GEOLOGIJA 49/2, 267–277, Ljubljana 2006
Te‘ke kovine v vodotokih zaledja Ljubljanice Heavy metals in the Ljubljanica catchment area (Slovenia)
Branka TRČEK Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ul. 14, 1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail:branka.trcek@geo-zs.si
Ključne besede: porečje Ljubljanice, Slovenija, izviri in ponikalnice, monitoring težkih kovin
Key words: Ljubljanica River Basin, Slovenia, springs and swallowholes, monitoring of heavy metals
Kratka vsebina
Na začetku leta 2005 se je vzpostavil v glavni izvirih in ponikalnicah porečja reke Ljubljanice monitoring težkih kovin z namenom, da se prouči prenos snovi v vodnem telesu ter analizo ranljivosti na onesnaženje s težkimi kovinami. Predstavljeni so rezultati I. faze mo-nitorniga - tiste prvine, ki kažejo na obremenitev okolja zaradi delovanja industrije, prometa, kmetijstva ali urbanizacije: Al, As, Cd, Cl, Cr, Cu, Mn in Pb. Rezultati so opozorili, da se ranljivosti kraških vodonosnikov spreminja v odvisnosti od hidrodinamičnih pogojev v vodonosniku, infiltracijskih pogojev in razvitosti kraškega drenažnega sistema. Označili so lokalne in regionalne geokemijske in hidrogeološke razmere in omogočili razumevanje procesov in vzrokov za spreminjanje okolja.
Abstract
In main springs and swallowholes of the Ljubljanica River Basin the monitoring of heavy metals was established at the beginning of 2005 with the intention to study the solute transport in the water body and to analyse the risk of contamination with heavy metals. The results of the first monitoring phase are presented - elements that indicate the load of environment due to industry, traffic, agriculture and urbanisation: Al, As, Cd, Cl, Cr, Cu, Mn in Pb. The results point out that the vulnerability of karst aquifers depends on aquifer hydrodynamic conditions, infiltration conditions and development of a karst drainage system. Furthermore, they indicated the local and regional geochemical and hydrogeological characteristics and enable to evidence the main processes and effects that impact on environmental changes.
Uvod
Podobno kot v mnogih evropskih regijah, tudi v Sloveniji nara{~ajo potrebe po zvi{a-nju koli~ine kvalitetnih vodnih virov za vo-dooskrbo prebivalstva kot tudi industrije in kmetijstva. V kra{kih vodonosnikih so uskla-di{~ene ogromne zaloge podzemne vode. Po mnenju strokovnjakov, naj bi do leta 2025 v Sloveniji in po svetu kra{ki vodonosniki pokrivali kar 80 odstotkov vodooskrbe. Zaradi
specifi~nih lastnosti (zelo prepustno omre‘je kra{kih kanalov, kjer se lahko pretaka voda z velikimi hitrostmi; nizka samo~istilna sposobnost), pa so kra{ki vodonosniki izredno ob~utljivi za onesna‘enje. Da bi za{~itili kra{ke vodonosnike pred onesna‘enjem, je treba prou~iti obna{anje onesna‘evalcev v njem in poznati naravne faktorje, ki nadzirajo to obna{anje. Glede na to, se je za~el izvajati leta 2004 v pore~ju Ljubljanice (slika 1) {tudij prenosa te‘kih kovin. Le-ta je tesno
268
Branka Tr~ek
povezan z uporabo zanesljive in u~inkovite raziskovalne metodologije, ki zagotavlja a) znanstveno razumevanja mehanizmov, ki nadzirajo tok in prenos snovi/onesna‘enja v vodnem telesu in b) monitoring teh procesov (Tr~ek, 2001, 2003). Obravnavano ozemlje ima zelo zapleteno geolo{ko oziroma tektonsko zgradbo in za pravilno interpretacijo zahteva povezovanje geolo{kih, tektonskih, hidrogeolo{kih, mineralo{kih in geokemij-skih parametrov, ki so pogojeni z evolucijo nastajanja terena.
V glavni izvirih in ponikalnicah pore~ja reke Ljubljanice se je vzpostavil monitoring te‘kih kovin na za~etku leta 2005. Izvajal se bo v dveh letnih fazah, ki bosta druga drugo dopolnjevale in nadgrajevale. Tema tega ~lanka so rezultati monitoringa I. raziskovalne faze, ki se je izvajala od aprila 2005 do marca 2006.
Raziskovalno obmo~je
V preteklosti je bilo pore~je reke Ljubljanice tema {tevilnim raziskovalcem. Putick je ‘e leta 1887 objavil prve zapise o podzemnih vodnih zvezah med Cerkni{kim poljem, Planinskim poljem in Ljubljanskim barjem. Najobse‘nej{e raziskave pa je vodil In{titut za raziskovanje krasa, pod okriljem mednarodnega zdru‘enja ATH (Association of Tracer Hydrology), v letih 1972-1975. Rezultati geolo{kih, hidrogeolo{kih in geo-kemi~nih raziskav so zbrani v knjig Underground water tracing – Investigations in Slovenia 1972-1975 (Gospodari~ & Habi~, 1976).
Celotno pore~je Ljubljanice, do izliva v Savo, je ocenjeno na 1900 km2, medtem ko obsega kra{ko zaledje, do izvirov pri Vrhniki, 1100-1200 km2 (Habi~, 1976). Vi{inska razlika med najvi{jo to~ko pore~ja (vrh Sne-
Slika 1. Polo‘aj pore~ja
Ljubljanice (1 – povr{insko
razvodje, 2 – kra{ko razvodje,
3 – jadransko-~rnomorsko
razvodje, 4 – nekra{ki del pore~ja,
5 – kra{ki del pore~ja)
(Habi~, 1976)
Figure 1. The situation of the
Ljubljanica river basin
(1 – superficial watershed,
2 – karst watershed,
3 – Adriatic-Black sea watershed,
4 – non karst river basin's part,
5 – karst river basin's part)
(Habi~, 1976)
Te`ke kovine v vodotokih zaledja Ljubljanice
269
‘nika na 1796 mnv) in izlivom Ljubljanice v Savo je 1530 m, vi{inska razlika med vrhom Sne‘nika in izviri Ljubljanice pri Vrhniki pa je 1505 m.
Podatki o geolo{ki in hidrogeolo{ki zgradbi raziskovalnega obmo~ja so zbrani na sliki 2 (Buser et al., 1976). Ozemlje pripada zunanjim in notranjim Dinaridom, ki se stikajo jugo-vzhodno od Idrijskega preloma. Gradijo ga permo-karbonski, permski, triasni, jurski, kredni, paleocenski, eocenski in kvartarni sedimenti. Najve~ji del prekrivajo triasne, jurske in kredne plasti, manj{i pa permo-karbonske, permske in eocenske. Kvartarne sedimente najdemo le na obmo~-ju kra{kih polj in na Ljubljanskem barju.
Triasni skrilavci, pe{~enjaki, laporji, apnenci in predvsem dolomit, gradijo ozemlje vzhodno od Vrhnike pa do Idrije. Jurski apnenci in dolomiti sestavljajo kra{ko ozemlje med Ljubljanskim barjem in Cerkni{kim poljem ter obrobje tega polja. Kredne plasti le‘ijo med Planinskim in Loga{kim poljem ter na obmo~ju Idrijsko-‘irovke enote. Prevladujeta apnenec in dolomit, najdemo pa tudi laporje. Permo-karbonske in permske plasti skrilavcev, pe{~enjakov, konglomeratov, dolomitov in apnencev najdemo med Idrijo in Vrhniko.
Prou~evano ozemlje sekajo {tevilni prelomi, katerih prevladujo~a smer je NZ-JE. Poleg Idrijskega preloma, so pomembni ti-
Slika 2. Hidrogeolo{ke enote v osrednjem delu kra{kega pore~ja Ljubljanice (1 – apnen~ev,
2 – neprepustne kamnenine (skrilavci in drugo), 3 – dolomit, 4 – naplavine na kra{kih poljih in barju,
5 – lokacije merjenih ruptur, 6 – diagrami ruptur, 7 – prelomi, 8 – hidrogeolo{ke enote:
(1) Vrhni{ko-cerkni{ka gruda, (2) Rake{ko-cerkni{ka gruda, (3) Javorni{ko-sne‘ni{ka gruda, (4) Hru{ica,
(5) Idrijsko-‘irovsko ozemlje pokrovov) (Habi~ et al., 1976)
Figure 2. Hydrogeological units in the central part of the Ljubljanica karst river basin (1 – limestone,
2 – impermeable rocks (schists, etc.), 3 – dolomite, 4 – sediments on the karst poljes and moor,
5 – locations of rupture survey, 6 – rupture diagrams, 7 – faults, 8 – hydrogeologic units:
(1) Vrhnika-Cerknica block, (2) Rakek-Cerknica block, (3) Javorniki-Sne‘nik block, (4) Hru{ica-block,
(5) Idrija-@iri nappes area) (Habi~ et al., 1976)
270
Branka Tr~ek
sti na obmo~ju med Rovtami in Logatcem, med Logatcem in Vrhniko ter pri Vrhniki. Pomembnej{i prelomi s smerjo S-J so na ob-mo~ju med Cerknico in Vrhniko ter pri Ho-tedr{ici.
Glede na prepustnost in poroznost lo~imo {tiri hidrogeolo{ke skupine kamenin: zelo prepustne kamenine (razpokani in zakraseli apnenci ter konglomerati), prepustne kamenine (razpokani dolomiti in apnenci), slabo
Slika 3. Shema povr{inskih in podzemnih voda v kra{kem pore~ju Ljubljanice (1 – va‘nej{e vodomerne
postaje, 2 – kra{ko polje z naplavino, 3 – osrednja hidrogeolo{ka pregrada, relativna bariera,
4 – zbirno obmo~je stalnih kra{kih izvirov, 5 – ob~asni visokovodni prelivi kra{ke vode,
6 – podzemne vodne zveze, 7 – povr{inski tok z izviri in ponori, 8 – povr{insko razvodje,
9 – kra{ko predpostavljeno razvodje (Habi~, 1976)
Figure 3. Schematic review of superficial and underground waters in the Ljubljanica karst river basin
(1 – important gauging stations, 2 – karst polje with sediments, 3 – central hydrogeologic relative barrier,
4 – catchment area of permanent karst springs, 5 – periodic high water discharges of karst water,
6 – underground water connections, 7 – superficial stream with springs and ponors,
8 – superficial watershed, 9 – supposed karst watershed (Habi~, 1976)
Te`ke kovine v vodotokih zaledja Ljubljanice
271
prepustne in neprepustne kamenine (klasti-ti, kot so skrilavci in laporji, ki se izmenjujejo z drugimi kameninami) ter kamenine z medzrnsko poroznostjo (kvartarni re~ni in barjanski sedimenti). V povezavi z litolo-{ko in tektonsko strukturo lahko razdelimo raziskovano obmo~je na pet hidrogeolo{kih enot: Vrhni{ko-cerkni{ka gruda, Rake{ko-cerkni{ka gruda, Javorni{ko-sne‘ni{ka gruda, Hru{ica in Idrijsko-‘irovsko ozemlje pokrovov (Buser et al., 1976). Izmenjavanje bolj in manj prepustnih ter neprepustnih plasti skupaj s tektonsko zgradbo pogojuje povr{inski in podzemni vodni tok, kar je
shemati~no ilustrirano na sliki 3 (Habi~, 1976). Na splo{no je mogo~e povzeti, da iz vi{je le‘e~ih obmo~ij napajanja podzemna voda lahko odteka neposredno proti izvirom Ljubljanice ali pa proti obrobnemu kra{ke-mu polju, kjer izvira in ponikne ter ponovne prite~e na povr{je na ni‘je le‘e~ih kra{kih poljih, dokler se kon~no ne pojavi v enemu od izvirov Ljubljanice.
Metode in tehnike
^eprav   ni   mogo~e   natan~no   razlo‘iti zgradbe in hidravli~nega obna{anja kra-
Slika 4. Lokacije, kjer se izvaja monitoring težkih kovin
Figure 4. Locations of the heavy metals monitoring
272
Branka Tr~ek
{kega vodonosnika, poznamo njegove spe-cifi~ne zakonitosti, ki ga lo~ujejo od ostalih vrst vodonosnikov. Razumevanje zgradbe in posebnih lastnosti obravnavanih vodonos-nikov omogo~a le analiza rezultatov razli~-nih raziskovalnih metod – tistih, ki opisujejo zgradbo kra{kega sistema in tistih, ki dajo informacijo o toku in prenosu snovi. Vrste raziskovalnih metod in njihova uporabnost na kra{kih obmo~jih so zelo nazorno opisane v poro~ilu EU projekta COST action 65 (1995).
Geolo{ke in hidrogeolo{ke informacije ~rpam predvsem iz dveh knjig ATH – prva je omenjena v prvem poglavju tega ~lanka in opisuje rezultate raziskav v pore~ju Ljubljanice v letih 1972-1975 (Gospodari~ & Ha-bi~, 1976), druga pa opisuje rezultate raziskav na obmo~ju Trnovsko-banj{ke planote v devetdesetih letih (Kranjc, 1997; Jane‘ et al., 1997). Le-te sem nadgradila z rezultati raziskav, ki sem jih opravila v zaledju izvira Hubelj (Tr~ek, 2001, 2003, 2006), kjer sem spremljala tok in prenos snovi na osnovi stabilnih izotopov vodika in kisika.
Za potrebe {tudije prenosa te‘kih kovin v zaledju Ljubljanice se je vzpostavil aprila 2005 monitoring glavnih izvirov in ponikalnic. Na sedemnajstih vzor~nih mestih poteka ob razli~nih hidrodinami~nih po-
gojih sezonsko vzor~enje vode za analizo te‘kih kovin. Vzor~ijo se: izvir Mali Obrh, izvir Veliki Obrh, izvir Obrh, izvir Cemun, Cerkni{~ica - pred odtokom v Veliko Karlo-vico, Lo{ki Obrh pri ponoru Golobina, izvir Pivke, Pivka - pred odtokom v Postojnsko jamo, izvir Korentan, izvir Kotli~i, Rak – v Zel{kih jamah, Unica – pred ponori v [kof-jem Lomu, Unica – pri izotku iz Planinske jame, izvir Malni, Ja~ka – pred ponorom, izvir Bistra in izvir Ljubljanica (slika 4). Vsak letni ~as odvzamemo na vseh vzor~-nih mestih po dva vzorca – enega v obdobju nizkih, drugega pa v obdobju visokih vod. So~asno potekajo tudi ’’in situ’’ meritve osnovnih fizikalno-kemijskih parametrov: pH, temperature in specifi~ne elektropre-vodnosti.
Vzor~enje te‘kih kovin v vodi poteka v skladu z navodili, ki so bila izdelana za pripravo geokemi~ne karte Evrope (Salminen et al., 1998). V vzorcih se dolo~a 72 prvin. Analize opravlja Acme Analytical Laboratories Ltd., Vancouve, Kanada.
Rezultati in razprava
Predstavljeni bodo tisti rezultati I. faze monitoringa te‘kih kovin v vodotokih zaledja Ljubljanice, ki ka‘ejo na obremenitev
Slika 5. Koncentracije aluminija v vzor~enih voda v obdobju I. faze monitoringa Figure 5. Aluminum concentrations during the first monitoring phase
Te`ke kovine v vodotokih zaledja Ljubljanice
273
okolja zaradi delovanja industrije, prometa, kmetijstva ali urbanizacije in bodo v povezavi z rezultati II. faze monitoringa omogo~ili pregled sedanjih in zgodovinskih onesna‘e-valcev ter analizo ranljivosti prou~evanega ozemlja na onesna‘enje s te‘kimi kovinami.
Slika 5 prikazuje vsebnost aluminija (Al) v vzor~enih vodah. Za to prvino je dolo~-ena mejna vrednost v pitni vodi 200 ppb. Nobena meritev ni presega te vrednosti. Najvi{je vrednosti, okoli 85 ppb, so bile izmerjene v Pivki, pred Postojnsko jamo, in v Obrhu. Opazen je tudi splo{en trend nihanja parametra. V ospredju so pove~ane vrednosti skoraj vseh vzor~enih mestih decembra 2005, v ~asu prvih jesenskih izredno visokih vod, pa tudi nizke vrednosti januarja 2006 in junija 2005, ko je bilo su{no obdobje.
Vrednosti arzena (As), katerega mejna vrednost v pitni vodi je 10 ppb, so bile v ~asu I. faze monitoringa v glavnem pod 0.5 ppb, razen poleti 2005 (julija in avgusta), ko so narasle do najve~ 1.1 ppb v Pivki, pred Postojnsko jamo, in v Unici, pred ponori pri [kofjem Lomu.
Meritve vsebnosti kadmija (Cd) so predstavljene na sliki 6. V pitni vodi je dolo~ena mejna vrednost za to prvino 5 ppb. Le ta v vzor~enih vodah ni bila prese‘ena. V ve~ini vzorcev je bila vsebnost Cd celo pod 0.05
ppb. Ve~je vsebnosti so se ob~asno pojavljale v sedmih vodotokih. Aprila 2005 je narasla koncentracija Cd na 0.06 ppb v Unici - na iztoku iz Planinske jame in pri ponorih na koncu Planinskega polja ter v Cerkni{~ici pred izlivom v jamo Velika Karlovica. Takrat so bile visoke vode, po taljenju snega in spomladanskem de‘evju. Najvi{je vrednosti, 0.17-0.22 ppb, so bile izmerjene poleti, avgusta 2005, v Raku v Zel{kih jamah, v Velikem Obrhu in v Unici pri ponorih v [kofjem Lomu, ko je po dalj{em su{nem obdobju padlo kar nekaj de‘ja. Vi{je vrednosti, 0.06-0.1 ppb, so bile zabele‘ene {e oktobra 2005 v vseh treh Obrhih, v izviru Pivke in v Unici, pri iztoku iz Planinske jame. Takrat je bilo de‘evno obdobje, ki pa ni povzro~ilo visokih voda. Le te so bile, kot je ‘e omenjeno, na za~etku decembra 2005, vendar na povi{anje vsebnosti Cd niso vplivale, saj so bile vrednosti povsod pod 0.05 ppb.
Slika 7 ilustrira nihanje vsebnosti klora (Cl) v vzor~enih vodah, za katerega je dolo~-ena mejna vrednost v pitnih voda 250 ppb. Vzor~ene vode niso onesna‘ene s to prvino. Najvi{je vrednosti so vezane na Pivko, pred izlivom v Postojnsko jamo in na Ja~ko, na vzor~ni mesti, ki imata v zaledju najbolj obremenjeno okolje z urbanizacijo in industrijo. Zanimiv pa je splo{en ~asoven trend
Slika 6. Koncentracije kadmija v vzor~enih voda v obdobju I. faze monitoringa Figure 6. Cadmium concentrations during the first monitoring phase
274
Branka Tr~ek
vsebnosti parametra. Izpostaviti je treba zvi{anje vrednosti v su{nem obdobju, julija 2005 in januarja 2006.
Rezultati meritev kroma (Cr) najdemo na sliki 8. Mejna vrednost tega elementa v pitni
vodi je 50 ppb, vendar je iz diagramu razvidno, da v vzor~enih vodah ni bila prese‘e-na. Opazimo, da so na vseh vzor~nih mestih za~ele nara{~ati vrednosti Cr jeseni 2005 in dosegle maksimum decembra 2005, v ~asu
Slika 7. Koncentracije klora v vzor~enih voda v obdobju I. faze monitoringa Figure 7. Chlorine concentrations during the first monitoring phase
Slika 8. Koncentracije kroma v vzor~enih voda v obdobju I. faze monitoringa Figure 8. Chromium concentrations during the first monitoring phase
Te`ke kovine v vodotokih zaledja Ljubljanice
275
prvih jesenskih visokih vod. Razpon maksimalnih vrednosti je bil med 1.5 in 2.4 ppb. Najvi{ja vrednost je bila izmerjena v Pivki, pred odtokom v Postojnsko jamo, najni‘ja pa v Malnih.
Vrednosti bakra (Cu) so prikazane na sliki 9. Za pitno vodo je dolo~ena mejna vrednost Cu 2000 ppb. Vzor~ene vode torej niso onesna‘ene z obravnavano prvino. Vsebnost Cu je na ve~ini vzor~nih mest narasla v po-
Slika 9. Koncentracije bakra v vzor~enih voda v obdobju I. faze monitoringa Figure 9. Copper concentrations during the first monitoring phase
Slika 10. Koncentracije mangana v vzor~enih voda v obdobju I. faze monitoringa Figure 10. Manganese concentrations during the first monitoring phase
276
Branka Tr~ek
letnem su{nem obdobju in dosegla minimum decembra 2005, v ~asu izredno visokih vod. Od splo{nega trenda izstopajo vi{je vrednosti Obrha, Cerkni{~ice in Unice, pri iztoku iz Planinske jame, izmerjene oktobra 2005, ki je bil precej de‘even. Opazimo tudi, da je vsebovala Unica na koncu Planinskega polja precej manj Cu in da je v njenem pritoku Malen{~ica (na izviru Malni) narasla koncentracija Cu mesec kasneje, januarja 2006, v ~asu nizkih vod.
Slika 10 predstavlja meritve vsebnosti mangana (Mn). Ve~ina vzor~enih vod vsebuje nizke koncentracije te prvine. Vi{je koncentracije so bile izmerjene v Lo{kem Obrhu - pred ponorom Golobina, v Ja~ki, Cerkni{~-ici - pred odtokom v Veliko Karlovico, Uni-ci - pred ponori v [kofjem Lomu, na izviru Pivke in v Pivki - pred odtokom v Postojnsko jamo. Najvi{je vrednosti so vezane na Unico, pred ponori v [kofjerm Lomu in Pivko, pred odtokom v Postojnsko jamo. Na teh dveh vzor~nih mestih so koncentracije Cu presegle mejno vrednost, dolo~eno za pitno vodo – 50 ppb, predvsem poleti 2005. Obravnavane vode so dosegle minimalne koncentracije Cu decembra 2006, v ~asu izredno visokih voda. Le te so ponovno narasle v su{nem zimskem obdobju, januarja 2006.
Zadnja prvina, ki jo obravnava ~lanek je svinec (Pb), katerega vrednosti so ilustrirane
na sliki 11. Mejna vrednost te prvine v pitni vodi je 10 ppb in je bila prese‘ena v izviru Obrh oktobra 2005, ki ga lahko ozna~imo kot moker mesec. Tega meseca so bile zabe-le‘ene maksimalne koncentracije Pb, okoli 1 ppb, tudi v Pivki - na obeh vzor~nih mestih in v Velikem Obrhu. V drug vzor~enih vodah je bila vsebnost Pb nizka. Nihala je v razponu 0-0.4 ppb.
Sklepi
Rezultati I. faze monitoringa te‘kih kovin v vodotokih zaledja Ljubljanice so omogo~-ili vpogled v hidrodinamiko opazovanega kra{kega vodnega telesa in procese prenosa snovi oziroma te‘kih kovin. Opozorili so, da se ranljivosti kra{kih vodonosnikov spreminja v odvisnosti od hidrodinami~nih pogojev v vodonosniku, infiltracijskih pogojev in razvitosti kra{kega drena‘nega sistema. Ozna~ili so lokalne in regionalne geokemi~-ne in hidrogeolo{ke razmere in omogo~ili razumevanje procesov in vzrokov za spreminjanje okolja.
Dosedanji rezultati monitoringa te-‘kih kovin ka‘ejo, da je treba s tovrstnim monitoringom nadaljevati, da bomo imeli podatke vsaj za dve hidrolo{ki leti, ki bodo omogo~ili statisti~no obdelavo, kvantitativ-
Slika 11. Koncentracije svinca v vzor~enih voda v obdobju I. faze monitoringa Figure 11. Lead concentrations during the first monitoring phase
Te`ke kovine v vodotokih zaledja Ljubljanice
277
na opredelitev geokemi~nih procesov migracije, razpr{evanja in kopi~enja kemi~nih prvin ter modeliranje geokemi~nih procesov in prenosa snovi ter s tem natan~nej{o oceno ranljivosti prou~evanega ozemlja.
Literatura
Buser, S., Drobne, F. & Gospodari~, R. 1976: Geology and Hydrogeology of the Ljubljanica River Basin. V: R. Gospodari~ & P. Habi~ (ur.), Underground Water tracing - Investigations in Slovenia, 1972-1975. - Slovenska akademija znanosti in umetnosti, In{titut za raziskovanje krasa, 27-38, Ljubljana.
Final report of COST action 65 1995: Hydro-geological aspects of groundwater protection in karstic areas. - European Commission, 446 str., Luxembourg.
Gospodari~, R. & Habi~, P. (ur.) 1976: Underground Water tracing - Investigations in Slovenia, 1972-1975. - Slovenska akademija znanosti in umetnosti, In{titut za raziskovanje krasa, 312 str., Ljubljana.
Habi~, P. 1976: Goemorphologic and hydro-graphic characteristics of the Ljubljanica River Basin. V: R. Gospodari~ & P. Habi~ (ur.), Underground Water tracing - Investigations in Slovenia, 1972-1975. - Slovenska akademija znanosti in umetnosti, In{titut za raziskovanje krasa, 12-27, Ljubljana.
Jane‘, J., ^ar, J., Habi~, P. & Podobnik, R. 1997: Vodno bogastvo Visokega krasa - Ranljivost kra{ke podzemne vode Banj{ic, Trnovskega gozda, Nanosa in Hru{ice. - Geologija d.o.o., 167 str., Idrija.
Kranjc, A. 1997: Karst hydrogeological investigations in South-Western Slovenia. - Acta Car-sologica, 26/1, 98 str., Ljubljana.
Salminen, R., Tarvainen, T., Demetria-des, A., Duris, M., Fordyce, F.M., Gregorauskiene, V. , Kahelin, H., Kivisilla, J., Klaver, G., Klein, H., Larson, O.J., Lis, J., Locutura, J., Marsina, K., Mjartanova, H., Mouvet, C., O’Connor, P.O., Odor, L., Ottonello, G., Pau-kola, T., Plant, J.A., Reimann, C., Schermann, O., Siewers, U., Steenfelt, A., Van der Sluys, J., de Vivo, B., Williams, L. 1998: FOREGS geo-chemical mapping, Field manual. - Geological Survey of Finland, Guide 47, 36 str.
Tr~ek, B. 2001: Spremljanje prenosa snovi v nezasi~eni coni kra{kega vodonosnika z naravnimi sledili - doktorska disertacija. - Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehni{ka fakulteta, Oddelek za geologijo, 125 str., Ljubljana.
Tr~ek, B. 2003: Epikarst zone and the karst aquifer behaviour, A case study of the Hubelj catchment, Slovenia. - Geological Survey of Slovenia, 100 str., Ljubljana.
Tr~ek, B., Veseli~, M. & Pezdi~, J. 2006: The vulnerability of karst springs – a case study of the Hubelj spring (SW Slovenia). - Environmental geology, 49/6, 865-874.