — Južno od Mori so naše prednje straže prepodile sovražne opazovalne oddelke in vjele več vojakov.
On Monte Nero do morja je bila sovražna artilerija zetu delavna, toda povsod so ji odgovarjale naše baterije.
Na severnem pobočju Gabriela je naš ogenj razpršil sovražne oddel-k.e Severno od Sela so naše straže vdrle v avstrijske zakope in so zbegale sovražnika.
Mnogo sovražnih letal je poskušalo poleteti nad naše ozemlje. O-virana vsled naših protizračnih topov in zaradi naših letal so se morala vrniti v svoje vrste. Samo nekatera letala so dosegla cilj in vrgla nekaj bomb. Žrtev ni bilo; tudi nobena škoda ni bila povzročena.
To il OKO.
MichaHi* išče norega podkance-lerja.
True translation filer! with the postmaster at New York on Oct. 18. 1917. as required by the act of Oct. a 1917.
Amsterdam, Nizozemsko, 17. oktobra. — Z namenom, da bi, kakor pravijo listi, "rešil svoje potapljajoče kanclerstvoje dr. Michaelis, kakor poroča "Boersen Zeitung'% ponudil Frideriku pl-Paver-ju mesto vice-kanclerja, katero mesto je dosedaj zavzemal dr. Kari Helfferieh.
List dodaja, da je pi. Payer, ki je svobodomiselni član državnega zbora, odklonil ponudeno mesto.
Sultan in kajzer se dekorirata.
True translation filed with the postmaster at New York on Oct. 18. 1917, as required by the act of Oct. 6. 1917.
Amsterdam, Nizozemsko, 17. Poročilo iz Carigrada pravi, da je sultan podelil nemškemu cesarju največjo turško vojno dekoracijo, dijamantno zvezdo Iftičarjevega reda. Cesar pa je podelil sultanu zveze in verižico hohenzollenrske-ga reda z dijamanti.
Cesar in sultan sta imela še eno sejo. S cosarjem je bil dr. von Kuehlmann. s sultanom pa veliki vezir Talaat bej, vojni minister En ver paša in poslanik za Nemčijo Hakki paša.
Vojna v Ameriki?
True translation filed with the postmaster at New York on Oct. 18, 1917. as required by the act of Oct. 6. 1917.
London, Anglija, 16. oktobra. Kakor je razvidno iz berlinskega poročila, katero je prestregla po brezžičnem brzojavu angleška admiraliteta, se pričakuje, da bo Nemčija v kratkem proglasila o-brsžje ob Združenih državah, Ca-nadi in Kubi za vojno zono.
Angleške izgube.
True translation filed with the postmaster at New York on Oot. 18, 1917. as required by the act of Oct. 6. 1917.
London, Anglija, 16. oktobra. Angleške izgube preteklega tedna znašajo 14,096. Razdeljene so, kakor sledi:
Mrtvih ali umrlih za ranami: 83 častnikov in 2509 mož. Ranjenih in pogrešanih: 837 častnikov in 10,509 mož. Tu so zapopadene izgube v vročih bojih pri Passchen daele, v Flandriji, kjer je veliko blato vstavilo angleško ofenzivo
Vopička navdušuje Ruse.
Boji pri Rigi.
True translation filed with the postmaster at New York oa Oct. 18, 1917. as required by the act of Oct. 6. 1917.
Petrograd, Rusija, 17. oktobra.
Ob Baltiku je "sovražnik, poslužujoč se mirnega in lepega vremena vprizarjal poizvedovalne polete, posebno v okrožju baltiških otokov. Naši letalei so se dvignili, da bi se spoprijeli s sovražnikom. V zračnem boju je naš letalec Savo-nov izstrelil eno sovražno letalo, ki je padlo na tla v naši črti.
Tekom dneva so naše patrolne ladje zadele na sovražne torpedne čolne.
Sovražnik nadaljuje s prodiranjem na Ozelu -ter potiska nazaj naše oddelke, ki branijo pomol med Ozelom in Luninem otokom Zveza meda bema otokoma je bila pretrgana in smo izgubili s posadko na Ozelu vsako občevanje.
Nek očividec, ki je po sovražnem izkrcanju izbežal iz Tagrga zaliva poroča, da je 12. oktobra zjutraj sovražni dreadnought za vozil v eno naših minskih polj. ki branijo otok. Po eksploziji, ki je nastala, se je ladja obrnila proti obrežju Njena konečna usoda ni znana.
Berlin, Nemčija, 17. oktobra. — Sovražne sile, ki so se še vedno u-pirale na otoku Svorb, so bile premagane. Ozel je popolnoma v naših rokah. Plen narašča. Včeraj so pripeljali več kot 1100 ujetnikov.
Naše bojne ladje so se spopadle z ruskimi rušilci in kanonskimi čolni severno od Ozela in v zalivu pri Rigi. Sovražne ladje so se morale umakniti.
Naši pomorski letalci so metali bombe na Pernau, kjer je izbruhnilo več požarov.
Amerika se bo vdeležila zavez, konference.
Posojilo svobode.
NOVO POSOJILO SVOBODE ŽE PRESEGA PEVI BILIJON. — NEW YORK STOJI ZOPET NA PRVEM MESTU, KER JE PODPISAL SKORAJ POL BILJO
NA DOLARJEV.
-ooo-
True translation filed with the postmaster at New York on Oct. i>, i;»i7. as required by the act of Oct. *!. 11»17.
OOO-
New York, N. Y., 17. oktobra. — Dor i m se je že vpisalo biljon dolarjev ter prihajajo priglasitve z naglico, ki r»rekaša vse rekorde, bo drugo posojilo svobode kmalu I>odpisaiio in sicer do konca tretjega tedna v znesku dveli tisoč miljonov dolarjev.
Določenih številk za newyorski zvezni rezervni banani okraj se še ni objavilo iz Washingtona, vendar pa sc; glasom najboljših cenitev domneva, da je podpisal ta kraj 413 miljonov dolarjev, s čemur je prevzel New York zopet vodstvo v prispevanju za vojno posojilo.
To pomeni toliko, da se je prvič v zgodovini podpisalo v newyorškejn distriktu posojilo z naglico približne* sto miljonov dolarjev na dan in včerajšnje povečanje je znašalo 84 miljonov dolarjev preko številk v pondeljek.
Če se bo ustrajalo pri tej brzini, bo podpisal New-York v ostalih desetili dneh kampanje več kot se je sprva domnevalo, namreč 1,500 miljonov dolarjev.
Ker nočejo dopustiti, da bi tako nastali entuzijazem izginil, obsega newyorški lokalni program za danes vse, kar bi zajamčilo drugo povoden j popisovanja za to posojilo.
-ooo-
Delavski svet.
-ooo--
40 PREMOGOVNIKOV JE ZAPRTIH IN 15,000 DELAVCEV JE ZAPUSTILO DELO. — ZAHTEVE DE
LAVCEV.
Lansing je sporočil, da se bodo Združene države vdeležile pariške konference. — Blokada Nemčije.
True translation filed with the postmaster at New York on Oct. 18, 1917. as required by the act of Oct 6. 1917.
POZOR 8LAKNIXABJI!
Med zastopniki in delodajalci v New YoAa so se že začela pogajanja. Dokler ne bo podpisana nova pogodba, velja stara.
Oni, ki delajo za spomladansko serijo, bodo plačaiu po stari pogod bi na račun nove pogOdbe. Ko bo nova pogodba veljavna, dobe razlika rtonlaiMif
Jassy, Rumunija, 16. o&tobra. Ameriški poslanik v Rumuiiiji Ka-rol J. Vopička je večkrat obiskal fronto je navduševal ruske vojake, da se naj bojujejo dalje.
Pri nekem obisku je imel govor pred 70 tisoč vojaki. Po govoru so bili vojaki tako navdušeni, da so poslanca nosili na ramah. Kadarkoli je bila imenovana Amerika, so vojaki navdušeno ploskali.
Odbor, ki je zastopal 9. rusko armado, je takoj soglasno sklenil, da se boj nadaljuje.
Bolgari proti Solunu.
True translation filed with the postmaster at New York on Oct. 18, 1917. as required by the act of Oct. 6. 1917.
Amsterdam, Nizozemsko, 16. oktobra. — '' Weser Zeitung" v Bremenu piše, da ima potovanje cesarja Viljema in zunanjega ministra dr. Kuehlmanna namen, navdušiti Bolgare, da napadejo generala Serraila, za kar bodo dobili Solon. List dostavlja, da se vsak čas pričakuje,.da bo Grška -napovedala Bolgariji vojno.
Pisec pravi, da bo Bolg&rska postavila proti generala Serailu 800 v Dobrudn pa jii še o-
3it	4P ih
True translation filed with the postmaster at New York on Oct. 18. 1917, as required by the act of Oct. 6. 1917.
Washington, D. C.fc 17. oktobra. Med tem ko se uradno obvestilo zadržuje, je gotovo, da bodo na konferenci vseh narodov, ki so v boju proti Nemčiji, v Parizu vde-ležene tudi Združene države.
Državni tajnik Lansing je potrdil poročilo, da se je definitivno sklenilo, da se bo vršila konferenca in da se želi, da se je vdele-že tudi Združene države, ki se je bodo morebiti tudi vdeležile.
Nevtralne države, in posebno še v Evropi, morajo biti pripravljene še na večje omejitve in težja bremena, ki so nastala zaradi vojne in sklepa zadnje zavezniške konference v Londonu.
Pričela so prihajati oficjelna poročila o podrobnostih konference. Iz teh poročil je razvidno, da so zavezniki sklenili, da pomagajo svojim armadam na ta način, da kolikor mogroče odre že j o s pomočjo blokade za nemško armado vse zaloge, ki prihajajo iz nevtralnih dežel.
Vsa pozornost se obrača na Šved sko, da se ji zabrani zalagati Nemčijo s kovinami. Splošno je mnenje, da bodo nevtralci prodajali zaveznikom vse izdelke, katere ne morejo pozabiti, kot v zameno za zaloge iz zavezniških držav. Poleg tega pa bodo morali še rabiti svoje ladje za prevažanje teh snovi.
"To je oblika nove blokade, ki se mora strogo vpeljati in povzroči, da bo za Nemčijo nemogoče nadaljevati vojno", se glasi v deklaraciji konference.
Ni povedano, v koliko zadene konferenca Združene države; da so pa Združene države v soglasja s temi sklepi, je razvidno iz tega, ker so prepovedale izvoz iz dežele v nevtralne države.
Washington, D. C., 17. oktobra. Danes je obiskal predsednika Wil sona vice-admiral Kolčak, član ruske pomorske komisije, da se poslovi od predsednika, prodno nastopi pot, da obišče ie
-ooo-
Springfield, 111., 17. oktobra. — Danes je zastavkalo 15.000 premolar je v in več kot 40 premogovnikov v ceu-iralnem Illinoisii je vstavilo delo.
Premogarji izjavljajo, da se jim je dalo zagotovilo, •Ja se bo brez odloga uveljavilo novo plačilno lestvico, katero so določili v Washingtonu. Delodajalci na drugi strani pa opozarjajo na točko v sporazumu glede povečanja •lobave premoga L" Ulinoisa ter na to, da so sedanje cene naravnost proti temu, da bi še nadalje povišali pla<"o.
Vsled dogovora v Washingtonu se je določilo povišanje desetih centov za tono premoga, kar vsebuje ceno petili dolarjev za delo enega dne ter povišanje 15 centov za delo na prostem.
Današnji dan je bil določen za drugo plačilno dobo v oktobru in premogarji so vstrajali pri zahtevi, da se uveljavi danes povečanje plač.
Predsednik Farrington in drugi uradniki premogar-ske organizacije v Illinoisu ter centrala državne delavske zveze v Jolietu sta bila obveščena o-izbruhu stavke.
Kerenski je ozdravel.
True translation filed with the postmaster at New York on 0«-t. IS, 1917. as required by the act of Oct. 6. 1917.
PetrogTad, Rusija. 16. oktobra. Provizoriena vlada je preložila o-tvoritev parlameta od 18. na 20.
Wilson je brzojavil Breškovskaji.
True translation fil«*»l with the i*i«t-master at New York on Oct. IS lt>17. as rtHjuired by the art of Oct. (J. 101T.
Petrograd, Rusija. 16. oktobra. Ameriški i>osIanik David K. Fran-is bo osebno izročil gospej Katari-
oktober. Predsednik Kerenski, ki j ni Breškovskaji, stari materi ruske je dovolj okreval, da inore zopet j revolucije, brzojavko predsednika potovati, se bo jutri vrnil v Pe- Wilsona. V brzojavki z dne 12. trograd, kjer bo otvoril pari a- j oktobra izraža zaupanje v inteli-ment.	senco Rusije.
Člani parlamenta Ixnlo vživalij parlamentarno imuniteto in bodo J Novi francoski poslanik na Špan-opnoščeni vojašine. Vsaka odredba	skem.
mora imeti podpis tridesetih čla-	-
uov, da postane veljavna.	Pariz, Francija, 16. oktobra. —
Vojni minister je poslal vsaki Prejšnji finančni minister v Ribo-arraadi posebne odposlance, da iz- to v eni kabinetu Josip Thierry jc delajo načrt, za reorganizacijo ar- bil imenovan za poslanika na made v tej zimi.	l Španskem.
Pošiljateljem denarja.
■
Kakor ie mano, ne sprejemamo denarja fr planila v Avstriji, Ogrski in Nemčiji.
Lahko pa Tedno še izposlujemo izplačila vojnim njeV« Bikom in dragim t Rusiji, Italiji In Franciji, kakor tud| onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo ▼ krajik, ki w$ aaedeni po laiki armadi.	* m
Kadar pošljete denar, priloiite tudi iopisnie* aH pismo	ujetnika, ker nam p tem pomagata sestaiiH


"OLAS NA ROD Ak"
DaC*.} •	"T
tbl |i
ILOV1HIO PUBLISHING OOMP1VT
__(• «*vm>tum.)	,
1AK1 SiOOl rr—11—1	LOUM mgunnrinr
■-—----"iffP*-- ^ , , t
WUem oi I|«»1wm mt thm eorpotm£l<» and addreawa of above ofOetnl
12 Oortlaadt Str—t. Baroqgfc of Manhattan, N«%r Yo«r Oter; M T. ''
oeio M* vaija Ite m bi	98 90
So pol leta -------
ta Set rt tea	LOO
Ka oalo leto apaato Sew York $8.00 Za pol tea «a to New York.. 8.00 Za ^tet tea m mesto New X<h)| 1-60 Za lnoaematro aa celo leto	t.00
"GLAS NA8QDA"
nedelj to prasnlkov.
»LAS M A I O O A*
("Voice of the People") daj except Sundays and Holiday* ■nlweriptlop yearly <3.50. _
M
In omteoctl m ne prioMnJeJ* nal m Matmoll poHljatt pa — Money Order, kraja naroCnlkor prosimo, da aa nam tndl prejtefl
naalomlka. _
la poALlJatram naredita ta oaalev: ■O L A 8 N A I O D A"

2878 OortlatKlt.
Konferenca v Sofiji.
m filed with the postmaster at New York on Oet. as repaired by the act of Oct. 6. 1917.
18, 1917.
(From the Evening Mail.)
Konference, ki so se vršile med nemškim kajzerjem tor hulgarskim carjem v Sofiji, so zavite v mistično temo ter neprodiren plašč.
Kljub temu pa obetajo uvedbo dogodkov, ki bodo pomembni za eeli svet.
Nekaj o vsebini konferenc se lahko črpa iz dejstva, da nista dosedaj niti Nemčija, niti Avstrija dali javno i/raza svojim nazorom in ciljem tflede uravnave balkanskega vprašanja. Nemčija je pred kratkim izjavila, da ne more biti odstop Alzacije in Lotarinške predmet razprave. Avstro-ogrskiiministrski predsednik pa je prav v zadnjem času orisal program, kojega vsebina je splošno razo rožen je ter manjše koncesije od strani Avstrije kot delež avstrijske vlade pri prvih razpravah glede mirovnih pogojev.	^
S tem se je potom procesa izločenja do gotove meje namignilo avstro-nemške pogoje glede miru.
Nekaj določenega glede stališča centralnih velesil glede najbolj važnega vprašanja vojne — balkanskega problema — je pričakovati kakorhitro se bo poslovil nem ški kajzer <xl »vojega zaveznika ter odšel domov.
Stefan Panaretov, bulgarski poslanik v Washingto-nu, je pred par dnevi objavil, da je dosegla Bulgarska vse cilje, katere je zasledovala pri svojem vstopu v vojno in da je vsled tega pripravljena skleniti mir.
To izjavo se je par dni pozneje dopolnilo potom ofici-jelne poprave iz Sofije, v kateri se je glasilo, da je Bulgarska pripravljena govoriti o miru edinole v soglasju s svojimi zavzeniki.
Bulgarska je glavni obok nemškega mostu iz Hamburga v Bagdad. Preko tega mostu je upala Nemčija u-stanoviti dobičkanosno in trajno zvezo z nerazvitimi zakladnicami Mezopotamije.
Iztočni terminus ali iz toč išče tega mostu pa ni večna razpolago za nemške namene.
Velika Britanija se je trajno ustanovila v Bagdadu. Ključ k zakladnici Mezopotamije se nahaja vsled tega v rokah Anglije.*Ti uspehi —ki značijo najbolj značilne uspehe sedanje vojne — so zelo zmanjšali vrednost nemškega mostu, če ga niso sploh popolnoma porušili.
Nemčija je vsled tega na vsak način pripravljena potna viti svoj prvotni rek. da mora biti nepretrgana cesta iz Hamburga v Bagdad ena izmed posledic sedanje vojne.
Bulgarska. ki je po treh vojnah izza leta 1912 uspešno združila jx>d svojo vlado ozemlje, katero smatra za svoje vsled narodopisnih in zgodovinskih razmer, pa noče sedaj spustiti iz rok katerikoli del ozemlja, ki se nahaja v njenih rokah.
Dokler sta se skladali nemška želja po mostu v Malo Azijo ter želja Bulgarske po združenju bulgarskega ole mena, je bila Bulgarska v soglasju s svojimi zaveznici. Sedaj pa, ko se je nemška strast po slovitem "mostu" ohladila vspričo ]>orazov v Mezopotamiji, je pričel zijati prepad med Bulgarsko ter njenimi zavezniki.
Na mednarodnem obnebju je opaziti nezmotljiva znamenja o pri ban ju zaveznikov, da se okoristijo z nastalo situacijo ter tem prepadom.
Balkanski komi tej v Londonu, katerega vodijo mož-11 ■ kot so Buxton in Sir Edwin Pears, je pričel z gibanjem klene z Bulgarsko separaten mir — mir, ki bi te-
sti položaja, pred katerim sedaj stoji nemška diplomacija na Balkanu.
^Ja zunaj pa je lahko na prvi pogled razvidno, da bi nemška avtokracija ne žrtvovala niti enega, nemškega vojaka za zavarovanje Čisto bulgarskih interesov kot bi tudi Bulgarska ne žrtvovala niti enega bulgarskega vojaka, da se zavaruje izključno nemške interese.
Kljub temu pa je treba na zunaj vzdržati pokonci zgradbo centralne zveze.
Vse kaže, da hočeta oba vladarja vsiliti Bulgarski Kompromis v času, ko skuša javno mnenje v zavezniških
krogih vsiliti Srbiji kompromis glede ureditve razmer na Balkanu.
-ooo-
Odstop Alzacije in Lo-
True translation filed with the postmaster at New York on Oct. 18, 1917. tfs required by the act of Oct. 6. 1917.
(From The Globe.)
da se
meljil na reviziji pogodbe v Bukarešti koje krivičnost priznavajo številni Angleži, nahajajoči se v javnem življenju.	-----
rplivni italjanski časopis "H Seeolo" je priobčil pred kratkim celo serijo člankov, v katerih se podpira Miilgarsko zahtevo po materijalni reviziji pogodbe v Bukarešti kot odredbo pravičnosti, potoni katere se bo pripomoglo ohraniti mir Evrope \ bodočnosti
V Franciji so naletele ekstremne srbske zahteve na opozicijo na temeljil, da je treba rešiti balkansko vpraša-■< ii.- na }x»litični, temveč plemenski osnovi, če se noče MM
Nemška vlada, ki je zelo zaposlena sredi svojih retort, da zvari nov strup, s katerim bi se zastrupilo soglasje med zavezniki, je izjavila, da sta Alzacija in Lotarin-ška sedaj edini oviri miru.
Ali bodo Velika Britanija, Združene države, Rusija. ki je komaj v stanu držati meč v svoji roki v lastno obrambo, ali bo Francija sama nadaljevala s prelivanjem krvi in trošenjem bogastva edinole v namenu, da se popravi zgodovinsko zlo?
Francija zanikuje, da je pričela ali da bi bila pričela vojno v namenu, da dobi nazaj ti provinci
Če je bil mir za Franrijo več vreden pred tremi in pol leti kot pa njeni izgubljeni provinci, zakaj bi ne bil sedaj ?
Oe bi njeni sedanji zavezniki ne pomagali Franciji v kampanji, da dobi nazaj Strassburg in Metz, zakaj bi delali to sedaj?
Tako skuša Nemčija sejati spor med svoje nasprot mke ter poglobiti samo sebe v prepričanje, da mora še nadalje ostati jetničar Alzačanov.
Celi načrt ne bo uspel, — ne bo uspel nič boljše ko so uspeli drugi načrti, katere je bila zasnovala Nemčija.
Lincoln ni nameraval motiti suženjstva v suženjskih državah, a ko je prišla vojna, bi ne sklenil miru, dokler bi se ne sprejelo emancipacijske proklamacije.
Washington ni prijel za orožje, da ustvari nov narod a če bi mu bil Grenville ponudil, da napiše sam svoje pogoje miru za slučaj, da plapola tukaj še vedno angleška zastava, bi odklonil vsako pogajanje.
„ Dogodki izpreminjajo sporne točke. Nadlego se mo goče prenaša, a če postane eruptivna ter obstaja moč, da se jo zatre, prepoveduje zdrava pamet zopetno ustanovi rev te nadlege.
Alzacija-Lotarinška je za Francijo simbol kot je Lu sitama za nas, kot je Trst za Italijo in Belgija za Veliko Britanijo. Zavezniki so skupaj ter morajo držati skupaj. »<ajti ti različni simboli predstavljajo le eno in isto stvar
Svet išče temeljev za pravičen in trajen mir.
Ne more pa ga imeti, če ostaneta neomajana pruski militarizem m ideja osvojevanja še po končani vojni — Prepričanje Nemčije, da ima prav in da je njena stvar pravična, jo dela še veliko bolj krivično.
Dokler ne prizna Nemčija sama kakovosti postopanja, se ji ne sme dajati v roke orožja.
Alzacija-Lotarinška izziva simpatije celega sveta in nje vrnitev v roke Francije bo samoposebi umevno dejanje, ne pa cilj samposebi. Kljub temu pa bo odstop bolj kot katera druga stvar konkretno vsebovan v tem, kar no zahteval celi svet.
Še dolgo predno je uporabil predsednik Wilson sko-ro enakovredne besede, so poslanci Alzacije in Lotarinške v francoski narodni skupščini, ko se jili je izročilo kot lastnino v roke Nemčiji, vložili oni znameniti proces, ki se pričenja z besedami:
—	Mi, katere se nas je proti vsej pravici izročilo /sled grde zlorabe sile v roke tuji vladi, imamo izvršiti svojo zadnjo dolžnost. Izjavljamo, da je pogodba, ki razpolaga z nami brez našega dovoljenja, ničeva in prazna.
Potrebno je, ne radi Franeije, temveč radi celega sve ta, da se dostavi naslednje:
—	Najvišje sodišče civilizacije. — V zadevi Alzaci-je-Lotarinske. — Uloga protestujočih poslancev v Bordeaux. — Določa se, da je zasedenje Alzacije in Lotarinške neveljavno m prazno, kajti s tem se krši pravice človeštva.
Posegel sem tudi jaz po njem, in ga marljivo prebiram od kraja do konca, najrajše pa prebiram dopise, katere pišejo naši fantje iz narodne armade. Pa se premalo se oglašate. Prosim vas, da bi se bolj pogosto oglašali, da bomo tudi mi. kaleri smo ostali, vedeli, kako da moramo biti, kadar nas pokliče Unele Sam, kar tudi težko pričakujemo. Tudi z veseljem in čvrsto bomo stopili s svojo desno nogo, katera bo zmagala, stopila in »trobila zmaju glavo, katera zalezuje in poteguje v svoje oskrunjeno žrelo vesoljni svet. Toraj bomo z veseljem stopili zmaju na njegovo glavo in požrešno žrelo.
Naj zadostuje za danes, pa drugikrat kaj več!
K sklepu svojega dopisa pozdravljam vse one, ki so sedaj v na rodni armadi, posebno pa Johna Gornika, za katerega eš ne vem. v katerem vežbališču se nahaja.
Ako boš bral ta moj dopis, pro sim Te, daj mi vedeti, kje se nahajaš sciftj. Anton Zugel.
svojega
-ooo
Dopisi.
Little Falls, K. 7.
Tukaj pri vojakih nas je pet Slovencev in vsi z Little Fallsa, pa mislim, da jih še vee .pride.
Trije smo skupaj v eni campi;
imena so: Matt Korče, John Mer-lak, Frank Sever.
Naslov je: Co G 303, Infantry Camp, Devens Ayer, Mass.
Druga dva . sta: John PumaJt, Jack Slabe.
Naslov od tet dveh je ravno tak kakor naš; samo era je drugačna. Pri ms je G, Um je pa C S pozdravom
Matt Korče,
namenil opisati tukajšnje razmere. Delavske razmere s o še precej povoljno in zasluži se precej dobro, ali kaj pomaga, ko je vse tako drago. Človek si niti ne more kupiti, kar bi hotel, kajti tukaj si ne moremo prebrati, kajti imamo samo eno prodajalno, zaioraj moramo biti zadovoljni s tem, kar je. j V mesto pa ne moremo, kadar bi se komu zl j ubilo, kajti od tukaj v bližnje mesto je 21 milj. Bes je, da semkaj prihaja vlak, ali prav. nic ne zaupamo vanj, kajti se vsak čas vstavi. Sedaj so večerji že malo večji, tudi bolj posegamo in eprebwaato časopise in posebno še
raaonia "Glas
! If ■
Is Illinoisa.
"Danes tukaj, jutri tam"', te besede so na dnevnem redu. Iz vseh krajev gredo naši fantje pod zvezdnaito zastavo. Iz Chieage jih je odšlo Že precej, tako da je pred letom vstanovljeno pevsko in tamburaško društvo "Lira-' izgubilo že lepo število svojih Članov. 1'udi mladeniško dramatično društvo "Danica" pogreša že več mladeničev, ki so -šli k vojakom. Pri slovesu so se slišale pesmi, ka-kor "Naprej zastava Slave" in. podobne. "Lira" jc priredila svojim odhajajočim članom odhodni-co, ravno tako tudi pevsko društvo v bližnji naselbini Pullman, kjer so rojakinje iznenadile odhajajoče mladeniče z večerno zabavo. Ganljiva je bila pesesu "Se enkrat, predno slovo vzamem." Miza je bila polna najboljših jedil in cvetic.
Vojaki se povečini pohvalijo, le nekateri, ki žalujejo za svojimi dragimi, se pritožujejo, da jim j«* dolgčas.
V	Waukeganu so 7. septembra pokopali dva rojaka. Eden je vto-nil v najbolj zdravi pijači, v Mi-chiganskem jezeru: pri njeun so našli pozivnieo k vojakom. Drugi pa je bil znan vinski bratec ter pravijo, da mu je pijača pomagala k zgodnji smrti.
Dramatično društvo "Damiea" priredi v kratkem igro "Mlinar in njegova hči". Ker so ehieaške rojakinje na glasu kot dobre igralke, obeta biti igra zelo zanimiva in kar najboljša.
V	Chicagi je nas zapustila za vedno v Pitt&bairghu, Pa., dobro znana ga. Šlaiuler; umrla je na-nagloma. Večni ji mir.
V	aačetku septembra je obiskalo chieaško naselbino več odličnih Clevelandeanov. Slfei se, da nameravajo z nekaterimi chieaškimi rojaki napraviti ob pacifiški obali municijsko tovarno, ker se sedaj v vojnem času zelo Lahko proda.
Chicago lahko smatramo za najstarejšo slovensko naselbino in še danes je v razdalji 30 milj več tisoč Slovencev.
V	začetku septembra so napravili »uredniki slovenskih listov v Chicagi izlet v prosto naravo. Ko so se vrnili, so prinesli s seboj mnogo užitnih gob, katerih je letos posebno mnogo.
Ker že hvalim Chicago, naj še omenim, da se tukaj napreduje tudi v versikh zadevah. Res da v Chicagi poleg cerkve ni Šole, je pa krasno novo župnišče. Tudi v cerkvi vse prenavljajo in bo v kratkem misij on in sv. birma, h kateri bo pristopilo več odraistlih ogrskih Slovencev, katerih živi Chicagi do 800. Škof jih pride na vsakih 10 let po enkrat obiskat.
J)ne 7. septembra so imeli sv. birmo v Jolietu. V naselbini je bilo birmovanih 480 otrok.
Nek rojak me je opozoril, da s zopet nekdo v nekem listu zahrbtno zaletu je v mojo osebo. Temu rojaku se najiskrenejše zahvaljujem, da me je opozoril. Kdor se s podtika nad mojimi porodili, naj sam poroča boljše; toda moja poročila so vedno resnična.
Matija Pogorele.
Poštena beseda onim, ki trpe na revmatizmu.
IG smo- pomagali zadnjo zimo več kot 10.000.
Večina delavcev, posebno onih, ki delajo na vlažnih krajih, kakor v mokrih jamah itd., itd., trpe na revmatizmu ali protmu (giht). To je ena najhujših bolezni in ako se komu zastara, potem ga običajno položi za dalj časa v postelj. Človek občuti to bolezen na vseh krajih svojega telesa in ako se ta bolezen le preveč udomači, potem je prizadet ves živčni sistem in celo kosti se predrugaeijo. Spodaj vidite sliko, ki pokaže radi revmatizma povzročeno spremembo kosti.
$
i
f
t
V zadnjem letu so rabili na revmatizmu trp« či več raznih mazil, katere so vmazali na trpeče dele. Kupovali so mazila, obliže in kaj še vse. človek, ki je imel grozne bolečine v nogi. je kupil lonček mazila ter mazal in v večih slučajih so bolečine ponehale. Bolje rečeno, močno zlravilo je zamirilo bolnikove živce le začasno. Kmalu nato je pa bolnik čutil zopet iste bolečine, ki so prešle iz noge v ramo. Zopet se je namazal s tem dobrim mazilom. Nato je prešla bolečina v nek drug kraj in tako naprej. Seveda bolnik se je zopet mazal in mazal. Vmazal si je že lepo svoto, toda bolečina je zopet kje drugje prišla.
Zdaj je cavno eno leto odkar je CROWN PHARMACY v Clevelaud. O. napravila svoje, trditve na znanstveni podlagi, ter dokazala, da zdravila, ki so za mazati, ne odstranijo le nadloge, temveč premestijo bolezen iz enega dela na drugega.
Dokazano je bilo. da protin ni kožna bolezen, pač pa je bile-zen notranjega sistema in pri ednem vdrgnenju raznih mazil in kaj še vse, je bila bolezen raznesena po celem telesu. TO SVARILO OD CROWN PHARMACY iz Cleveland. O. je spoznalo najmanj 10.000 mož in prenehali so ribati bolne dele.
Ti možje so napredovali, ker so upoštevali dobro besedo in niso nič več mazali bolečih delov. Nasprotno temu oni so prič H rabiti lansko znanstveno raziskanje. zdravilo proti PROTINU REVMATIZMU, ZBADANJU in drugih bolezni, ki nastanejo radi prehlada. To novo zdravilo, ki je eno izmed največjih ču-dov, je splošen izdelek, ki se imenu je REMO PROTIPROTIN SKO ŽLIČNO ZDRAVILO, in to Knuo zdravilo ozdravi pn-je označene bolezni znotraj in jc poznano kot vspešno. celi pri slu-ajih pri katerih je bil revmatizein pregnan z vri ban jem iz enega kraja v drugega, ali pa povsem telesu.
Več kot 10.000 inož se more zahvaliti za zdravje temu novemu zdravilu. Več kot 10.000 jih je. ki so dibili zop.-t zndovolj-nost in zamorejo zop t preživeti svojo družine. Zahvalna pisma so dospela od tisočev. k iso zadibili zopet zdravje po REMO PROTIPROTINSKEM ŽUČNEM ZDRAVILU. In ni moža. ki ne bi bil preseneten pri tem jslravihi.
Ena steklenica stane $1.00, tri steklenice pa $2.80. š.-st st"-klenic popolno zdravljenje, kat.-ro j«- prim-slo občudovanja celo pri slučajih pri katerih je bila bolezen zanemarjena v.-č M. stane le $5.00 poštnine prosto.
Prepričajte se. <ia je edino vspešno zdravilo za revmati/.-m REMO PROTIPROTINSKO ŽLIČNO ZDRAVILO.
NE TRPITE VEČ, temveč podpišite spodaj označi-ni kupon lil pridobite zopet svoje zdravje in zadovoljnist.
CROWN PHARMACY
2812 East 79th St., E. Cleveland, Ohio.
_Prosim pošljite mi...... stekleni____ REMO PRO-
TIPROTINSKEGA ŽLIČNEGA ZDRAVILA, za katere
prilagam $........in......centov. Jaz upam, da bom
reš«*n mojih bolečin na revmatizmu ali protinu.
Fme .........................
Naslov .........
*
•5*
4
*
♦
4
•i*
f
i
t
+
*
f + *
+
f
❖
i
4
1
2 f
i
+
t
i
i
i *
+
t
+
i
i ♦
t
Polonica.
LISTNICA UREDNIŠTVA. Fr. K., Shebogyan, Wis. — Ako
hočete izvedeti, ako se'Vaš sorodnik nahaja v laškem ujetništvu, se lahko poslušite našega lista, ki se pošilja mnogim slovenskim ujetnikom po vseh zavezniških državah. Trikratni oglas velja $1.
X TK BroufkUm, K — Naš zastopnik je prišel pred 19 leti v A-meriko ter se je pred vojno vrnil v dowoviuo, kjer jf bival akoro 2 ..................mul
Skoz bele meglice na daljnem obzorju se jutranje solnce blešči — po rosni poljani, po rožicah poljskih Polonica lepa hiti.
Poljana se drami, šepečejo rože:
"Sestrica, ne hodi od na«! Na svatbo poletno že kliče škrjanček, metulji k nam plavajo v vas..."
PROŠNJA ROJAKOM.
STATE SANATORIUM.
VABILO na
PLESNO VESELICO,
katero priredi SLOV. SAMOSTOJNO BOL. PODP. DRUŠTVO za Greater New York in okolico (Ink.)
▼ soboto dne 20. oktobra
/
dvorani Delavsko-Am. Sokola,
523 E. 72. St., New York. Vstopnina in garderoba
Začetek ob 7. uri zvečer. Izžrebajo se bo dva krasna dobitka v vrednosti £30: 1. zlata ženska ovratnica z demantom; 2. srebrna brivska garnitura.
SlflgLomu občinstva mt priporo-obilen poeet. Odbor.
Cresson. Pa., 12. okt. 3917.
Potožim se Vam, kako me jc Zadela nesreča. Že četrto leto me muči sušica in že eno leto ne morem več delati. Hodil sem "vedno k zdravniku in dokler so čutili pri metli kak cent. so mi vedno rekli, naj še pridem. Ko so me pa zmol-zli, so mi rekli, da za-me ni vej pomoči in da moram iti na svež zrak. Zdaj sera v Cresson v sana-toriju in nikdar ne bom več zdrav.
I)ra ffi rojaki, prosim Vas, pomagajte svojemu revnemu rojaku; pomagajte mi, kolikor morete, kaj t i linam ženo in petero otrok. Nikdo teh pa ne more služiti svojega kruha.
Bil sem pri društvu, toda podpora mi je zdaj prešla.
"Dragi rojaki, usmilite se otro-čičev^ki so lačni in jih zebe. Ko bi vsako društvo nekaj dalo, bi bili otročiči na gorkem, in bi imeli tudi kaj jesti.
Prosim Vas,* ne zavrnite te pro-šnje ter se usmilite reveža in njegovih otrok.
V sem rojakom se že vnaprej zahvaljujem za najmanjši dar. ki bo v pomoč moji revni družini. JAKOB ŽAGAR.
State Sanatorim, Creaaoa, Pa. *
GLASILO JUGOSLOVANSKE® KATOLIŠKE JEDNOTE

Ustanovljena leta 1898. ^'
Glavni urad v ELY, MINN.
Inkorporirana leta 1900.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, Bx 251. Conemauirh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Pearl Ave., Lorain, Ohio.
Tajnik: JOSEPH P1SHLER, Ely, Minn.	/
Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnin Neizplačanih smrtnin: LOUIS COSTELLO, Salida, Colo.	^
VRHOVNI ZDRAVNIK:
I)r. JOS. V. GRAHEK. 843 E. Ohio St., N. E. Pittsburgh. Pa.
NADZORNIKI:
JOHN GOUŽE, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ, 9641 Ave. "M" So. Chicago, 111. IVAN V A ROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
GRKOOR J. PORENTA, Pox 176, Black Diamond, Wash. LEONARD SLABO DNIK, Ely, Minn., Box 480. JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa.
PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN.624 — 2nd Ave., W. Duluth, Minn. MATT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, HL
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK SKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver
Colo.
FRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi draarne »ošiljatve, naj m pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pri. tožb* pa na predsednika porotnega odbora.
Na oaebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode
•cimlo.
Društveno glaailo :"OLA8 NAROD A".
Se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop.
Jednota posluje po "National Fraternal Congress"
lestvici. - «
V blaga ni ima nad četrt miljona dolarjev; bolniških pod-]K)r, po^kodbin in smrtnin je že izplačala do 1,300.000.00 dolarjev.
Bolniška podpora je centralizirana, vsak opravičen bolnik si je svest da dobi podporo, kadar jo potrebuje.
Društva Jednote se nahajajo po več naprednih slovenskih naselbinah, tam, kjer jih še ni, priporočamo ustanovitev novih; društvo se lahko ustanovi z 8 člani ali članicami.
Za nadaljna pojasnila se je obrniti na glavnega tajnika.
NAZNANILO.
Vs.-m » lanom društva »v. Ime Jecus štv. 25. J. S K. J. v Eve-Mh, Mina., m* tem potom naznanja, da se je na zadnji mesečni seji dne 23. septembra 1917 sklenilo sledeče:
Da ->r morajo vsi člani, katerim je le količkaj mogoče, vdeležiti dr.e 2*. oktobra 1917, in sicer zaradi več zelo važnih reči, ki se bodo obravnavale na tej seji.
Ena izmed teh je zaradi zadnjega pogreba, ki ga je imelo naše društvo ter »e več članov ni udeležilo istega.
prizadeti člani se tem potom vabija, da se udeleže te seje du «e zagovarjajo zakaj da niso bili pri pogrebu, ter da ne bodo po tem rt* ki i, da jim godi krivica, ako jim društvo naloži kazen zna neudeležbo.
Drujra važna točka, ki se bo obravnavala, je zaradi strežnikov bolnim »obratom, ker se večkrat pripeti, da imamo bolne sobrate, ki |H>trebujejo *trežnika, pa nima društvo »klada, da bi ga idačalo, a
zastonj se pa težko kdo dobi.
Obenem *e tudi naznanja, da »e bo prebralo poročilo naidzoriii-kov za zadnje tri mtwece. Z brat.skmi pozdravom
Louiz Govže, tajnik.
613 Adams Ave., Eveleth, Minn.
< .
NAZNANILO.
„, , ... ,	Little Falls. N. Y., 34. okt.
i ukajMij« društvo sv. Jožefa, štv. 53. je na svoji redni mesečni s« ji dne 14. oktobra aklenilo, da se vrši vinska trgatev dne 20 oktobra, to j*. V soboto zvečer točno ob 6. uri. Zatoraj se uljudno valu, pi-Mr vm Bmm in Mw našega društva ter vsa tukajšnja dru-stva,^ namreč društvo sv. * Barbare, društvo sv. Pavla ter društvo Marija Pomagaj in vse rojake v Little Falls in okolici, da se te veselice |oln<»številno vdeležijo, zakar se društvo sv. Jožefa že vnaprej zahvaljuje.
S pozdravom na vse člane in članice J. S K. J. ter vse. rojake širooi Amerike.
Fr. Masle, tajnik. —-OOO----
iDopis.
Camp Keithley, Miudenao,^_ Filipinski Otoki, 31. avg.
Morda sem eden najbolj oddaljenih članov J. S. K. J. (8500 milj od San Franciako, poštnina do tu sem rabi od 35 do 45 dni), a vendar redno dobivam in z zanimanjem čitam že dolgo zažeil jeno in prepotrebno Glasilo J. S. K. J.
Čital sem v zadnjih dveh it v. Glasila z dne 21. in 28. junija par Člankov, ki se bavijo a vprašanjem, kaj naj &e počne • člani, ki ao ali pa postanejo vojaki Strica in ker sem sam vojak že S. K. J. nad
-ooo-
preje reši, tako da bo v korist Jed-noti in njenim članom.
Jaz sem pristopil k dr. sv. Bar-baer št. 4. J. S. K . J., v Burdine Pa., pred 12 leti, kmalu, ko sem prišel v obljubljeno deželo in sem član tistega se danes.
Se takoj v prvem letu, ko sem pristopil k društvu sem se bil nekaj ponesrečil in sem dobil od dr. 20 dolarjev podpore. Že takrat sem se prepričal, kakor pre&orist-no je biti pri podpornem, društvu, ker človek ne ve ne dneva, ne u-re, ali kraja, kje ga čaka tista že na, ki ji pravimo nesreča in to je
vrste, ki ne iztega stah,
skromnem imetju, ampak po našem najdražjem na svetu, to je ljubem zdravju.
Dolžnost človeka je biti zavarovan ne le za bolniško podporo, ampak tudi za posmrtnino, dasirav-no ona neisprosna koščena starka smrt sama skrbi za vozni listek in stroške za pot na oni boljši svet, je vendar naša dolžnost, da si sami presrkbimo že vnaprej, da se naši zemski ostanki dostojno po-lože k zadnjem počitku; v prvi vrsti pa da zapustimo nekaj pomoči svojim dragim, ki so morda v potrebi.
Meui kot vojaku ravno ne sili potreba biti zavarovan, ker vojaki smo preskrbljeni z vsem potrebnim in v vseh slučajih celo posmrtnino izplača Stric Sam za vojaka. 6 mesecev vojakove plače dobijo dediči, ki jih ima takoj pri vstopu k vojakom vsak imenovati. Vendar pa jaz sem sklenil že takoj pri vstopu k vojakom, da ostanem član lerpe slovenske organizacije tuid še nadlje, ker mi bode prav prišlo, ko se morda povrnem na zaj v civilno življenje.
Zaradi podpore vojaku v slučaju bolezni jaz nisem bil nikdai gotov, a vendar bil sem vedno mne nja, da Če za to plačujem, sem tudi opravičen do te, kot vsak drag član in po pravilih, mislim, ni nikjer zapisano, da bi vojak ne smel zajemati ravno iz iste sklede kot drugi člani.
Toda, kakor izprevidim, iz dopisa dr. sv. Jožefa, št. 89, v Govan-da, N. i. pri seji tega društva se je prišlo do zaključka, da vojak prostovoljec naj ne dobi nikake podpore in pa tudi posmrtnine ne in ako so vsa društva tega. mnenja in končno še glavni odbor tako zaključi, potem vojak prostovoljec ne bo opravičen do druge ga kakor do brce iz Jednote.
Po mojem mnenju Jednota bi imela le korist od članov vojakov ; k vojakom se navadno sprejme le trino in zdravo blago, vojaški stan je zdrav stan, vojak se uči in je primoran si skrbeti za zdravje, vojak gotovo tudi ni izpostavljen ved ni smrtni nevarnosti (oporstite jaz mislim na lepe mirne čase) kot je brat član rudar, premogar itd. Seveda časi se spre minjajo; v vojnem času smo; število članov vojakov se bo pomnožilo, če že ne prostovoljno pač £ silo, in morda marsikateri postane žrtev nenasitnega Marsa, ker smrt na bojnem polju ne pozna nobene meje.
Jaz nimam nobenega predloga ali ugovora, dasi bi rad ostal član Jednote vsaj v oddelku za posmrtnino, vendar pa dasiravno sem med prizadetim, želim le, da se u-krene tako, da bo v korist Jedrno te in večini članom.
Dopisnikov v gori omenjeni številki osebno mnenje pa je, da bi se vojakom izplačalo polovico po-smrtnine, asesmente za člane vojake naj bi se pa razdelilo na vse druge člane Jednote ali pa naj bi se pri članih društev pobirali prostovoljni prispevki.
Hvala dopisnikom, ker ste tako patri jot ični in dobrosrčni do vojakov. Ampak potemtakem bi vo jak po mojem mnenju postal naravnost breme in nadloga za člane Jednote, zakar ni zasedaj naj-mainjšega vzroka, dokler vojak dobiva plačo, kot jo danes, ko najslabše plačani vojak, to je prostak, dobi 25 dolarjev ne mesec. Po mojem mnenju on lažje skri>i za ase-sinente kot marsikateri član v civilnem življenju. Vojaku ni potreba skrbeti za "high cost ^f living". S tem naj si beli glavo Stric Sam in sploh davkoplačevalec, ki je gotovo v prvih vrstah delavec. Vojak dobi razun plače prosto hrano, stanovanje, obleko in sploh on je z vsem preskrbljen. Gotovo je pa tudi in to vsaj za enkrat, da k vojakom bodo poklicani le tisti člani, ki so "ledik in frej" in nimajo za nikogar skrbeti, zato bi se mi ne »delo pravično pobirati milodare zanje in to od članov, ki imajo morda skrbeti za večje dni žine.
Eden dopisnikov tudi piše, da nekateri člani se izražajo, da vo-jak se bori samo za kapitalista. Žal, da je mogoče res tako, toda •priznajo naj pa vendar ti člani, da je ravno delavec v prvih vr-ki mt bori
MESEČNI PREGLED MED DRUŠTVI IN JEDNOTO.
Za september 1917.
L	267.70	131.80		4.48	22.40
2.	223.70	164.30		4.52	22.60
3.	96.36	57.60		1.92	9.60
4.	6427	45.90		1.40	7.00
5.	71.54	38.15		1.12	5.60
6.	36.50	37.40		0.88	4.40
9.	267.20	147.70		5.10	25.50
11.	46.96	24.65		0.88	4.40
12.	79.67	59.50		1.86	9.30
13.	92.32	76.00		2.14	10.70
14.	47.79	22.10		0.84	4.20
15.	104.34	61.20 17.00		2.08	10.40
16.	126.71	107.35		2.94	14,70
17.	21.92	12.75		0.32	1.60
18.	244.21	158.10		5.18	25.90
19.	136.77	94.50		2.76	13.80
20.	91.54	68.30	0.25	1.98	9.90
21.	105.98	60.35		2.06	10.30
22.	113.72	59.50		2.12	10.60
25.	171.55	109.90		3.28	16.40
26.	91.97	50.80		1.60	8.00
27.	52.83	45.90		1.10	5.50
28.	36.72	21.15		0.56	2.80
29.	94.87	57.70		2.02	10.10
30.	228.90	146.95	1.70	4.24	21.20
31.	176.19	90.85		,2.90	14.50
32.	80.74	56.10		1.56	7.80
33.	107.92	66.30		2.58	12.90
35.	' 81.20	50.05		1.58	7.90
36.	194.11	153.10		3.86	19.30
37.	438.06	282.35		8.42	42.10
38.	62.99	44.95		1.20	6.00
39.	123.99	78.75		2.16	10.80
40.	120.48	63.75		2.54	12.70.
41.	40.50	27.85	t	0.92	4.60
42.	97.10	59.40		1.88	9.40
43.	54.17	31.45		1.00	5.00
44.	74.26	53.55	2.00	1.58	7-90
45.	138.43	95.15		2.88	14.40
47.	96.97	49.30		1.74	8.70
49.	79.93	53.25		1.46	7.30
50.	33.44	24.45	0.25	0.68	3.40
51.	36.88	29.75		0.74	3.70
52.	81.33	58.25		1.78	8.90
53.	119.26	84.15		2.74	13.70
54.	47.89	26.35		0.82	4.10
55.	75.43	50.90		1.44	7.20
57.	50.05	32.30		1.08	5.40
58.	• 74.64	47.50		1.52	7.60
60.	49.03	35.60		0.84	4.20
61.	54.35	49.30		1.16	5.80
64.	31.35*	19.55		0.52	2.60
66.	98.93	so^s	*	1.32	6.60
68.	63.94	39.10		1.14	5.70
69.	38.36	22.10		0.66	3.30
70.	26.87	17.85		0.54	2.70
71.	124.85	101.50		2.40	12.00
72. .	26.11	15.30		0.46	2.30
75.	47.00	52.50		1.30	6.50
76.	41.91	23.80		0.80	4.00
77.	45.59	23.70		0.78	3.90
78.	128.51	54.40		2.00	10.00
79.	14.72	15.20		0.36	1.80
81.	28.18	34.90		0.68	3.40
82.	83.32	52.70		1.50	7.50
83.	22.35	17.00		0.40	2.00
84.	64.58	39.95		1.18	5.90
85.	94.59	76.85		2.18	10.90
86.	31.80	17.65		0.62	3.10
87.	26.00	26.25		0.66	3.30
88.	27.38	32.00		0.80	4.00
89.	51.30	45.60		1.18	5.90
90.	27.44	30.60		0.72	3.60
92.	38.40	29.55		0.76	3.80
94.	142.58	86.70		2.64	13.20
99.	43.09	34.85		1.10	5.50
100.	27.82	22.10		0.52	2.60
101.	30.06	19.55	4.25	0.52	2.60
103.	66.32	57.80	0.50	1.36	6.80
104.	20.58	22.10		0.54	2.70
105.	38.11	34.55		1.00	5.00
106.	39.50	34.55		0.78	3.90
107.	24.97	21.25		0.54	2.70
108.	32.13	26.25		0.88	4.40
109.	27.04	18.70		0.52	2.60
110.	69.23	59.90		1.50	7.50
111.	71.34 ,	42.40		1.20	6.00
112.	23.07	19.45		0.50	2.50
114.	120.63	108.85		2.46	12.30
116.	41.93	30.60		1.20	6.00
117.	20.00	17.85		0.46	2.30
118.	21.01	13.60		0.40	2.00
119.	10.71	16.15		0.38	1.90
120.	28.15	28.05		0.66	3.30
121.	44.44	23.70		0.70	3.50
122.	19.93	25.90		0.52	2.60
123.	9.72	13.10		0.28	1.40
124.	20.45	22.55		0.48	2.40
125.	10.23	11.30		0.16	0.80
	7691.90	5204.90	26.00	15.270	763.50
1.00 1.00
1.00
1.00
2.00 1.00 1.00
1.00
1.00
1.00 4.00
1.00
1.00
0.25
0.25 2.25
5.00
0J25 0.25
1.00 1.00
1.00
1.00
1.00
0.25
7.80
2.00
1.00 1.00
1.00
1.00
1.00 1.00
1.00
1.00 1.00
8.00 41.00
• 0.2i
0.50
0.25
0.25 5.00 0.75
0.25
0.25
500.00
500.00 1000.00
426.38
415.12 165.48 118.57 116.66
79.18
445.50 76.89
151.33 182.41 77.18 195.02 252.70 36.59 433 39 248.83 171.97 178.69
187.94
302.13	1000.00 153.37 105.33
61.23
161.69 403.04 290.44 146.20
190.70 140.73 371.37
774.93
115.39
216.95	1000.00 199.47
74.87 167.78
91.62 .139.29 250.86
156.71
142.94 63.22
71.07
151.51	-219.85
79.16 135.97
88.83 131.26 89.67 119.41 54.02 157.00 109.88 64.42
47.96 240.75
44.17 107.30
72.51
73.97 195.91
33.08
67.16
145.02 41.75
111.61
185.52
53.17 56.21
64.18 104.23
62.36
72.51
245.12 85.04 53.04
56.98
133.03 45.92 78.66 78.98 55.11 65.41 48.86
139.13 121.94
45.52 245.49
79.73 40.61
____37.01
29.14 61.16 72.59 49.95 24.50
45.88 30.49
500.00
500.00
83.67 59.00 117.00
84.00 486.00 30.00 17.00
33.00 27.00 77.00
150.99 93.00 72.00 50.00 13.00 9.00 4aoo 53.00
50.00 27.00
79.00 146.67 352.00
98.00 T7.67
54.00 50.00 18.00 22.00 67.00 87.00 20.00 68.00 31.00 48.00 20.00 28.00
28.00 46.00 23.23 7.00 59.00 87.00 16.00
29.00
19.00 15.00
47.00
95.00
9.00
11.00
32.00
117.00
19.00 52.00 42.00 65.00 69.00
23.80
79.00 178.00
10.00 20.00
69.00 4083.23
83.67 59.00 117.00
84.00 486.00 30.00 17.00
33.00 27.00 77.00
150.99 93.00 72.00 50.00 13.00 1009.00 40.00 55.00
50.00 527.00
79.00 646.67 1352.00
1098.00 77.67
54.00 50.30 18.00 22.00 67.00 87.00 20.00 68.00 31.00 48.00 20.00 28.00
28.00 46.00 23.00 7.00 59.00 87.00 16.00
29.00
19.00 15.00
47.00
95.00
9.00
11.00
32.00
117.00 500.00 19.00 52.00 42.00 65,00 569.00
79.00 178.00
10.00 20.00
69.00
1390.80 5000.00
Prva številka pomeni številko društva, druga sintrtninaki sklad, tretja bolniški sklad, četrta glasilo, peta onemogli sklad, stroškovni sklad, sedma pristopnina, osma razno, deveta skopaj, deseta smrtnino, enajsta bolniško podporo; dvanajsta skupaj.
9083.23
Vojak, če se ie bori za njega, am vsaj pomaga žepe le prazniti.
Po mojem nenju sta delavec in v prvi vrrti kmet, temelj na katerem sloni kapitalist, vojak, in z eno besedo: vsa človeška družba sveta.
Ta dva stanova se morata šteti med vojake v prvih vrstah. Kaj bi mi rm počeli všteva! mdnstrij-
pridelal brane zA naš nikoli siti želodec. Mislim, da brez pomoči kmetove bi mi vsi v najkrajšem času kmalo podlegli Nadalje: kaj naj bi počel vojak na bojnem polju, Če bi rudar ne nakopal rade, in premoga« premoga, a katerim topilničar raztopi rudo v železo in jeklo, is
boj potrebne stvari, a katerimi se vojak bori za kapitalista t
Le nehajo naj se boriti kmet in delavec, bodemo videli, koliko časa bode izhajal vojak brez hrane, o-bleke in oranja t Prišel bode sovražnik, oropal kapitalista, ki potem ne bode imel a kom plačati delaven, vstavilo met bo delo, in ee ni
s kapitalom se bo rogal nam vsem sovražnik v pesti.
Jaz sem mnenja, da kakor so potrebna pri uri razun peresa tudi razna kolesa, da je popolna, spadajo tja, to je prahu in smeti, ravnotako sp potrebni človeški družbi razun kmeta in delavca tudi drugi stanovi V uri se~nabere s časom runih tujih stvari, ki ne
(Nadaljevanje na 4. strani)



Dopis.
(\ jvd*ljevanje s 3. strani).
Ravnotako je s človeško družbo, ki je v&a polna nesnage in smeti. **otreba je le umnih uraarjev, da j < očistijo, pa bo teklo vse gladko in v redu.
E, ar sem ravno pri pisanju, mo-
ki so razpostavljeni po etotoijah tu krog jezera, da vzdržujejo red vojaki so poklicani le v sili Tu v Camp Keith ley so sedaj samo tri stotnije vojakov "skavtov", to so Filipinci pod poveljstvom ameri ških častnikov, razun teh je tukaj belokožeev le par zdravnikov, ne i kaj moštva bolniškega in Quarter-poster kora, kamor tudi jaz spa dam.
Mislilo se je tale kraj že prepu
goče bo zanimalo čitatelje, če opi- . »eni nekoliko življenje tu na dalj-i stm konstabularjem, ker radi vojnih Filipinih, če mi g. urednik ae primanjkuje vojakov; komaj Glasila določi za to nekoliko pro ,™ od^mh od tu en bataljon, ze fctora	I nam je napovedal en Sultan voj-
Filipmaki otoki *o imenovani po!8ko- ali Ml*: bila mu ie
španskem kralju Filipu. Otoke in
•lana, ker se je uprl plačevati dav
Ameriko meji nepregledno Tiho'
ke.
Nedaleč od tukaj na drugi stra-
morje ali Pacific. Razdalja med i	.....
San Francisco in Manilo, glavnim U1	tlk ob Jezer" mAlem
»rutom Filipinov, potom Honolu- *nču * lmeI ograjeno po svojem le Havajskih otokih, Guama in ,^1^ »premagljivo trdnjavo, San Barnardino ožine, znaša 7893 * Mown, ^enujejo "Kata \ -milj. Vožnja tem potom na voja Kat* f blla tako ®<>J«trsko zgra-škem transportnem parn.ku traja Jena' da »kateri mislijo, da je bi-ravno en me.ee dni, a pre«£ukom la ograjena za sultana po kakem 2 dtu v Hotiolulo in en dan v lanskem dezerterju inženirju. Od
(Jhiamu-
Filipinskih otokov je 1300 po »tevilu, največji teh je otok Luzon, ki leži v severnem delu. V ju-gozapadnem delu tega otoka leži Manila, glavno mesto filipinskih otokov. Drugi po velikosti jc otok Mindenao v južnem delu otocj*.
jezerske strani je zelo strmo in bambusom zaraščeno tako na gosto, da je bilo za živo bitje nepri-stopno, na drugi strani pa je bil skopan globok jarek, čez katerega je vodil do trdnjave most. Ka ta sama je bila skopana globoko v zemljo in ograjena z kamenjem.
Zamboanga, glavno mesto tega o- Xa? j« bil° vajeno obširno toka, leži v jugozapadnem delu.Mposlopje iz močnih hlodov, iz ka-
terega so vodili razni podzemski izhodi v zunanje jarke. Sultan je bil pač gotovo, da je ne bode mogoče zavzeti. Toda posledica je bi la, da je governer prosil za topni-čarje, ki so prišli z dvema gorskima topovoma, ter so Sultana bombardirali, dovršili pa so deli skav-
Jugozapadno od tega otoka pa je posejano **SuIu" otočje, ki se razteza doli do ekvatorja in tja do Borneo, to je najjužnejša lastnina Striea Sama.
Prebivalci otokov ko rujavega ali inala^dcega plemena. Večina prebivalcev je katoliške vere, le v|
rovju med Igoroti in Nigriti sej?1 \n konstabulari in vojska je bi-
ae nahaja nekaj poganov.
la končana v poldrugem dnevu.
Nigriti 80 *voje vrste pleme, po- Xa naii Stram je bl,° par *ll,pm~ Itolnoma podobni afriškim črncem w	ranJemh' na sovražni
po barvi in liu**h, samo da - pra- P* Suhan' n>e*ox ^ neka-» e" VI p.itlikavei nasproti prvim in | r*Iov 1U dru*ih Podlozmkov ubi-
so mcn.la najmanjši ljudje na sve tlh' okrt* 20 ujetnikov Večina pa
ije ponoči popihala iz kate \ V
Zgodovinarji tiriijo, da so to pr it/dni*vi bil° tudi nekaj starih vi iB pravi d<m»ač»iu otokov. Ma-l*PAn,lklh toP°v	lmamo zo"
lajci so se pri,.lili šele pozneje infjf mirn° "Boan® - O "Katti de prve skoraj popolnoma zatrli, ta-|Havan ' (/b J«« l-anao pa bo o-ko da *cdaj jih živi le še nekaj ti- P*?1 slle v povrni, ker je M- v gorovju v notrajščini oto-|blla. P«*™ * ^inamitom raz-kov. V juinrm delu Mindenao in Sulu otočju živijo Mori, ki ae raz-
ni
strel jena.
Keithley je bilo ime vojaku, ki je postal žrtev meča Morov. Odlikoval se je g tem, ker je v smrt-najtrmoglavejši o-l11^1 težavah rešil celo posadko .pred ružinc Strica Sama , nočni mnapadom Morov. S tem si
<lrugiU Filipincev v mohamedanske vere>.
mu marsikake je postal last-
liku jejo tem, ker mi To so gotov trati velike kajti prizadeli a»o preglavice, odkar nik tega otočja, in nahajajo se lutid njimi ae danes, ki ga ne marajo priznati za svojega vrhovne ga glavarja.
Morda nihče ne pozna More bolj, kot pa sedaj slavni general Pershing, poveljuik Amerikaneev na francoski fronti. Pershing je bil več let vojaški poveljnik tukaj v Moro dežel:, ter je krotil in učil More manire. Vsi glavarji in sultani tukaj naokrog ga dobro poznajo. Mori so bili strah skozi stoletja za ostale Filipmce in sploh vsakega tujca, ki ni bil njih vere. Bili »o šiba Spancem nad 300 tet. So hrabri in neustrašni bojevniki; če ae pride do boja z mečem »c ne ustrašijo nikogar, a, proti modernemu orožju pa seveda neopravijo nič. Glavno njih o-rožje je "bolo" ali meč, vendar imajo pa tudi puške in topove. Seveda ue 42-een t ime trških, katera irela sedaj zijajo v obraz Per-shingu, ampak male topove vlite ue medu, železa in v mnogih slučajih narejena iz železnih vodnih cevi m eelo iz lesa bambusa z železnimi obroči.
Njihovi šrapneli in krogle so kameuje, žeblji in sploh, kar je trdega in vporaboega za ubijanje. Njih [Miške so navadno stare in zarjavele, se u Mohamedovega časa. a tudi ie bolj moderne-vrste imajo.
Camp Krithley, vojaška postaja, kjer se nahajam jaz, leži na otoku Mmdenao, okrog 600 milj južno od Manile, od 3 do 4 dni vožnje a pamikom. Kraj je jako zanimiv, ker leši 2200 čevlje/ visoko nad morsko gladino ob širnem jezeru "Larao", o katerem pravijo, da je žrelo starega ognjenika m še do dan en niso dognali globočijM jezera.
Od tu pa do bližnjega print* nJča vojaške postaje Camp Overton je 20 milj. Pot do tu sem »o ie Španci zgradili v več krajih pa so jo zbolj£ali ameriški vojaški inženirji, iivei do vaša jo sedaj do t« sem motorni vosevi
l>o pred t>ar leti je bila tu v Moro detel i vojaška vlada, ki je daj v rokah civilne vlade, kjer ao h nuren governerja po ve-
je zaslužil, da se kraj po njem imenuje.
Podnebje tukaj v Camp Keith-ley je, reči moram, rajsko. Skozi ec!o leto jednako; ne trpimo ne vročine, a še manj mraza. Edino kar je nefurijetnejra tu, j«r to, kei rado dežuje, nebo se zjoče skoraj vsaki dan popoldne ali zvečer, smo pač v oblakih.
Za zabavo hodimo lovit ribe, ali pa na lov. Srn in pa divjih svinj je tukaj zadosti, tudi divjih rac in golobov je tu v izobilju, druge divjačine razun divjega "karabao"', nekaki bivol, ki živi bolj v niža-vah, tu ni Pač pa je zadosti opic; velikih kač, in razne druge go lami je vse polno.
Med domačimi Hvalicami je tu najbolj udomačen ščurk, in mislim, da imamo tu one najlepšega lemena. Ta iiebtnli ga treba stakne vsako luknjo in vse obglodajo. posebno se radi polotijo platnic pri knjigah; one, ki so v platno vezane, so vse obglodane. Stenic, ki so prava nadloga na drugih p«> stajah v nižavah, tukaj ni. Muhe so prav redke, moskiti ali komarji pa so precej nadležni ob večerih, če greš na lov.
Prav v velikem številu pa so tukaj naseljene mravlje, toda tt marlive živalice človeka ne nadlegujejo posebno, samo da so precej sladkosnedne; ljubijo sladkor in sploh sladka jedila, zato morajo taka jedila biti spravljena v o-omari ali na mizi, katere noge so postavljene v kako posodo napolnjeno z vodo ali petrolejem. Sploh pa so tukaj vsa poslopja tako za varovana proti mravljam, kakor že domačini na Filipinih. Imajo svoja stnovanja zgrajena na kolih kakih 5 do 6 čevljev nad zemljo ravnotako so tukaj vsa vojaška poslopja namenjena za stanova aje, zgrajena na kolih.
Tu v Camp Keithley je nad 80 vojaških poaiopij in nad 50 teh je zgrajenih na kolih, in podi vsakega teh kolov je iz cementa, v katerega je utisnjen okrog kida itiriogiat žleb, dva palca iirok in toliko globok, ter mora biti vedno napolnjen z vodo. Vrhu teh se nalije nekoliko petroleja, da ae tam komarji ne rede in ravnotako je napeljan tak žleb okrog stopnic, tako da je celo poslopje Tores
Iz Oavntp uraia J, S. K. J.
Članstva Jednote se tem potom naznanja, da sme j rejeli odgovor od Zavarovalniškega oddelka države Min-iiesote, glede onih članov, ki so odšli ali še odidejo v armado Združenih držav.
Zavarovalniški urad države Minnesota pripozna to-i-ko 265 Člen XXVI v pravilih Jednote kot pravomočno.
Člani, ki so v armadi torej niso opravičeni do bolniške podpore, niti do odškodnine za bolezni ali poškodbe, katere morebiti zadobe skozi vojno.
Če jih pa zadene smrt v tukaj omenjenem času, so njih dediči deležni do polovico smrtnine. za katero so bili zavarovani taki člani.
Ker omenjena točka ni dovolj jasna in obširna, pri poroča Zavarovalniški urad, da glavni uradniki odobre nekaj dostavkov k prej omenjeni točki. Tozadevno pravico imajo glavni uradniki v smislu točke 310, čl. 35.
Cenjeni tajniki krajevnih društev so ponovno proše-ni, da poročajo vse člane-vojake potom mesečnega poročila. Ker niso v vojnem času opravičeni do podpor, bodo plačevali asesment enako z članicami, katere so zavarovane samo za posmrtnino. Jos. Pishler, gl. tajnik.
PEEMEMBE ČLANOV DT CLAIM PRI SPODAJ HAVEDBHIH
DllAlVlM.
, Sv. Alojzija, iter. 78, Salida, Golo.
Pristopila Johana Blatnik 93, 19240, 1000, 25. Zopet sprejet: Jakob Dolinšek 81, 14138, 1000. 30. Suspendiran: Roman Kokoljan 89, 18734, 1000. 27.
Sv. Barbare, štev.- 79. Heilwood, Pa.
Pristopil: Frank Sparmblek 86, 19247, 1000, 31.
Sv. Janeza Krstnika, štev. 82, Sheboygan, '49Ig.
Zopet sprejeti: Marko Vrabieh 88, 11793, 500, 21; Martin Mi-tar 67, 14484, 500, 44; Frank Rajk 84, 16427, 1000, 29.
Sv. Martina, štev- 83, Superior, Wjo.
Prestopil k društvu sv. Alojzija štev. 18, Rock Springs, "Wyo. Lovrenc Pintar 84, 13960, 500, 23.	*
Sv. Jožefa, štev. 85, Ansora, Minn
Pristopil: Alojz Sever 83, 19248, 500, 34.
Suspendirani: John Bradač 76, 9917, 1000. 32; Johana Bradač 88. 9952, 500, 25; Josip Petek 84. 18832, 1000, 33; Steve Paulfšič 70 255, 1000. 28; Frančiška PaulišiČ 69, 8033, 500, 37.
Sv. Jožefa, štev. 86. Midv&le. Utah.
Suspendiran: Josip Svete 89. 16825, 1000, 20.
Sv. Mihaela, štev. 88, Roundup, Mont.
Suspendirani: Dragotin Kauzlarič 85, 11069, 1000, 24; Josip Trebeč 74. 18474, 1000, 42. Kari Zadnik 75, 1330, 1000. 26; Frank Zupane 82, 10638, 500, 26; Johana Zupane 92, 11632, 500, 16.
Sv. Jožefa, štev. 89, Gowanda, N. 7.
Prestopil k društvu sv. Antona štev. 108 Youngstown. Ohio: J Uiuek 81, 16903, 1000, 32.
Sv. Frančiška, štev. 99, Moor. Run. Pa.
Suspendiran: Frank Dermota 86, 16906,, 1000, 27.
Sv. Matere Božje Kanm, štev. 10f„ Monangah, W. V a.
Suspendiran: John Fueič 94, 18690, 1000, 22.
Sv. M. Vnebovzetje, štev. 103, Coliixrwood, O.
Zopet sprejete: Roza Pičel 94, 17384, 500, 20; Marija Kastelc 9, 15126, 1000, 33.
Prestopila k društvu sv. Jožefa štev. 21 Denver, Colo. Roza Malovrh 91, 17723, 500, 22.
Suspendirana: Jožefa Špelič 97, 19180, 500, 20.
•vDuluthski Slovani", štev. 107, Duluth,
Suspendiran: J. C. Smoley 73, 18099, 500, 42.
Sv. Antona, štev. 108, Youngstown, O.
Pristopil: Josip Rupert 79, 19249, 500, 38.
Sv. Frančiška, štev. 110. McKinley. Mi««
Pristopil: Joseph Bambich 85, 19250, 1000, 33.
Sv. Jurija, štev. Ill, Leadville, Colo.
Pristopil: Anton Gorsich 75, 19251, 1500, 42. Suspendirani: Anton Germ 76, 16647, 1000, 37; Frank Indihar 9G, 17239, 500, 17.
Sv. Janeza Krstnika, štev. 112, Kitzville, Minn
Suspendiran: Louis Marolt 84, 11956, 1000, 25.
"Slovenec", štev. 114, Ely, Mina.
Pristopil: Josip Veranth 01, 19252, 1000, 16. Zopet sprejet: John Petrič 87, 17486, 500, 26. Suspendfraui: John Logar 86, 18567, 500, 30; Frank Novak 83 17600, 1000, 29; John Kovach 88, 16117, 2d.
Sv. Pavla, štev. 116, Delmont, Pa.
Prestopil k društvu sv. Barbare štev. 33, Trestle, Pa. Jakob Ko-kalj 82, 4178, 1000, 23.
Sv. Jurija, štev. 118. Cokedala. Colo.
Suspendiran: Frank Frkovich 80, 16472, 1000, 37.
Sv. Ana, štev. 119, Aurora, UL
Suspendirana: Cecilija Oberman 87, 19185, 1000, 30.
Marija Čist. Spoč., štev. 120r Ely,
Prestopila: Katarina Slogar 93, 19253, 1000, 25.
Sv. Treh Kraljev, štev. 121, Dodzon, Md.
Zopet sprejet: Ignac Huzjak 95, 18338, lOOOi, 21.
Društvo sv. Frančiška, štav. 122, Hosesr City, Pa.
Pristopila: Mary Omejc 91, 19254, 500, 26. Suspendirani: Frank Livk 79, 18696, 500, 37; John Kadivec 73 18827, 500, 44.
HOVO DRUŠTVO: SOČA, štev. 125, Iselin, Pa.
Pristopili: Frank Černko 84, 19255, 250, 33; Louis Martinez 76 19256, 50Q, 41; John Novak 83, 19257, 250, 34; Anton Obreza 85 19258, 250, 32; Mary Pelan 89, 19259. 1000, 28; John Palugnack 80 J 9260, 1500, 37; John Šuštar 73, 19261, 500, 44; Filip Zuferli 81 19262, 500, 36.
Joseph Pishler, stem tajnik. : Polet «anevega imena navedene IteviDte mafijo (vre leto rojstva, draga eertifikatno številko, tretja zavarovalne •vato. četrta
vsa iz lesa in mravlja je velik so-
vražnik lesu in če bi poslopje ne Se vse slovenske Jednote in Jed-
bilo tako zavarovano, bi ga mravlja v par letih uničila.
Gospod urednik, samo ie pozdrave čitateljem, etteteljieam, po-
X&KJ
sti za ves plovenaki narod, če bi
notice združile v eno mogočno Ju goslovanako Jednoto. Naj sovraštvo mine, Greh, nesloga, iz naroda naj izgine. Vaš
VABILO.
Druivo sv. Jožefa, štv. 12., J. S. K. J. v Pittsburgh, vabi uljudno vse člane na redno društveno sejo, ki se vrši v nedeljo 11. novembra vnavadnih prostorih v K. S. Domu . na Butler St. Na dnevnem redu je več važnih točk za rešiti, kakor tudi predstava kandidatov za mesec december za v društveni urad. Kdor se ne bo teh društvenih sej udeležil, se bo žnjim postopalo po društvenih pravilih.
Dalje tudi opominjam vse člane, da bolj točno svoj asesment plačujejo da se mu ne bo potem krivica godila, bo krivda njegova jn ne društvena.
Z braskim pozdravom
John Simoncich, tajnik.
Svatom pesem.
Veš skrivnostni mojih sanj, veš radosti moje vir? Ko bo naju svatbe pir Amor v goste pride nanj. Tisoč Favnov z njim prispeje, tisoč Nimf se z njim prismeje in pogozdni stari Pan. Ko poljubi zarjo dan, s smehom napoji vse veje, s smehom te pozdravi plan.
In pravični mali bog rož nasuje vseokrog, s svilo liljnato odene bele srrudi ti snežene, mirte vplete v mehke lasi — in vsi tvoji divni krasi zablestijo kot zlato, zažarijo kot nebo____
Favni težko nakovalo s src človeških prineso; ej, kako se bo bliskalo, ko koval bog prstan bo!
Nimfe lanec pa spleto iz bodočih dni krilatih in na sponah čisto zlatih v rHši "ams ga pripno.... A ko čaše zazvenijo Pan zažvižga melodijo, ležejo na družbo čari, zavrste se v plesu pari____
Ko ugasne solnčni dan, v noč se pari raz gubi j o, v dalji s svojo melodijo jim le pomagaja Pan. Ko pred njim smejoč zbežijo, Nimfam Favni okrasijo lasi z zvezdici — krasnijo in šepečejo pravljico o ljuba vi jim v polnoč____
A v tišini ti tresoč mirten venec z glave snamem, ves drhteč in vriskajoč belo snežno te objamem —
Zunaj šepetal bo log z zvezdami blestečimi; s pesmami molčečimi čuval bo pred durmi bog____
Stavka v Illinois.
Springfield, UL, 17. oktobra. — Več kot 40 premogorovov v srednjem in južnem delu Illinois z 12 do 15 ftisoč delavci je danes prenehalo obratovati. Vsa rudarska industrija v državi je vstavljena. Delavci zahtevajo takojšnje povišanje plače.
Rbeumatizem
ZMo dobro domač« zdravilo od nekoga, kj Ima to botaaan. Žali pomagati vaakamu bolniku.
N« poilljajta dan ar, tamvad aamo Val
Mark H. Jaekaoa la Sjraeaaa, N. T., po Oolgmm sraonam tvpUaoJa spoznal, kako traion aorradbUk Sorctta sreča y reymatixem. On fall, da vaakdo va.



"1W ao BO Jo prijal
i tri lata. PoakuSal lo uofo adravnllunr. toda bo-toSIno ao bila odpravljali« la aafaano ~ rtalel adravUo. ki ml Ja bo-la nI aa vad povrnila. Dal i. Id ao alia bolna Sa vot ki oo moraB Mati v po
_____,	_ aludaju Jo pomaaalo
ŽaBm	nakomur, ki trpi na
Na posojajte oavoj na-


Nagrada poštene vsluge,
E. Akron, O., 10. 9. 1917.
JUVITO LABORATORY,
PITTSBURGH. PA.
Na Vaš dipis od 10.;8. 17, ki sem ga prejel dne 9. tega mesca in morem Vam povedati, da sem dotične JUVITO TABLETE prejel, ki ste mi jih a pošto poslali. Enostavno Vam morem povedati da so dotične tablete koristne vsakemu človeku po mojem mnenju ker jih jaz rabim le kratki čas; mislim, da bom nadalje tudi z njimi zadovoljen, vsled tega Vas prosim, da mi daste v Glas Narida prostor, da jih morem priporočiti vsem našim rojakom in podpisati svoj lastnorični podpis.
S spoštovanjem
STANKO TEJ.
P. O. Box 51 E. AKRON, OHIO.
Amerikanei v ognju.
Napad na Washington.
Prišlo je, da sta angleški general Ross in admiral Cockbura povedla 2,000 veteranov iz Napoleonskih vojn proti našemu glavnemu mestu Washingtonu in sicer v avgustu leta 1814.
Predsednik Madison je dobil sporočilo, da je bila a-meriška armada, zbrana pri Bladensburgu, da ustavi naval Angležev, poražena in da korakajo Angleži naravnost proti Washingtonu. Nobenega nadaljnega upanja ni bilo, da bi se ubranilo mesto.
Vsled tega je Madison s svojo družino in kabinetom pobegnil iz glavnega mesta.
Pozno popoldne dne 24. avgusta so vkorakale angleške čete v Washington. Poroča se, da se je streljalo nanje iz hiš in iz oken. Tega se ni nikdar dokazalo ter so Angleži najbrž namenoma spravili v svet to vest, da opravičijo to, kar je sledilo.
Cela angleška armada je smatrala celo ekspedieijo kot nekako zabavo. Cockbura, ki je vodil, je bil navdahnjen z istim dtiliom. Bil je močan človek — kos ženija in kos šolskega otroka.
V	tedanjem slučaju pa je bil šolski otrok, ne pa ženij, ki je bil v njem na delu.
V	predmestju Washingtona je ujel belo kobilo, ki je ravnokar imela žrebeta. Splezal je nanjo ter pojahal z njo na čelu svojih ljudi v Washington, dočim je žrebe teklo poleg matere. Zbijal je šale s svojimi vojaki ter jih navduševal k bedastim dejanjem.
Kmalu so pričeli Angleži pleniti, krasti in uničevati vse, kar jim je prišlo pred oči. Požgali so vse hiše ob poti iu to brez vsake potrebe in iz gole želje, da se osvetijo nad Amerikanei.
Cockburn, na čelu svojih čet, je konečno dospel pred Kapitol. Poslopje ni bilo še dogotovljeno, a je stalo že nekako $800,000. V poslopju se je nahajala predvsem knjižnica velike vrednosti. Pred Kapitolom je ustavil Cockburn svojo kobilo ter zaklical svojim ljudem:
—	Ali naj ga zažgemo ali ne ? Vsi za to. Vsi so navdušeno pritrjevali in nekako 50 plamemc
je bilo takoj na delu.
Cockburn je imel dober čas kot še nikoli preje. Smejal se je, pel ter uganjal vsakovrstne burke. Tako je šlo naprej do patentnega urada.
Kak ducat ljudi je takoj skočilo naprej, s plamenica-ini v roki. Cockburn pa jih je pozval nazaj ter rekel:
—	Pustite poslopje. Nekatere iznajdbe teh Jankijev bodo morda še koristile svetu.
Ta naval velikodušnosti je rešil na tisoče dragocenih patentov, ki bi bili drugače izgubljeni za vedno. Izgubo Kapitola se je lažje prenašalo kot pa bi se uničenje patentnega Urada s svojimi zakladi dragocenih iznajdb.
Nato so prišli razburjeni angleški vojaki do ječe. Tudi to so hoteli požgati, a tudi v tem slučaju je posredoval Cockburn.	|
—	Pustite jo, — je zaklical na prav dramatičen način, — pametno je pustiti pribežališče za slučaj, če bi zopet prišli semkaj.
Na drugi strani pa se je požgalo arzenal, zakladnico, barake, Belo hišo ter na stotine drugih poslopij velikih in malih. Kmalu je bilo celo mesto zavito v plamenu.
Predno so Angleži zažgali Belo hišo, so jo oropali. Pojeli so vse zaloge živil, ki so se nahajale v poslopju. Izpili so vse vino v kleti ter odnesli vse, kar je imelo količkaj vrednosti. Razbili so vse pohištvo in neki angleški \ojak se je oblekel v plesalno obleko žene predsednika Madisona. Nato pa so nastavili plameniee ter prepustili ognju, da dovrši svoje delo razdejanja.
Ko so na ta način oropali ter požgali glavno mesto, so se vrnili Angleži k svojim ladjam, zadovoljni z lepim izletom, ki so ga priredili.
Na povratku v Chesapeake so šli mimo Momit Ver-?iona ter groba Washingtona. Tam pa je Cockburn ustavil svoje ljudi in razoglavi so morali stati angleški vojaki — pred grobom očeta te dežele.
Res, Cockburn je bil čuden človek. To dejanje poča-ščenja groba junaškega nasprotnika je bilo popolnoma v soglasju z njegovim značajem, prav kot so bila njegova dejanja pri uničevanju glavnega mesta.
Angleži so izvršili, kar so nameravali storiti
Nezavestno pa so storili še več. Vspričo vesti o teli i/ ojredih angleških vojakov se je dvignil po celi deželi vihar ogorčenja. Prejšnji iniroljubneži so prijeli za orožje, je bil napolnjen % upravičeno jezo in


DIM
Ruski spisal Iran Turgenev.
XIX. je hitro
(Nadaljevanje.)
rpred svojim sodnikom?! In ko bi korakal	stopil sodnik pred njega, an
pol
l'Furopt' l>e lfrel s Plailineilim mečem: la>e bi
I/itv iiiov
t upnicah Hotela dv, . _ „	... . , lica kakih trinajst let stara J*1®, grešnemu sreu pnslo bo
.alniučkun, znajdenim lieičkom, «	da si bo človek a^n
, ,	,, .. • |zasadil noz v srce..", strašno! l^a
;i je, kakor jo bilo videti, naiy
tikala, ga vstavi, rekeu mu x>o ru-
vrniti se, odreči se tega, drugega,
okoristiti se s svobodo, ki se mu
ponuj-a, priznava.. . ne, bolje je
umreti! Ne, ni tr«ba take gojile
svobode... rajše se porušiti V
prah in zapreti z ljubeznijo oči...
"Gregorij MihajlovičF' spre-
i •	"govori nek tužen glas in težka ro-
mci ter napolnjena s popotnimi "	.
i ... 1*	„„ 'Ka pade na Latvmova.
torbami m eemodam (plasei), sa- ^r .	,	. w
On se obrne malo preplašen ter
zaglcd^ Potugina.
"Odpustite mi, Gregorij Mika j-lovič", začne ta z navadnim svojim kretanjem, "morda sem vas vznemiril, no zagledavši vas od daleč, sem si mislil... Sicer, če vam ni za mene..."
"Nasprotno, mena je jako ljubo", reče Intvinov skozi zobe. Potu gin hodi poleg njega. "Prekrasen večer", začne on, "kako toplo! Se že dolgo sprehajale
"Ne, še ne dolgo." "Pa kili bi vas izpraševal, saj sem vas videl, ko ste šli iz Hotela de P Europe."
"Tako ste hodili za menoj?" "Da."
"Ali imate kaj povedati?" "Da", ponovi komaj slišno Potu gin.
Litvinov se vstavi in pogleda
svojega nenaprošenega tovariša.
ski: "Izvolite sem-le, 1 riiia Pav-lovna pride vsak čas." On jo radovedno pogleda. Ona se nasmeje in ponovi: "Izvolite, izvolite!" ter ga pelje v malo »obico, ki je( bila ravno nasproti. Irinini spal-J
ma pa hitro odide in rahlouia zapre vrata.
Lkviaov se še ni pridno ogledal po sobi, kar se hitro odpro dveri in v roanobojni plesni obleki z biseri v laseh in na glavi se prikaže Irina. Ona prileti hitro k njemu, j?a prime za obe roki ter stoji nekoliko trenutkov pred aijim brezglasno; oči so se ji svetile in prsi vzdigovale, kakor da bi bila hitela v breg.
".Jaz va* iii*»em mogla tam spre-aačne ona z brziin šepeta-"Zdaj gremo na obod, ka-ino povabljeni, in jaz sem <talu vsekako videti... To ?nda \a£«i nevesta, s ka-vas danes srečala?"
jeti" njem mor si vas ho je bila n tero sem
Zastonj
čaj za pookušnjo.
_ '« Čudodelnih rastlin ■■■■■■■
Ka^S^oŽSS^rricS^
UNSKECA CA J A — Ako imm*m mutMa ttjrtjenrfisto kri. neredni ieladee. fflvrobol. rmd ▼ Micah mfa jatrmh. poiljite na dopimici mwojrn to* in prejeli kost« brez plate) avitak. Naalov:
MOLLINCER MEDICINE CO
14 iLXtX'ttSi. s.)
"Da, ta je bila moja nevesta", npregovori Litvinov, povdarjaje besedico "bila".
"Zato sem vas hotela videti na eno minuto, da bi vain -povedala, da se smete imeti za po[>ol*K>nia svobodnega, da vse to, kar sc je sinoči med nama godilo, ne bo iz-premenilo vaših sklepov ali vplivalo nanje..."
"I riiia", vsklikne Litvinov,' "zakaj govoriš tako?"
Te besede je izgovoril glasno; globoka straut je odjeknila v njih.: Irina si še ta migljaj nehote za-j krije oči.	}
"Oh, moj mili", nadaljuje ona' s še bolj tihim šepetom ki bridko1 žalostnim naglaismn, "ti ne veš,i kako te jaz ljubim! Včeraj sem le pop hirala svoj dolg, poravnala prejšnjo krivico... Ah, nisem ti mogla izpolniti svoje dolžnosti, kakor sem bila hotela, pa tudi ti niaein naložila nobenih obvezano-' Mti, mili moj! Napravi, kar hočeš, ti »i svoboden kakor zrak, nisi vezan na nič, vedi to, vedi!"
razgovor je jako originalen. Rad bi vedel, da-li se vaše besede odnašajo na mene?"
Potugin ne da Litvinovu hitro odgovora: videlo se mu je, da ee sam s seboj bori.
'4 Gregorij Mihajlovie'začne on nakonec, "ali sem se jaz popolnoma zmotil v vas, ali ,pa ste vi v stanju, da zaslišite istiuo, in naj pride od kogarkoli in v ka-koršnikoli obliki. Jaz sem ravno zdaj povedal, da sem vas videl, od koder ste prišli."
"No, da. iz Hotel de 1'Europe; kaj hočete s tem?"
"Vem, s kom ste se tam videli."
"Kako?".
"liili ste skupaj z gospo Rat-mirovo."
"No, da, bil sem pri nji. Kaj še dalje?"
"Kaj še dalje?. .. Vi, ženin Tatjane Petrovne, ste se \ideli z gospo Ratmirovo, katero vi ljubite in katera ljubi vas!"
l itvinov se nagne s klopi; kri mu udari v lice.
"Kaj to?" spregovori nakonec s hudo voljni m in za gu še ni m glasom. "Plitva šala! Špijonstvo! Izvolite se izjasniti."
Potugin ga plaho pogleda. '' Ah, ne vzemite za žal moje be-
v-	,- wi u! a	sede, Gregorij Mihajlovie: mene
Njegovo lice je bilo bledo, oei soj-	J	u
blodile okoli; davno, staro gorje mu je stopilo na skažene črte.
*'Kaj pa imate posebnega.?" vpraša počasi Litvinov in gre so-pefc naprej.
"Dovolite... knialo. Ako vam je po volji, vsediva se na to-^e klop. Tukaj bo ugodneje."
se vi razžaliti ne morete. Nisem zaradi tega govoril z vami in meni zdaj ni za šallo."
"Morebiti, morebiti. Verujem v čLstobo vaših namer; no vendar so predrznem, da vas vprašaim: •po kakem pravu se vi mešate v v domače stvari, v notranje življenje tujega človeka in na kaki
"To mora biti kaj tajnega ,	. ......
i • .	n	podlagi izdajate vi svojo izmislil-
Litvinov ter se vsede zraven ■ .	, J:
1 jo saniosvestno za golo istino?
"Mojo izmišljijo! Dia bi si bil
njega. "Vam je, kakor da bi vam
ne bilo dobro, Sozont Ivanovič.".. . . .... . , .	,.„.
v-	.....,	t jaz to domislil, vi bi se ne srdili:
Ne. meni 111 me: in tudi ni-,:	'	_ .
kar se pa prava tiee, se .nisem slišal, da bi bil kateri človek posta-
vil sebi vprašanje: imajn-li pravico ali ne roko podati vtopljen-
eu?"
"Lepa hvala vaaii za vašo mar-
vam reeL,
na ni1, v 10, veuu	1 -	• ti- - _,	1 :
. . , he življenje bolj sinupaticnega bi-Jaz ne moreni živeti brez te- rr, . . .	. .. ..
.,, . .. „ . .	! tja. To je zlato srce, istmita an-
, lrma! seze ji *epetaje Krit-'	J
b
vinov v besedo. "Jaz sem tvoj na veke in na vselej od včerajšnjega dne... le tebi pri nogih zamorem dihati..."
Drgetaje panle Litvinov lrini v roke. Ona pogleda namj s prepognjeno glavo.
"Torej vedi", reče ona, "da sem tudi jaz pripravljena na vse, da tudi jaz ne botn obžalovala nikogar «1 ničesar. Kar ti odločiš, tako naj bo. Jaz sem na veke tvo-jla... tvoja."
Nekdo potrka padgiivo na d veri. Irina se nagne k njemu in še enkrat vzdilwe; "Tvoja., z Bogom I"
IJt vinov je občutil na svojih las«)h njeno dihanje, njen dotik-I j« j ua svojih ustnali. Ko se zopet zbere, je ni bilo vee v sobi, le njena haijkia je še šumela po hodniku in od daW je bil slišati Rat-mirov glas:
"Eh bienl Vous ne venez pasi (E dobro! Še ne pradMe?)"
LUvinov je »nlel na viauki skrinji t**r iu pokril liee.	\x>-njava, tenka m sveža, je povejala na njega Irina ga je držala za roke. Deklica »topi zopet v sobico, »e nanovo poKmeje za odgovor na njafov nemiren pogled in roče: "Izvolite iti iz sobe, dokler..." On vstane in odide iz gostil nice. Se misliti ni mogel na to, da bi ne vrnil domov; treba nau je bilo, da *e zopet okrepča. Sri-e v njeni je bilo tako težko in učena 1 mu je. kakor se mu 1 bali pod nogami. Od-AicheuthaUki drevo (Is je nastopil odlo-t, da še dalje txiia-priknvati, od vrače vati ni \ more izja>afienju si je, kako sedi, ne smrzi se in čaka 'kutil je naprej, ksj da ji
______ ,______r kako k nji prwto-
►rti tu kako začeti On -mahue s roke po »vaji pravi
meni ni nve; in tuai nimam nič tajnega. Hotel sem vam posebno to povedati... ta utis, ki ga je učinila na mene vaša nevesta.... saj je, kakor je videti, brez dvaiube vai^a nevesta... 110,
eno besedo, ta devica, s katero ...	„ . , . .
ste me danes seznanili. Monem;^^ojt , rece jezno Litvinov, "sada nisem videl celo svo- mo da ^ te roke ne Potrebujem,
ter vse te govoranee o propaaa,
kaiterimi strašijo svetne ženske neskušene mladeniče, o brezdrav-noeiti višjega sveta in tako dalje imam za fraze in jih deloma preziram: potem vas še prosim, da ne trudite svoje rešikie desnice in pustite, da mirno vtonem."
•Potmgin je zopet obrnil oči na Litvinova. On je težko dihal ter ustne so se mu tresle iu krčile.
"Poglejte me, mladi človek!" zatruši Potugin nakonec ter se u-dari po prsih. "Jaz izgledam kakor samodovoljen moralist, ali predižnik ? Ali ne sprevidite, da bi jaz iz čistega sočutja do vas ne bil spregovoril besedice in dal v$*n prava očitati mi tega, kar mi je najgnusnejše na svetu, neskrom-no«t in drznost? Ali ne vidite, da je stvar čisto drugačna, da stoji pred vami človek raaabit, razrušen in do konca uničen z ravno tistim čustvom, od kart ere ga nasledkov želi oliraniti vas, in... in ravno k tisti ženski!"
Litvinov stopi korak nazaj. "Je-li mogoče! Kaj ste rekli? Vi... vi... Sozont Ivanovič ? Iu
gospa Belka. .. ono dete___"
"Ah, ne vprašujte me... verujte mi! To je temna, strašna do-godba, ki je vam ne morem pripovedovati. Gospe Belske jaz nisem poprej poznal, to dete m moje, ampak vzel sem ga za svoje... zato... zato, ker je ona tako hotela, ker je zanjo bilo potrebno. Čemu bi jaz pohajal tukaj v nemilem Badonu? In naposled, ali ne mislite, bi si ne mogli na eno minuto vsaj predstaviti, da sem se jaz iz soenstva do vas odločil, da vas opominjam? Meni je žal za to dobro, lepo deklico, vašo nevesto, pa sicer, kaj mi je stalo do vaše bodočnosti, do vaju* obojih?
Toda jaz se bojim zanjo___zanjo
se bdjim."
"Preveč časti, gospod Pota gin", začne Lat vinov. "Pa kakor

gel j ska duša!
Potugin je izgovoril vse te be sede tako gorko in tužno, da mi mogel Litvinov, da bi ne bil zapazil čudne protislovnosti med izrazom njegovega lica in njegovih besed.
"Popolnoma prav ste sodili Tatjano Petrovno", začne Litvinov, "akor&vno se moram čuditi prvič temu, da ste jo jako hitro spoznali. Ona irua zares angelsko dušo; pa dajte vedeti, ste hoteli o tem govoriti z menoj?"
"Njo zamore človek hrtro spoznati' . odgovori Potugin, da bi se ognil s tem odgovorom |>o»led-njega vprašanja, "treba ji je samo enkrat pogledati v oči. Moralo bi se žeJeti, da bi te on pokazal dostojnega take u«ode."'
Litvinov se malo namrgodi.
"Dovolite. Sootont Ivanovič" reče on, "jaz priznavam, najin
Kopte en bend
in rešite enega vojaka
DENAR, ki ga plačate za Liberty Bond se uporabi za nakup hrane, obleke, orožja in amunicije za naše vojake.
To bo pomagalo okrajšati vojno. To bo morda rešilo vaše dragoceno življenje.
Vi želite videti junaške mladeniče, ki zdaj odpotuje-' jo preko vode, da se vrnejo domu nepokvarjeni in zma-gonosni.
Vlada gleda na Vas, da jih hranite, oblečete, oborožite in branite.
Stojite pri svoji vladi. Podpirajte fante, ki se za njo bojujejo! Kupite toliko Liberty bondov, kolikor morete.
Kupite jih lahko pri vsaki banki na odplačila ako hočete.	K
Liberty Loan Committee
S«m4 Fadaral Rtum Dutrlct 129 Bruiway,	New York City
Ta prostor je podaril Liberty Loan Committee ju:
Dr. Koler
638 Penn Ave.,
Pittsburgh, Pa.
jaz, sva po enakem položaju, zakaj pa vi samemu sebi ne delate enakih oči
ah skrblji-
se hinavščine in lok-avstva, sram vas bodi, da ne razumete, kako grenko gorje zdaj govori iz mojih ust. Ne, nisva v enakem položaju. Jaz, jaz sem stair, smešen, neškodljiv, samosvojec... a vi! Pa kaj bi govoril! Vi bi ne hoteli na en trenutek vzeti nase naloge, Id sem jo igral jaz in igral s hvaležnostjo. A ljubosumnost! Ta ni ljubosumen, ki nima vee kapljice upanja in tudi bi mi ne prišlo prvo-knat to čustvo. Jaz se le bojim.. . strašno se bojim zanjo; razumete to ? AJi sem mogel pričakovati, ko me je ona pošiljala k vam, da jo bo čustvo krivice, ki jo je priznavala zuse, tako daleč vleklo?"
Dopustite, Sozoaift Ivanovič vi, kakor da veste... "
'Jaz ne vem ničesar in vem vse. Jaz vem", pristavi on in se obrne, "kje je bila ona včeraj. Zdaj je ne more nihče zadržati, pasti mora kakor vržen kamen do dna. Jaz bi bil še večji neumnež, ko bi si mislil, da vas bodo moje besede zadrževale... -as, kateremu je taka ženska... Pa zadosti tem! Jaz se vam ne morem več vpirati, to je bil moj zadovor. In naposled, kako je mogoče znati in iM" poskušati? Morebiti, da si premislite; morebiti vendar ne boste hoteli, kakorkoli vaan nagnejo dp-šo moje besede, pogubiti tega doLžnega bitja... Ab, ne srdite se, ne lopajte z nogo! Česa s*? mi je bati. česa plašiti? Zdaj ne govori iz mene ljubomornost, ne srd. Jaz sem pripravljen pasti k vašim nogam, prositi vas— Sicer pa Bogom ! Ne bojte se. vse to ostane tajno. Želel sem via m dobro."
Potugin odide po drevoredu in knialo ga ni bilo vee videti v mraku. Litvinov ga ni zadrževal.
"Strašna, temna dogodba..." je rekel Potugin Litvinovu in je ni hotei povedati. Dotaknimo se je mi s nekoliko besedami.
Pred osmimi leiti je bH Potugin začasno pridodan od ministrstva grofu Reisenbachu. Godilo se je to poletu. Potugin je šel k njemu na njegova posestva iu prebil tasn besedah oba vj cele dni. Irina je živela tačas pri
MOŽJE.
Ako trpite od bade nervosmoetL Izgubljene moči, živahnosti in energije, na Želodca, ledicah. splošni oslabelosti, ako ae potite ponoči, ako trpite od posledic preobile pijače ali jedil, potem ran bo iiaša zadnja iznajdba
JUVITO TABLETE
sestavljena iz najboljših Čistih rastlir ki rastejo v vseh krajih sveta, hitro in gotovo pomagala. Tošljite 1 dolar eno škatljo. Naslovite: JUVITO LABORATORY. Smith HilL Branch 5, PITTSBURGH, PA.
OPOMBA: Dragevolje pošljemo vzorec in navodila kamorkoli, ako to zahtevate.
Zavezniško posojilo.
True translation filed with the postmaster at New York on Oct. 18. 1917, as required by the act of Oct. 6. 1917.
Washington, D. C., 16. oktobra. Danes je vlada Združenih držav dala sledeča posojila:
Rusiji 50 miljonov dolarjev. Angleški 25 miljonov, Francoski 20 miljonov in Belgiji 3 miljone. — Skupno so do sedaj posodile države zaveznikom $2,711,400.000.
Železniška nesreča.
Detroit, Mich., 16. oktobra. — 7 oseb je bilo ubitih in mnogo ra-nejnih, ko je* 16 milj iz Detroit« vlak zadel v nek avtomobil.
COVriUGMT. HAM«ia.*.EWIN^ WAIN/
Major O. S. Ridley,
inžinir jav. poslop. v "Washingtonu
turen do vrha aapet frak. Večkrast in radia je besedovala ž njim in on... on se je zaljubil v njo, zaljubil straistno, globoko, tajno___
tajno 1 On si je tako mislil, da tajno. Prešlo je leto- grof ni več po treboval postranskega uradnika. Potugin je izguibil Irino iz oei, pa pozabil je ni. Tri leta pozneje dobi 011 popolnoma neprieakovan poziv od neke njemu malo znane ženske. Izprva si ta ženska ni prav irpala govoriti ž njim, ko ji pa za-priseže, da ostane vse, kar bo tukaj slišal, v največji tajnosti, mu predloži, maj se oženi z deklico, ki v:a\ zema znatno mesto v društvu in za katero je bila svatba prepo-trebna. Lice te ženske je le i»ovr-lra in oddaleč označila ter obetala Potuginu tudi denarja, xnoiogo denarja. Potugina to ni razžalilo, začudenj2 je v njem zaglušilo čustvo srdi ter, raizume ae, odrekel je naravnost. Nato mu poda ženska pismo od Irine:,
"Vi ste blag človek", pisala je ona. "in jaiz vem, da vi zame vse storite: prosim vas aa to žrtev. Vi rešite bitje, meni zelo drago. Rešivsi njo, rešite tudi mene. Ne vprašajte, kako. Jaz bi si ne upala na nikogar drugega obrniti se tri i e 110 prošnjo, k vaiin pa vzdignem roke in vas prosim: storite to za mene! Irrna."
Potugin se premisli ter izjavi, da je pripravljen za Irino storiti vse. da pa želi to slišati iz njenih lastnih ust. fciešla sta se še ta ve čer; nista bila dolgo skupaj in nihče ni vedel za to, kakor ta ženska. Irina tačas ni živela več pri ^rofu Reiseaibaehu.
"Zakaj ste se vi ravno na mene spomnili T" vpraša Potugin.
Irina začne na doigo in široko govoriti o njegovih lepili lastnostih, pa naenkrat preneha...
"Ne", spregovori zopet Irina, "vam nasproti je treba govorili resnico. Jaz vem... jaz vem, da me ljubite, iu zato sein sklenila povedati vam... "
In nato mu je povedala vse. Eliza Helskia je bila sirota; sorodniki je niso ljubili ter le račuuili na njeno nasledstvo... njo je ča kala poguba.
Potugin je molčal, dolgo gledal na Irino in privolil. Ona zaplaT-e in vsa v solzah se mu vrže okoli vratu. Tudi on se raz joče. pa nju •solze so bile različne.
Vse je že bilo pripravljeno «za ženkev. vse ovire so bile odstranjene. Pa pride bolezen... rodi se hči... mati se ostrupi. Kaj storiti z detetom? Potugin ga je vzel na svojo okib iz ravno teh rok. iz rok Iriiie.
Strašno temna dogodba... mimo, eitatelj, mimo!
fDalje prihodnjič.)
Nemško delovanje na Kitajskem.
True translation filed with the poet-master at New York on Oct. 18. 1917, as required by the act of Oct. & 1917.
grofu. Ona ae ni nikdar sramovala nižje postavljenih ljudi in gro-finja jej ni samo enkrat očitala njeno prekomerno moakovako ta hitro
V gori zeleni,
V	gori zeleni
na hrastnu visokem oglasil se črni je vran:	f
V	goste neznane povabim ga vrane, ko umrje za lesi nam dan.
V	gori zeleni zakrakali vrani, na hrast privršali šumno,
kjer je viselo in v grozo strmelo vse črno in mrtvo telo.
V	goro zeleno prišel je mladenič, proklel je temni svoj dan — zakaj je to storil, Bogu bo govoril — k večerji, k večerji, gavran!

Rojake v ruskem ujetništvu prosim, da mi kdo naznani naslov mojih bratov JANEZA, JAKOBA in ANTONA MIKUŠA, doma iz Zadlojra, Črni vrh sad Idrijo. Oe kdo ve izmed rojakov, naj mi blagovoli naznaniti, mu bom zelo hvaležen, a!i pa naj se sami oglasijo na: Frank Mikush. Bor 134. Mollenauer, Pa.. U. S. America.
(16-18—10)
Kje je t Belgijec?
NIW YORK.
KOLEDAR
za leto 1918.
Bojakom naznanjamo, da bo v lajkrajšem času izšel naš Sloven-iko-Amerikanski Koledar za pri-lodnje leto 1918. Glede poučnega in zanimivega čtiva in krasnih dik bo letošnja izdaja presegala vse dosedanje.
Cena je samo 35 centov.
Da ga boste pravočasno dobili, /a naročite že sedaj. Najboljši dokaz, kako veliko je povprašanje po našem Koeldarju, je to, da smo aioraLi že dve leti izdati po dve iz-iaji. Ker bomo letos izdali le o-aiejeno število Koledarja, se na ooznejše naročbe ne bomo mogli veliko ozirati.
Naročajte era pri:
Slovenic Publishing Co., 82 Cortland St.. New York City.
Importirane Franz Lubasove harmonike
so razprodane. Imel bom salogo aopet po končani vojni, ter se ia počne je rojakom priporočam.
Kupujem, prodajam in popravljam stare rabljene iiarmonike po dogovoru; izdelujem nove KOVČKE po $6.00 ter nove mehove od «6.00 do $10.00. Delo trpežno •a sanealjivOi
Alois Skulj,
323 Epriloii Place,	Brooklyn, N, Y.
NOVE SLOVENSKF
Peking, Kitajska, 16. oktobra. Skoro vsaik dan se izve za nove nemške poskuse povzročiti zmešnjavo na Kitajskem.	----
Položaj je tako resen, oa bo Kitajska prisiljena internirati mnogo Nemcev in Avstrijcev. Zavezniški poslaniki so zelo vznemirjeni.
Nemško in avstrijsko poslaništvo je zalagalo nemške agente v deželi, da so vznemirjali prebivalstvo. V jugozapadni Kitajski ro razburili prebivalce na ta način,
za mesec oktober, poje Slov. pevsko društvo iz New Yorka.
E 3492 (Zagorska
(Kako bom * j ubila (Odpiraj dekle kamrico (Le semkaj k meni sedi Fina češka godba za ples:
(Jubilejski Sokolski marš (Mar» ^kola drugi (Suassee fina polka (Krasni dijaški valček (Glasni Predu marž (Sousedska mazurka To so rekordi z petjem in godbo, ter Vas stane vseh pet $3.75 ter poštnina 25c., skupno $4.00.
Imam vse v zalogi in jih odpošljem prvi dan vsakemu kdor posije svoto $4.00.
Na naročilo brez denarja se ne pošlje blaga. Naročite te rekorde pri vašem rojaku:
IVANPAJK, 466 Cbeftnut St., Conemaugh, Pa.
3493
E 1640
1128
54S
75C 75c
750 75C 75c
da so
rali, da je to sve-
- ^
j BL0TIV8X0 □	13
podp, društvo
©
svste Barbare
M
IA ZXDIXJZXX DRŽAVE SEVERNE
Sedei: FOEEST CITY, PA.
m tL Jamar* 1M2 v
.GLAVNI URADNIKI: F. B. TAUCHAR, «74 Ahsaj Ave„ Rock Springs, W|i,
Podpredsednik: JAKOB DOLENC, box 181, Broach ton. Pa. Tajnik: FRANK PAVLOVČIČ, box 647 Forest City, Pa. PtMtni tajnik: AVGUST GOSTI&A, box 310, Forest City, Pa. Blagajnik: JOSIP MARINČIČ, 6806 St. Clair Ave., Cleveland, Oblo. Poasoini blagajnik in ssuimik: ANT. HOCHEVAR, RFD, No. 2 box Bridgeport, Oblo.
NADZORNI ODBOR: Pindaadafl nads. odbora: JOSIP PETERNEL, boat 96, WIQoek, Fa, L nadaornik: JERNEJ HAFNER, box 65, Burdlne, Pa. S. nadaornik: IVAN GROfiELJ, 885 E. 137 th S L, Cleveland,
27,
POROTNI ODBOS: Predsednik porot, odbora: MARTIN OB REŽ AN, bor 72, R Mineral, Kana. L porotnik: FRANC TEROPČIČ, R. F. D. No. 3, box 146, Fort Smith, Ark, 2. porotnik: JOSIP GOLOB, 1016 So. 14tb St., Springfield, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOflIP V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa,
Uradno glasilo: -GLAS NARODA", 82 Cortlandt St., New York, IV. T.
Cenjena druStva, odroma njib uradniki so naproBenl pofliljati vse dopise direktno na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj se pa po-■IJa edino potom pofitnlh, eksp resnih ali bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov, na naslov: Frank PavlovCič, Farmers A Miners National Bank, Forest City, Pa.
V slučaju. da opazijo druStreni tajniki pri poročilih glavnega kake pomanjkljivosti, naj to nenadoma na mani Jo uradu glav. tajnika, da se samore napako popraviti.
UMETNI JAHAČ
ROMAN
51
(Nadaljevanje).
Stopil je George in
Naenkrat je nekaj potrkalo na vrata, brata Kta se prisrčno objela.
—	Pozdravljen, George! — Pozdravljen in tisočkrat dobrodošel! — Kaj ni sam?
—	Ne. otroka imam seboj, vzgojiteljico in starega Bartolda. r — Torej si tndi starea odvlekel s posestva?
—	Da, toda samo do tukaj. — Enega človeka sem moral imeti be boj že vsaj zaradi konja.
—	Dobro, dobtu — Zdaj se pa le odpoeij. — Karol! Karol! —
Kje pa tieiš zlodja?--Karol, glej, da odvedeš damo in deklici
takoj v sobo. — Vse je v redu, George.
—	Pa ti že vsaj ne bomo na poti?
—	Veš, kaj takega ti pa ne pustim govoriti. — Ti ubogi George, koliko si moral prestati, pa si se vseeno tako hrabro vzdržal. — Zdaj si zopet moj. — Zanaprej se ne bova nikdar ločila.
—	Hvala ti, drago hratovsko sree! — O najinih načrtih se bova pozneje pogovorila. — tesa ti manjka? — Zdi se mi, da si nekoliko izpreme-nil, odkar se nisva videla.
—	Malo bolan sem bil zadnje dni. — Sicer pa nič posebnega.
—	Ali je Jožefi na zdrava?
—	Hvala, .Jožefina je zdrava.
—	No, zdaj zanaprej bo Jozefina moja in tvoja. — Nikoli v«č se ne bomo ločili.
—	Kaj, ali si sklenil tudi ti iti v Ameriko? — se je začudil
Georgt.
—	Nikar ne nori. — Samo ti boš rnoral nekoliko izpremenrti načrt. — Moral boš izpremeniti iz ljubezni do mene. — Samo najprej mi moraš povedati, kako ni odvedel otroka. — Sam dobro veš, da me to najbolj -zanima. — Čudno se mi zdi____
—	Kaj se ti zdi čudno?
—	('mino j*e mi zdi, da ni časopisje ničesar pisalo o tem.
—	Časopisje ni moglo pisati.
—	Zakaj vendar ne?
—	Ker se je vse .preveč naglo zgodilo.-— In navsezadnje trudi Royazet ni hotel ničesar izdati. — To bi bila največja sramota zanj. Ne rečem, imel je dobrega konja, toda mojega dirkača ni mogel dohiteti.
—	Torej povej, kako je bilo.
—	Nič, igralei so priredili izprehod po mestu. Jaz sem cfeedlal konja in jahal za njimi. — Ko sem dospel do dekleta, sem jo potegnil n konja in izginil. — Royazet me je nekaj časa zasledoval, pozneje se je pa osramočen vrnil.
—	Kaj p« Georgina? — Ali si jo videl?
—	Seveda sem jo videl.
—	Ali je kaj rekla?
—	Ne, govoriti ni imela ča-sa. — Samo prebledela je nesram-
niea. —
—	Povej mi prav po pravici, ali si jo ljubil?
—	I)a, ljubil sem jo bolj kot vse na svetu, do onega časa, ko si ti izpregovoril z menoj po dolgoletnem premoru prve besede. — Te daj so se mi odprte oči. — Prej sem jo ljubil, zdaj p« mislim nanjo kot na izgubljeno žensko in nevredno poštenega moža.
—	Jaz bi rad izv«del podrobnosti.
—	Ne boj se, dragi brat. — Vse ti bom |>ovedal, ko bova nocoj sama sedela pri mizi. — Vse boš izvedel, vse do najmanjše malenkosti. — Menda imaš čas?
—	Zate imam vedno čas, moj dragi George. — Zdaj pa pojdLiva pozdraviti otroka.
Prijel ga je za roko in ga hotel odvesti.
V tistem treuotku se je pa pojavil na pragu Karol rekoč:
—	Gos|km1 grof, neka dama je zunaj.
—	Dama? — »e je začudil Gulf.
—	Da, dama.
—	Kaj hoee?
—	Govoriti hoče z vami.
—	Dama, da bi hotela z menoj govoriti? — Ne, ne, Karol, zdi •e mi, da se motite,
—	Ne, ne motim ae, gospod grof. — Rekla je, da bi rada govorila m gospodom grofom Golfom.
—	Ali je url »da dama? je bil ▼ veliki zadregi. — Prestopal se je z ene noge
dar elegantno oblečena. — Kolikor sem mogel jaz presoditi, je precej bogata.
—	Ali si jo vprašal, kako se imennjef
—	Da, vprašal sem jo, pa mi ni hotela povedati. — Rekla j* naj rečem gospodu grofu, da želi ž njim govoriti neka dama.
—	Pa pojdi ti, George, jaz bom takoj za teboj. — Bog. ve, kdo je? — Kot sem že rekei, malo počakaj, potem bova skupaj zajtr-kovala.
—	Le glej, da boš hitro prišel — je odvrnil George in izginil skozi vrata.
Karol je ostal še par trenutkov v sobi in začel premišljevati. — Čudne misli so ae mu rojile pa glavi.
—	Strela božja — je rekel in se popraskal za ušesom — glavo si dam odrezati, če ni ta gospod popolnoma podoben umetnemu jahaču Bertrandu! — In če bi ga še nekaj časa gledal, bi rekel, da je res on. — Pa kaj je vse to? — Z mojim gospodom se tikata,
—	Kaj pa stojiš in zijaš? — je rekel Gulf, ki se je obrnil na pragu.
—. Mislil sem gospod grof, da boste damo sami sprejeli?
—	Ne, premislil sem se.
—	Ali naj jo pripeljem sem ?
Ne. — Tukaj je vse nekako raznošeno. — Če pride aama v stanovanje samca, mora njati vse v najlepšem redu.
—	Res ni prav urejeno, toda to ni moja krivda, gospod grof.
—	Je že dobro. — Toraj pripelji jo. — Čakaj, še nekaj.
—	Kaj pa, gospod grof?
—	Glej, da ne bo gozdarju, ki je prišel z mojim prijateljem, ni česar manjkalo. — Potem bi rad govoril ž njim.
—-- Na povelje, gospod grof.
Po teh besedah je Karol odšel.
Par trenutkov pozneje je prišla skozi vrata stara dama in stopila k Gulfu.
Gulf je stopil za par korakov nazaj, zakrili z rokami in vzkliknil:
__ (Dalje prihodnjič.)
Iščem JOSIPA ŠERCER, doma iz vasi Žurge. Če kdo ve, kje se nahaja, naj mi javi, ali naj se pa sam oglasi. — Jacob Šereer, Warren, Ark._(17-19r—10)
Rad bi izvedel za naslov svojih dveh bratrancev JOSIPA UDO-VIC, podonioče Baratelov, ter JANA VDOVIC STEFUC. Oba sta doma iz Jelšan iia Primorskem. Prosim eenjene rojake, če kdo ve za in ju naslov, da mi naznani, ali naj se pa sama javita svojemu bratrancu: Joseph Frol. Furt, Box 306, Macdonal-ton. Somerset Co., Pa.
(1719—10)
Rad bi izvedel za svojega prijatelja FRANKA D1LENARDA. ker mu imam poročati nekaj zelo važnega. Prod štirimi leti sva bila skupaj na hrani in zdaj ne vem, kje je. Hvaležen mu bom; če se oglasi. — Jonv Groz nik, R. F. D. 2, Box 100, Carnegie, Pa.	(16-18—10)
Kje je moja sestra MARIJA PE TERCA, omožena ZAJC? Doma je iz Ihana pri Domžalah na Gorenjskem. Pred enim mesecem sem prejel od nje pismo iz Chi-eaga in ker sem naslov izgubil, zato prosim, da se mi oglasi, ali če pa kdo ve, da mi pošlje njen naslov. — Victor Peterca, 1389 E. 53. St., Cleveland, Ohio.
(17-19—10)

PRIPOROČILO.
Vsem svojim starim delavcem se priporočam, da se povrnejo. Uer zdaj potrebujem do 50 mož za delati lokse. Plaea iia 10 ur od •£•'4.20 do $3-35.
Frank Zalar, Box 43,	Alexander, W. Va.
Iščem svojega brata JOHNA KOROŠEC, ki je bil prej v Humbert. Pa.. JBox 86. Pisal sem mu večkrat, pa nisem dobil odgovora. Prosim ga, cLa mi naj pošlje 70 ruibljev (okoli $35). Prosim, da mi pošiljate vaš list, katerega naj plača moj brat.
(17 19—10)
Iščem svoja dva brata in brata moje žene v ruskem ujetništvu. Prva dva sta FRANC in VALENTIN BIRTIČ. Franc je služil pri 27. d. pp., oženjen na La-verci pri Ljubljani in je bil ujet leta 1914; mlajši Valentin je služil pri 17. pp. in je bil ujet leta 1915. Oba sta doma na Stari Vrhniki pri Vrhniki na Notranjskem. Brat moje ženo LOJZE LOGAR, doma iz Hote-držice pri Logatcu, je služil kot voznik pri trenu in je bil ujet leta 1915. Kdir izmed rojakov v ujetništvu ve za njih naslove, naj jih blagovoli naznaniti na naslov: John Birtič, Milliron, Mont,, U. S. America. (17-19—10)
Zel i ni izvedeti za naslov FRAN KA ZGONC, doma iz vasi Selo hšt. 21, okrajno glavarstvo Kočevje. Za njega bi rad izvedel od njegove žene brat Frank Mestok, ki je bil pred tremi leti na Elk, W. Va. Če je še med živimi, naj se oglasi in če ne, pa prosim rojake, ki kaj vedo o njeni, da mi poročajo, za kar bom zelo hvaležen. — Frank Mestek, Box 32, Oakmont, Pa.
(17-19—10)
Vojni ujetnik Matija Medved iz Drežen«-e št. 24 pri Kobaridu na Primorskem prosim vse o-1.rajne ol>čane, ki so poznali moje stariše, da mi, ako vedo kje se nahaja moji stariši, pošljejo njih naslov. — Matija
Medved, vojennripljennyj av-J^^ g TarrtTeiS0 strijskoj arnin. Bijsk, Tomska-. A «	» ukrah i« .mnort od
ja gubernija. Russia.	AD. kichtgr * co.
(17 19-10)	WmMmitom str—t. N«wYef*. N.f.
Prt spahnenju In zdrobljcnjo
vdrgnite takoj • Dr. Rtcfctcr-JrvM <»
PAIN-EXPELLER
VraUftsMUtprl *l<rrsnakifc droit n»h in prfl. jutdjon kot domačo vodstvo.
J,
2303 Prsta«
Ave.
JABLONSKI
FOTOGRAF
€122 St. Clair A?e.
CLEVELAND. OHIO.
"FORELADY"
se išče pri ženskih slamnikih pri
Columbia Straw Works, 588 Broadway, New York City. (17-19—10)
Rad bi izvedel za mojega bratranca IVANA BAJXBIC in za prijatelja IVANA BARTOL." Doma sta iz občine Loški potok, vas Hrib na Dolenjskem. Prosim rojake v ruskem ujetništvu, da mi naznanijo kaj e njih, aii naj se pa sama oglasita n-a naslov: Joseph Bartoi, Box 12:5, Boni las, Mich., U. S. America.	(16-18—10)
PRIPOROČILO.
Rojakomf v državi Kansas na znanjamo, da jih bo obiskal naš rojak
Mr. OTTO PEZDIR.
ki ^e pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati pravomočna potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo in upamo, da mu bodo šli na roko.
S spoštovanjem
Upravnistvo "Glas Naroda
HARMONIKE
-»opravljam po — o trpeftno tak ssncsljlvo. smwljlTo vsakdo polito kar mm li ir d IS 1st tukaj ▼ Um posla tal sate: * svojem laaliMsii domu. V popeavafc kakor vas drop
jr računam p« dala ka
aahtev-v Sna
TraiasJ.
JOHN W1NZIL, IS17 East (2nd St.
VRRRRRRRRRRRB*
Dr.LORENZ.
Jas sem edini slovensko govo- ] red Specialist motiklk bolevi t Pittsburgh!!, Pa.
HARMONIKE
Izdelujem nemške ln kranjske harmonike po naročilo, ka-korSno si kdo ielL Popravljam vse vrste harmonike dobro in za nizko ceno. ker imam jaz moderno urejeno delavnico harmonik. Priporočam se rojakom po Širni Ameriki.
ANT0NMERVAR
14232 Sylvia Ave* Cleveland, O.
Uradne vre: dnevno od 8. dopoldne do 8. ure zvečer. V petkih od 9. dopoldne do 2. popoL V nedeljo od 10 dop. do 2. popoL DR. LORENZ, jpertatirt moških S44 Pern Ave. II. nad Pittsburgh, |
POZOR ROJAKI
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom ▼ tanadnft
državah, Wyoming, Utah, ▼ Goo-radi, naznanjamo, da jih bo t kratkem obiskal naš zastopnik

POZOR!
Rojakom sirom Amerike naznanjam, da izdelujem nor« kotle in popravljam stare z« vsako uporabo.
Popravljam streha in isdeiojem vsako vi sins kleparska Ma.
Rojakom se priporočam sa obilna naročila.
MODERNO UREJENA
Tiskarna Glas Naroda
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH
DELO OKUSNO,
» • e
IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. mmm
UNUSKO ORGANIZIRANA.
rouBNoer aot DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, i! CENIKI L T. D.
VSA NAROČILA POŠLJITE NA t
Slovenic Publishing Co., .
82 Cortlandt St, New York, N. T.

i t
i k
Veliki vojni atlas
^ojskojoah se evropskih držav in pa ko-lonijskih posestev vseh velesiL
Obsega 11 raznih zemljevidov.
CENA SAMO 25 CENTOV.
STENSKO MAPO CELE EVROPE $3.00.
VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZE-DIN JENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI 8VET. CENA |3.00.
ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. ~ CENA JE 15 CENTOV.
Naročila ln denar poOjite na:
Slovenic Pnblishing Company
4£
4 § 83 Cortlandt Stresi,
New York, N. T.
ft
1
1 i $
it
Najuspeineje mastlo i ______ ______
kor tudi za moilce brke la brado. Od te-(a mazila, zrastejo v Stih tednih soati ln dolgi lasje kakor tudi moCklm krasni brki in brada ln ne bodo odpadali in osiveli. Revmatixem, k osti bol ali trganj« v rokah, oocat in v krita, v osmih dneh popolnoma ozdravim, rana, opekline, bule, ture, krast« in srinte, potne no*a, kurja očesa, ozebline v par dnevih popolnoma odstranim. Kdor bi moje adravUa brez uspeha rabil mu hT^a sa 9s.m. Pišite takoj po cenik, ki sa takoj potljan zastonj.
Krasni iepnl KOLEDAR sa Ms 1917 zastonj
JAKOB WAH&IC, 6708 Bonna Aye., Cleveland, Ohio.
bnaaambraaaeibn^^
CENIK KNJIG
katere ima ▼ zalogi
Slovenic Publishing Company
«2 CORTLANDT ST, NEW YORK, N. Y.

POUČNI KNJIGA 1
veaan	f=J0
OOrkvsoa agodovlna	ml«
DomaČi adravnik r hrvatskem	
Jeziku	
Hitri računar nemiko-anjd. vsa	—.40
Poljedelstvo	f=J0
Popolni nauk o Cabelaxatvs, veaai	s «1.00
8adjareja v pogovocik	(—Ji
Sckimpffov aemSko-slov. slovar	fua
8l0r.-U|Mkl in sagi slov.	■v aa
Tttna al la trtonda	f^M
Umna Uvinomjs	t—M
Omni kletar	r—JSO
Uaud kmstavalas	sslBO
Veliki al n il ii mliii	
totaaai	§2.00
Zakoni in ukasl as Vojvodlnjo	
Kranjsko	i=JB0
Trojka	*	t—M
Vojna na Balkana 18 svsa tL8i Zgodovina e. ln k. psipolks AL U
■ slikami Življenje na avstr. dvom aH Smrt cesarjevima RodoUa (Tragedija v Mersrllngn) i^.n
KAZGLEDNIOli
rlstlčne, boilčna. novoletne In vellkanoCne komad pa docat po
New Torka a fcras-
Mr. Janko Pleiko,
ki je pooblaščen sprejemati naročnino sa "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. On je pred leti 2e večkrat prepotoval driave, v katerih ao naii rojaki naseljeni in je porod dobro poznan. Upati je, da aa bodo fli rojaki ▼
Bedi svoje srečs koval	a*JK>
OoU a orodjem	—JO
Fa&iola	mJO
Mlkkrvs Bala	FUO
Na krivih poOk	
Pepua la Lnmberggr	F—JO
Pod Bobom 81. Večernice	—
flawMto mulj ta povesti	*—J0
iecflaltam	»—Jf
Vwdjslaa damokraciUa	»«10
Avstro-Itslijanshs vojna m	spa nJI
Avstro-ogrski velik veaan	i—.60
Celi svet mali	•—.10
Celi svet veliki	t-.ia
ZSvropa, veaan	-Ji
Vojna ^ mapa	fane
Vojni atlas	
Zemljevidi: New York. Colo	
IAI4TNI IN BAZNE DH»
KNJIGBi
TH*nota,
Ohio, rennsjrlvanla, Wisconsin, Wyoming In Weoft Virginia la vsah dragih drflav po ,
Zdroienih držav mall	—.10
Združenih drlav veliki	—.28
Združenih držav stenski na drugi strani pa celi svet	$3 00
Opsmhei NaroCDoaft > pdMia denarno vrednost, bodisi r gotovini, —i>wm. sh unlftalb aatmksh P <«ihim Je url vseh ranah Is
EfiJin. NAROČAJTE SE KA "GLAS NARODA'