letnik CXIX • junij 2017 6 • Pot do zanesljive oprašitve matic čiste kranjske čebele • Vključitev v ekološko čebelarjenje • Dan odprtih vrat slovenskih čebelarjev 2017 Kra njsk a če bela in s vet ovn i da n bio dive rzit ete Untitled-4 1 17/05/2017 21:31 4 AKTIVNE UČINKOVINE proti varozi Visoka učinkovitost (višja od 90-95%) Ni rezistence Enostavna & varna uporaba Podprto z več kot 15 let izkušenj Odobreno za ekološko čebelarstvo Odmerek prilagodljiv glede na stopnjo okuženosti z varozo, temperaturo in tip panja Samozavest odobrenega tretiranja ZAGOTOVLJENA KOVOST za čebele, čebelje izdelke in potrošnika Alveis by Chemicals Laif spa080 13 15Zdravilo brez recepta. Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z veterinarjem ali s farmacevtom.Da tu m p rip ra ve : A PR IL 2 01 7 OPTIMALNA KONCENTCIJA za maksimalno učinkovitost (> 96%) in odlično toleranco ČAS DAJANJA: ZIMA (malo ali nič zaroda) POMLAD (rojenje) POLETJE (blokirano leženje jajčec) 161 OBVESTILA ČZS ZDRAVJE ČEBEL 6/2017 letnik CXIX Neizpodbitno dejstvo je, da v čebelarskem sve- tu skoraj ni teme, ki bi čebelarje lahko še bolj sprla med seboj, kot je »IZRABA PAŠNIH VIROV«. Vsako- letni prepiri, izsiljevanja, celo taki »izpadi«, kot so zapiranje panjskih žrel in namerne zastrupitve čebel, nazorno kažejo, kako se pravzaprav razumemo med seboj. Na mojo veliko žalost ne preveč dobro. Ko sem prevzel vodenje komisije za izrabo pašnih virov, sem vedel, v kaj se podajam. Vedel sem za ne- varnost, da zlezem v zatohlo močvirje takšnih in dru- gačnih obtoževanj, izsiljevanj, parcialnih interesov …, skratka, nič lepega in optimističnega. Kljub temu sem prepričan, da bomo skupaj z drugimi člani komisije, za katere moram priznati, da so brez izjeme »široke- ga, odprtega« duha in da nam bo v veselje delati sku- paj, kot sem spoznal na prvi seji komisije, stvari po- časi obrnili tako, da bomo vsaj za silo vsi zadovoljni. Nekaj dejstev. Čebelja paša je od vseh, ki jo imajo pogoje izkoristiti, zato je nihče nima pravice »olastni- niti« za zasebne namene. Reja čebel je za zdaj dovo- ljena vsakomur. Lastnina zemljišč je »sveta«, in to je treba upoštevati. Kot sem napisal …, to so dejstva! In kakšne so v resnici vsakoletne razmere na terenu? Iz- siljevanja upravljavcev pasišč na eni in prevaževalcev na drugi strani. »Imaginarni«, navidezni čebelnjaki so vzklili kot gobe po dežju in so v GERK-u vodeni kot čebelnjaki, čeprav jih v naravi tam ni. Zakaj so se po- javili? Ker to pač dopušča zakonodaja, predvsem pa zaradi POHLEPA enih in drugih. Namen tako ime- novane »fiktivne rezervacije« čebelnjakov ni nič dru- gega kot onemogočanje izrabe čebelje paše drugim čebelarjem. Ali imamo tudi dobro prakso izrabe čebeljih paš? Imamo. Brez dvoma je po Sloveniji nekaj upravljav- UVODNIK Spoštovane čebelarke, cenjeni čebelarji! cev pasišč, ki bi si zaslužili oceno odlično! Vendar to zahteva od komisij za dodelitev stojišč posamezne- ga društva veliko usklajevanj za takšno ureditev iz- rabe paš, da je »volk sit in koza cela«. Neupravičeno bi bilo pričakovati, da bi bili vsi z vsem zadovoljni, zato se je treba glede izrabe paš še toliko več dogo- varjati in pogovarjati, predvsem pa se je treba drža- ti dogovorjenega. Neodgovorno je, da npr. društvo čebelarju odobri dovoz čebel, on pa jih iz takega ali drugačnega razloga ne pripelje (pri tem seveda ne štejejo težave, npr. zapora zaradi bolezni, zastrupi- tev), saj s tem drugemu čebelarju onemogoči izrabo paš. Nedopustno je, da prevaževalec ali lokalni čebe- lar »imaginarno« registrira čebelnjak in od društva zahteva, da od tega »navideznega« in v naravi ne- obstoječega čebelnjaka odmakne vse druge prevaže- valce …, samo zato, da bi drugim onemogočil izrabo paše. Moj cilj predsedujočega komisije za izkoriščanje čebeljih paš je, da bi počasi vendarle začeli spremi- njati takšne nadvse neprimerne prakse pri izrabi čebeljih paš. Nujno je treba sestopiti s »trona« nedo- takljivosti enih in drugih ter se začeti dogovarjati, kako čim bolje izrabiti naravne vire v naš prid, tako da bomo imeli vsi zainteresirani nekaj od njih. Saj vemo: če se »ulije«, imamo vsi vsega dovolj, če tečejo »solze«, pa jočemo vsi … Naj medi! Matej Levstek, predsednik komisije UO ČZS za izkoriščanje čebeljih paš Tudi letos, kot že vsa leta doslej, je čebelarsko društvo Lukovica skupaj s sosednjimi čebelarskimi društvi or- ganiziralo delovno akcijo pri Čebelar- skem centru Slovenije. Prav po zaslu- gi več kot 35 prostovoljcev je okolica čebelarskega centra zgledno urejena. Hvala vsem! Boštjan Noč, predsednik ČZS Zahvala Čebelarskemu društvu Lukovica 162 6/2017 letnik CXIX UVODNIK Matej Levstek ..................................................................................................161 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Janez Gregori: Kranjska čebela in svetovni dan biodiverzitete, 22. maj .......163 Dr. Peter Kozmus: Kdaj menjati matico ........................................................ 164 Dr. Maja Smodiš Škerl: Pot do zanesljive oprašitve matic čiste kranjske čebele .......................................................................................165 Mitja Zupančič: Pogoji in zahteve za uspešno ekološko čebelarjenje v Sloveniji .........................................................................................................167 Dr. Andrej Gogala: Črna zidarka (Megachile parietina) .................................. 170 Tanja Magdič: Kakšno ceno postaviti za čebelje pridelke? .......................... 170 DELO ČEBELARJA Jože Sever: Čebelarjeva opravila v juniju ....................................................... 171 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV 173 OBVESTILA ČZS 176 OGLASI 182 V SPOMIN 187 KAZALO INDEKS letnik CXIX g Številka 6 g Junij 2017 g ISSN 0350-4697 Glasilo Slovenski čebelar je ustanovilo Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko leta 1898. Izdaja ga Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica. Vpisano je v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS, pod zaporedno številko 585. Tel.: 01/729 61 00, faks: 01/729 61 32, info@czs.si, www.czs.si Transakcijski račun ČZS: SI56 0318 6100 2214 727, matična številka ČZS: 5141729, ID za DDV: SI 81079435, šifra dejavnosti: 94.120. Uredniški odbor Marko Borko, Brane Borštnik, Stanislav Drev, Vladimir Fajdiga, Janez Gregori, Mira Jenko Rogelj, Andreja Kandolf Borovšak, Borut Preinfalk, Franc Šmerc Urednik Marko Borko Uredništvo 01/729 61 14, 051/637 204, marko.borko@czs.si, www.czs.si/slovenskicebelar.php Lektorica Mojca Pipan Oddaja prispevkov Članki do petega, obvestila, reklame, mali oglasi do desetega v mesecu. Avtorjem priporočamo, da v člankih uporabljajo strokovno izrazje v skladu s Čebe- larskim terminološkim slovarjem. Mnenje avtorjev člankov ni nujno mnenje uredni- štva. Uredništvo ne odgovarja za vsebino malih oglasov. Prispevki so v elektronski obliki brezplačno in javno objavljeni na spletnem portalu ČZS, spletnem portalu Digitalne knjižnice Slovenije in drugih spletnih straneh. Reklamni oglasi in osmrtnice Cela stran: 870 € (zunanja stran ovitka), 680 € (notranjost, živi rob), 495 € (notra- njost), pol strani: 435 € (zunanja stran ovitka), 345 € (notranjost, živi rob), 250 € (notranjost), tretjina strani: 165 €, četrtina strani: 120 €, petina strani: 85 €, desetina strani: 35 €. Oblikovanje reklamnega oglasa: cela stran in polovica strani 50 €, tretjina, četrtina, petina, de- setina 40 €. Popravki reklamnega oglasa: 1–10 popravkov 2 €, 11 ali več popravkov 5 €. Popust pri ceni za 4- do 6-kratno objavo reklamnega oglasa je 10 %, za 7- do 10-kratno objavo 20 %, za celoletno objavo 30 %. Člani ČZS lahko dvakrat na leto objavijo brezplačne oglase do 20 besed, vsaka nadaljnja beseda je 0,25 €. Splošni oglasi po 0,25 € za besedo, enako velja tudi za osmrtnice, ki vsebujejo več kot 80 besed. Osmrtnice ne smejo biti daljše od 130 besed. Cene so brez DDV. Priprava za tisk in tisk: Medium, d. o. o., Žirovnica 60c, 4274 Žirovnica. Tiskano na papirju s certifikatom FSC (trajnostno gospodarjenje z gozdovi). Naklada: 7800, Tiskano: 29. 5. 2017 Izdaja Slovenskega čebelarja je delno financirana iz sredstev Javne svetovalne službe v čebelarstvu. Fotografija na naslovnici: Spoznavanje skrivnostnega sveta čebel. Bronasto pri- znanje. Fotografija z mednarodnega natečaja čebelarske fotografije Čebelarske zveze Slovenije 2017. Foto: Nejc Juvan, Slovenija Mednarodna barvna koda za označevanje čebeljih matic 2013 2014 2015 2016 2017 EDITORIAL Matej Levstek ..................................................................................................161 FROM SCIENCE AND PRACTICAL WORK Janez Gregori: Carniolan honeybee and the world day of biodiversity, may 22nd ...........................................................................................................163 Peter Kozmus, DSc: When to replace honeybee queen ............................... 164 Maja Smodiš Škerl, DSc: The path to reliable mating of pure carniolan honeybee queens ............................................................................................165 Mitja Zupančič: Conditions and requirements for successful organic beekeeping in Slovenia ...................................................................................167 Andrej Gogala, DSc: Black mud bee (Megachile parietina) ........................... 170 Tanja Magdič: What price to set for hive products? ..................................... 170 BEEKEEPER'S WORK Jože Sever: Beekeeper's tasks in june ............................................................. 171 FROM BEEKEEPERS' ASSOCIATIONS 173 ANNOUNCEMENTS BY BEEKEEPING ASSOCIATION OF SLOVENIA 176 ADS 182 IN MEMORIAM 187 PODATKI ZA STIK ČEBELARSKE ZVEZE SLOVENIJE: Predsednik ČZS: Boštjan Noč, predsednik: 01/729 61 06, 040/436 512, nocb@czs.si Vodja služb ČZS: Lidija Senič, vodja služb ČZS: 01/ 729 61 10, 040/436 515, lidija.senic@czs.si Priznana rejska organizacija: Peter Kozmus, strokovni vodja PRO: 01/729 61 16, 041/352 997, peter.kozmus@czs.si Opazovalno-napovedovalna služba: Jure Justinek, vodja ONS: 01/729 61 31, 041/644 217, jure. justinek@czs.si, avtomatski telefonski odzivnik: 01/729 61 20, https://ecebelar.czs.si/User/ Login?returnUrl=/ Svetovalci specialisti za tehnologijo čebelarjenja: Vlado Auguštin: 01/729 61 24, 040/436 516, vlado.augustin@czs.si Aleš Bozovičar: 01/729 61 12, 030/604 015, ales.bozovicar@czs.si Svetovalci specialisti za ekonomiko Tanja Magdič: 01/ 729 61 04, 040/436 513, tanja.magdic@czs.si Nataša Klemenčič Štrukelj: 01/729 61 24, 040/436 518, natasa.klemencic.strukelj@czs.si Svetovalci specialisti za zagotavljanje varne hrane Andreja Kandolf Borovšak: 01/ 729 61 33, 040/436 514, andreja.kandolf@czs.si Nataša Lilek: 01/ 729 61 29, 040/436 519, natasa.lilek@czs.si Tomaž Samec: 01/ 729 61 18, 040/436 517, tomaz.samec@czs.si Uredništvo: Marko Borko, vodja izobraževanja in usposabljanja: 01/729 61 14, 051/637 204, marko.borko@czs.si, www.czs.si/slovenskicebelar.php Tajništvo: 01/729 61 00, faks: 01/729 61 32, info@czs.si, www.czs.si, Matej Mandelj, tajnik: 041/337 854, matej.mandelj@czs.si, Barbara Dimc, poslovna sekretarka: 041/370 409, barbara.dimc@czs.si, Zlatica Kovačevič, administrativna delavka: 01/729 61 24, 030/604 009, zlatica.kovacevic@czs.si Čebelarska knjižnica Janeza Goličnika (vsak prvi delovni četrtek v mesecu med 13. in 17. uro): 01/729 61 11, cebelarskaknjiznica@czs.si, www.czs.si/knjiznica.php Ohranimo čebele: www.ohranimo-cebele.si Sklad za ohranitev kranjske čebele: www.czs.si/sklad.php Spletna trgovina ČZS: www.czs.si/eshop/index.php Uradne ure JSSČ: • Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica (v Čebelarskem centru Slovenije): ponedeljek od 10.00 do 14.00, četrtek od 8.00 do 12.00 ter od 13.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Mestni trg 4, 8330 Metlika: ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Rožna dolina 50/a, 4248 Lesce (v Čebelarskem razvojno-zobraževalnem centru): ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Dobrna 1a, 3204 Dobrna (v Kulturnem domu Dobrna): ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. 6/2017 letnik CXIX 163 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Pod pojmom biodiverziteta razumemo širok spekter pojavov in ravni, ki odražajo in vzdržujejo spremenljivost živega sveta. Prepoznavamo jih na treh ravneh: (1) Na ravni življenjskih prostorov (habitatov). Večja je pestrost habitatov (smrekov gozd, gozd, grmišča, travniki, močvirja …), večja je pestrost rastlinskih in živalskih vrst, ki tam živijo. In Slovenija se lahko pohvali z veliko pestrostjo habitatov. (2) Na vrstni ravni. Poenostavljeno lahko rečemo, več je rastlinskih ali živalskih vrst na določeni površini, večja je biodiverziteta. Slovenija tudi na tej ravni sodi v sam svetov- ni vrh. (3) Na genetski ravni. Geni so nosilci lastnosti, njihov zapis se dedujejo z generacije na generacijo, tako je že mi- lijone let; rečemo lahko, da so geni večni. Njihovo število v jedru je zelo različno, nekatere cvetnice in nekatere živali jih imajo do 400.000 in več! Vsako živo bitje nosi v svojem genetskem zapisu (genotipu) zapis za vsako beljakovino, ki gradi njegovo telo, za vsako posamezno obliko svojega tele- sa, za vsak barvni vzorec, za vsak fiziološki proces in za vsak vedenjski odziv. In ta zapis se prenaša z generacije na ge- neracijo. Genetska struktura vrste ali podvrste je lahko zelo različna. Lahko je več genetsko opredeljenih populacij, ki so prilagojene svojskim razmeram okolja, v katerem živijo. Genetska diverziteta znotraj populacije je seštevek genet- skih diverzitet posameznih osebkov, genomov. Celota vseh genetskih zapisov je genski sklad populacije. In kje v zgoraj zapisanem lahko iščemo kranjsko čebe- lo, da bomo ohranjali njeno biodiverziteto? Na vrstni ravni prav gotovo ne. Tako Afriko kot Evropo naseljuje ena sama tu avtohtona vrsta, medonosna čebela, Apis mellifera. Pa tudi na ravni podvrste ali rase, ki je taksonomska katego- rija, kar pomeni, da ima lastno trojno znanstveno ime, ne bomo prišli ravno daleč. Kranjska čebela (A. m. carnica) je pri nas doma, je avtohtona, in tudi zakonsko je dovoljeno gojiti samo njo. Torej tudi na tej ravni vsako govorjenje o ohranjanju biodiverzitete nima pomena. Na genetski ravni pa je čisto druga pesem. Slo- venija je izvorna dežela kranjske čebele in v tisoč- letjih so se razvile posa- mezne populacije, ki so se v največji meri prilagodile okolju, v katerem so živele in živijo še danes. Nasta- jale so genetsko edinstvene populacije, ki jih stroka lahko prepoznava kot posamezne krajevne različke ali ekotipe. Pri ohranjanju čebel je evropska usmeritev, da se ohranjajo na osnovi krajevnih rodov oziroma lokalnih populacij. Zakaj je genetska diverziteta pri čebelah tako pomemb- na? Večja je pestrost genskih zapisov, torej večja je njihova heterogenost, večja je možnost, da se pojavijo dedne spre- membe, mutacije. Te so lahko negativne in taki osebki za- radi neprilagodljivosti kmalu propadejo, če so pozitivne, pa lahko pride do sprememb, ki dajejo osebkom določeno prednost pri preživetju pred drugimi. To je temelj prila- gajanja na življenjske razmere, temelj preživetja čebel. Pri njih so pozitivne mutacije ključnega pomena, iz generacije v generacijo se lahko bolj prilagajajo razmeram, v katerih živijo, zlasti podnebnim razmeram oziroma njihovim spre- membam. Pomislimo na čistilni nagon, z njegovim veča- njem se večajo možnosti, da bi se čebele končno lahko same ubranile varoj. Za zdaj je to še zgolj naša pobožna želja. Po odmevni konferenci Združenih narodov o okolju in razvoju leta 1992 v Rio de Janeiru, na kateri so sprejeli tudi deklaracijo o ohranjanju naravnega okolja, se je začelo pogosteje govori- ti in razmišljati o biodiverziteti, o njenem ključ- nem pomenu pri razumevanju medsebojnih odnosov v živem svetu. Poleg izraza biodiverzi- teta (bios = življenje; diversa = razno, raznoterosti) za isti pojem uporabljamo tudi soznačnici biot- ska raznovrstnost (biotičen = življenjski, ki se tiče življenja) in biotska pestrost. S temi izrazi se vse več srečujemo tudi v čebelarskem besedovanju. In kaj pomenijo? Kranjska čebela in svetovni dan biodiverzitete, 22. maj Slovenija je izvorna dežela kranjske čebele, ki se je v tisočletjih v največji meri prila- godila okolju. Fo to : D av id To nč ič 6/2017 letnik CXIX164 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE V naravi čebel je, da same skušajo poskrbeti za čim večjo gensko pestrost. Matica se spari z velikim številom trotov, v povprečju z dvanajstimi, ki prenašajo svoje genske zapise na potomce. Troti se v času prahe zbirajo v zraku, na tako imenovanih trotoviščih, v bližini svojega doma; tam prepro- sto zato, ker morajo občasno poleteti domov, da se oskrbi- jo s hrano, energijo za letenje. Matice, nasprotno, navadno poletijo daleč od svojega čebelnjaka, registrirali so jih tudi že na 7-kilometrski oddaljenosti, tako da pridejo do trotov, s katerimi niso v sorodstvu. Tudi roji se hočejo oddaljiti od doma. Poskusi so pokazali, da raje izberejo bolj oddaljeno domovanje, približno tri km od svojega prvotnega doma. Tako delajo čebele, da pride do čim manj parjenja v so- rodstvu, da se ohranja čim večja heterogenost genskih za- pisov. Kaj pa čebelarji? Žal v glavnem nasprotno kot čebele. S svojimi dejavnostmi, zlasti malomarnim oskrbovanjem čebel, katerega posledica so skrb vzbujajoče zimske izgube družin, in za pokritje izgub nekritičnim nabavljanjem ma- tic oziroma družin od koder koli povzročajo vse večje siro- mašenje obsega genskih zapisov v populacijah. Povzročajo vse večje siromašenje genetske diverzitete, vse večjo genet- sko homogenizacijo, z vsemi njenimi negativnimi posledi- cami. V ZDA se srečujejo z odmiranjem čebeljih družin, kar označujejo s kratico CCD (colony collapse disorder). Ugo- tavljajo, da je to posledica tudi vse večje genetske homoge- nizacije. Tamkajšnji čebelarji se namreč oskrbujejo z mati- cami pri omejenem številu vzrejevalcev matic. Vprašati se moramo, pri kakšni stopnji genetske homogenizacije se že začnejo kazati njene posledice, kot je zmanjšanje odporno- sti ali zmanjšanje zmožnosti prilagajanja. Narediti bo treba podrobno analizo, kaj vse vpliva na po- večevanje genetske homogenizacije. Velika težava, ki pa je nočemo videti, je počasno lokalno izumiranje tamkajšnjih genetsko edinstvenih po- pulacij. Genski sklad, ki je nastajal milijone let, se iz različnih razlogov, zlasti zaradi velikih zimskih iz- gub, počasi siromaši, izgi- njajo lokalne populacije in z njimi za večno izginjajo genetski zapisi. Na ČZS sta bila 23. februarja organizirana letno srečanje vzrejevalcev matic in posvet z naslovom »Kranjska čebela včeraj, danes, jutri«, ki se ga je udeležilo lepo število čebe- larjev. Pri načrtovanju za jutri pa ni bilo slišati poudarka na ohranjanju krajevnih rodov, krajevnih različkov ali ekoti- pov, kakor koli jih že imenujemo. Edino gostujoči strokov- njak dr. Aleksandar Uzunov je govoril o velikem pomenu ohranjanja lokalnih populacij. Treba bo razmišljati in de- lovati v tej smeri, čebelarjem dokazovati, da je tisto, kar že imajo, najboljše! Janez Gregori Prirodoslovni muzej Slovenije janez.gregori@gmail.com Čebele, ki jih čebelarji ohranjajo v lokalnem okolju, so najboljše čebele. Od matice je odvisno, kako bo družina izkoriščala pašo, ali bo družina mirna ali bo rojiva, kakšen bo imela čistilni nagon, v kolikšni meri bo odporna proti boleznim, kakšne morfološke lastnosti bodo imeli delavke in troti ... Na vse te lastnosti ima matica ključni vpliv, določen vpliv na njih pa ima tudi okolje, v katerem se čebelja družina razvija. V veči- ni primerov velja, da če imamo dobro matico v panju, ima- mo s tem dobro čebeljo družino in obratno. Iz tega izhaja, da če v čebelji družini opažamo neželene lastnosti, ki ne izhajajo iz okolja, da jih lahko z menjavo matice, če je nova matica kakovostnejša, v veliki meri izboljšamo. Menjava matice je tako v veliki meri ključ do boljših čebeljih družin. Na vprašanje, kdaj menjati matico, ni enoznačnega od- govora, ker so matice med sabo zelo različne, prav tako pa tudi pričakovanja čebelarjev. Na splošno velja, da matico menjamo, ne glede na nje- no starost, kadar v čebelji družini opazimo slabše zaleganje (manjši obseg ali presledkasto zalego), kar vpliva na zmanjšano živalnost, ali v primerih, ko čebele v panju izkazu- jejo slabše morfološke in etološke značilnosti (so nadpovprečno agresivne, nimajo čistilnega nagona, ima- jo slabši donos medu …). Ne glede na to moramo matico menjati, če med čebeljimi delavkami ugotovimo čezmerno število čebel z rumenimi obročki na zadkih (več kot 2 %). V čebelji družini so zelo pomembne DELAVKE, ki v družini opravljajo glavnino vsega dela, in TROTI, ki preko poletja oprašujejo matice, ven- dar je v vsaki čebelji družini najpomembnejša in nenadomestljiva MATICA. Od nje in od tro- tov, ki so jo oprašili, je odvisno, kakšno družino bomo imeli in ali bo družina izpolnjevala naša pričakovanja. Kdaj menjati matico Če družina ni dobra, in razlogi za to niso v okolju, jo lahko izboljšamo z menjavo matice. 6/2017 letnik CXIX 165 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE dr. Peter Kozmus strokovni vodja PRO peter.kozmus@czs.si Čebelje matice menjamo od maja do avgusta. V gospodar- nih družinah je nujno menjati starejše matice od dveh let, ki izločajo manj matičnih feromonov in zalegajo v manjšem obsegu. Menjava matice je uspešnejša, če mlado matico do- damo v času paše, ko so starejše čebele zaposlene z nabira- njem medičine in mane. Poseben poudarek je treba nameniti mladim maticam, ki morajo izhajati iz odbranih družin, ki ob pregledih izka- zujejo dobre rezultate. Zato je s tem v zvezi treba izvajati selekcijo med čebeljimi družinami in jih je zato treba siste- matično ocenjevati. Če tega ne počnemo, je priporočljivo, da matice nabavimo pri najbližjem potrjenem vzrejevalcu matic, ki selekcijo in odbiro izvaja pod nadzorom Kmetij- skega inštituta Slovenije in Čebelarske zveze Slovenije. Ve- deti velja, da si z zamenjavo matice povečamo možnost za dobro prezimitev čebelje družine in za dober spomladanski razvoj družine, ki je ključen za uspešno pridelavo čebeljih pridelkov. Čebelja matica se pari med letenjem v zraku izven panja v povprečju z 12 troti. Na orientacijski izlet v bližnjo okolico običajno poleti v popoldanskem času v lepem vremenu, ko so temperature več kot 20 °C. Nato leti že malo dlje in višje. Ko najde trotovišča, kjer se zbirajo spolno zreli troti, se v približno 15 do 20 minutah pari z enim ali več troti, nato se s paritvenim znamenjem, ki je ostanek trotovega spolovila, vrne v svojo družino. Paritveni izlet se pogosto lahko po- novi še v istem dnevu ali v naslednjih dneh. Ob nenadnem poslabšanju vremena matica ne bo poletela iz panja, ampak bo v družini začela zalegati jajčeca. Če se je takšna matica parila samo z enim ali malo troti, ne izpolnjuje več dovolj vi- sokih meril za kakovostno matico. Družine jo pogosto hitro preležejo, vzrok pa je najverjetneje pomanjkljiva količina semena v semenski mošnjici. Matice in troti se v zaprtem prostoru ne parijo, zato je primerna rešitev umetno osemenjevanje matic, ki pa je zelo zahtevno opravilo, saj so zanj potrebni veliko znanja, leta izkušenj in obilica vaje. Druga možnost so plemenilne po- staje, kamor čebelar in/ali vzrejevalec ob dogovoru z vodjo plemenilne postaje pripelje svoje matice, ki se bodo sprašile z odbranimi troti. Plemenilne postaje so področja, ki so v širšem polkrogu oddaljena od sosednjih čebeljih družin s tujimi troti. Kot taki se najbolje obnesejo npr. otoki v se- vernem delu Nemčije, kjer oddaljenost od obale v razdalji približno 7 km nudi najzanesljivejše nadzorovano parjenje z naseljenimi in odbranimi troti. Vendar so takšne možno- sti izredno redke. Izoliranost plemenilne postaje, torej da v njeni okolici ni prisotnih tujih trotov, lahko dokažemo s testiranjem z mladimi neoprašenimi maticami. Razdalje letenja trotov in matic, ki se med seboj parijo, so v literaturi različno opredeljene. Po Böttcherju (1985) matice letijo običajno 1 do 2 km od plemenišča in troti prihajajo na trotovišča iz razdalje približno 5 km. Zara- di tega lahko pričakujemo, da bodo na trotoviščih v večini prisotni troti, ki bodo verjetno prileteli iz nenadzorova- nih čebelnjakov, če v bližnji okolici ne bo dovolj trotov iz odbranih trotarskih družin. Tiesler in Englert (1989) opi- sujeta, da se na trotoviščih v manjši meri zbirajo troti iz neposredne okolice in v večjem številu troti iz okolice 3 do 4 km, manj pa iz razdalje 6 do 7 km. Matice tako raje izbirajo trotovišča v oddaljenosti 2 do 5 km kot tista v neposredni bližini plemenišča. Weiss (1997) pojasnjuje, da so razdalje manjšega deleža trotov lahko precej večje od 3 km, kadar je zasičenost s troti znotraj tega polmera velika. Najpogostejši način parjenja matic je v okolišu, kjer so prisotni troti različnega izvora in števila ter nad kakovostjo semena nimamo neposrednega nadzora. V tem primeru lahko dosežemo zadovoljivo parjenje le tako, da poskrbi- Pri vzreji matic čiste kranjske čebele je med drugim zelo pomembno, kako poskrbimo za parjenje z odbranimi troti. Gre za ukrep izje- mnega pomena, ki pa je redkeje dovolj zane- sljiv. Za doseganje uspešne paritve moramo biti pozorni na naslednja dejstva. Pot do zanesljive oprašitve matic čiste kranjske čebele Fo to : N ik os K ok ol ak is 6/2017 letnik CXIX166 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE mo za množično prisotnost spolno zrelih trotov iz odbra- nih družin, ki bodo s svojo številčnostjo popolnoma ali v večji meri izpodrinili tuje trote. To pomeni, da je treba v bližnji in daljni okolici plemenišča poskrbeti za več trotar- skih družin. Brata Ruttner sta s poskusi dokazala, da se na vsakem izmed opazovanih trotovišč zbirajo troti z več sto- jišč, kjer je bilo po 8 do 20 družin, pri čemer so se v istem popoldnevu zbirali troti iz približno 240 družin. Večja gen- ska raznovrstnost trotov na trotovišču in večkratno par- jenje matice zmanjšujeta verjetnost parjenja v sorodstvu. Pri normalni gostoti čebeljih družin troti tako raje letijo na bližnja trotovišča, saj jim kratka pot tja in nazaj domov omogoča, da se dlje časa zadržijo na trotovišču in imajo s tem večjo verjetnost parjenja z matico. Po drugi strani pa matice raje izbirajo bolj oddaljena trotovišča, kjer traja par- jenje z vsakim trotom le po nekaj sekund, zato ima za lete- nje na trotovišče in nazaj v gnezdo dovolj časa. Trotovišča, ki so na razdalji več kot 3 km od stojišča, so še primerna za zadostno oprašitev matice. Pravzaprav po ugotovitvah bratov Ruttner tudi oddaljenost stojišč do 5 km nima večje vloge. Troti s teh stojišč so obiskovali opazovana trotovišča pogosto v enakih deležih, tudi več let. Kakor koli, razdalja, ki jo troti in matica preletavajo, je odvisna od gostote čebe- ljih družin na nekem območju. Plemenilne postaje, zlasti rodovniška vzreja, so zato praviloma vzpostavljene na loka- ciji z malo čebeljimi družinami. V naravnih razmerah se matica na prahi srečuje z 2500 do 10.000 troti. Iz tega izhajamo, da na vsakih 25 istoča- sno naseljenih plemenilnikov potrebujemo enega trotarja. Na plemenilni postaji je tako najbolje postaviti več močnih trotarskih družin, vsaj osem ali še bolje več. Seveda mora- mo družine pred tem skrbno pregledati in poskrbeti, da so v dobrem zdravstvenem stanju, beležiti moramo obarva- nost obročkov, mirnost, rojivost, donos medu itd. S takšno maso odbranih trotov lahko precej zmanjšamo ali skoraj iz- ničimo delež trotov iz tujih družin, ki bi obiskali trotovišča. Drug način je, da se vse čebelje družine v polmeru 10 km od plemenilne postaje odbirajo tako, da ustrezajo vzrejnim pogojem, nato pa se ma- tice redno zamenjujejo s plemenskimi matica- mi, ki so se plemenile na plemenilni postaji. Tak način ohranjanja pleme- nilne postaje je mogoč z dobrim vodenjem postaje. Vsekakor si je treba do- bro razporediti delo in ustvariti ter vzdrževati razumevanje z okoliškimi čebelarji, kar je dobra pot k uspehu v tovrstni dejavnosti. Ne nazadnje je veliko število trotov iz odbranih trotovskih družin kranjske čebele tako na plemenilnih po- stajah kot v okolici vzrejališč pomembna in trajnostna pot k izločanju neželenih lastnosti in ne nazadnje – pot k izlo- čanju križancev. Dr. Maja Smodiš Škerl Kmetijski inštitut Slovenije maja.smodis.skerl@kis.si Viri: Böttcher, F. K. (1985): Bienenzucht als Erwerb. München: Ehrenwirth. Koeniger, G. in N., Tiesler, F.-K. (2016): Biologija in nadzorovanje par- jenja pri medonosni čebeli. Brdo pri Lukovici: Čebelarska zveza Slovenije. Tiesler, F.-K. in Englert, E., (1989): Aufzucht, Paarung und Verwertung von Kőniginnen. München: Ehrenwirth. Weiss, K., (1997): Zuchtpraxis des Imkers in Frage und Antwort. Mün- chen: Ehrenwirth. Seminar o vzreji matic za lastne potrebe ČZS, JSSČ, razpisuje dva 6-urna se- minarja o vzreji matic v svojem čebe- larstvu. Po programu bodo v okviru se- minarja izvedene tri ure teoretičnega in tri ure praktičnega izobraževanja. Na njem se boste seznanili s selekcijo, z odbiro družin in načini vzreje matic v svojem čebelarstvu. Seminarja bosta potekala v Selu pri Otovcu v Čebelar- skem domu ČD Črnomelj in pri čebel- njaku v bližini čebelarskega doma: 1. termin: 14. junij ob 17. uri teorija, 15. junij ob 15. uri praksa; 2. termin: 21. junij ob 17. uri teorija, 22. junij ob 15. uri praksa. Na seminar se lahko prijavite (po- trebna je poprejšnja registracija) na e-naslovu: vlado.augustin@czs.si ali po tel. št.: 040/436 516. Na tej telefon- ski številki lahko dobite tudi dodatne informacije. Ob prijavi po e-pošti ob- vezno navedite ime in priimek, naslov (ulica, hišna številka, številka pošte, kraj), čebelarsko društvo, koliko let čebelarite, svojo tel. št. ali št. GSM in e-naslov. Prijave zbiramo do 10. junija 2017. Ker je število udeležencev omeje- no, pohitite s prijavo! Vlado Auguštin, svetovalec JSSČ Strokovna razprava o osnovni odbiri ČZS, JSSČ, bo v četrtek, 22. junija 2017, ob 16. uri pripravila strokovno razpravo o osnovni odbiri. Razprava bo potekala v čebelnjaku Luče, na na- slovu Raduha 46, 3334 Luče. V razpravi bodo sodelovali Aleš Bozovičar, sveto- valec JSSČ, dr. Peter Kozmus, vodja PRO, ki nam bo predstavil plemenje- nje matic, Tomaž Lesnjak, predsednik komisije za vzrejo matic v ČZ SAŠA, ki nam bo predstavil vzpostavitev in delovanje plemenilne postaje Lučka Bela, ter Franc Podrižnik, terenski svetovalec JSSČ, ki nam bo predstavil potek in rezultate pregledov čebeljih družin glede čistosti pasme. Lepo va- bljeni vsi čebelarji! Aleš Bozovičar, svetovalec JSSČ V naravnih razmerah se matica na prahi srečuje z 2.500 do 10.000 troti. 6/2017 letnik CXIX 167 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE O osnovnih zahtevah, ki se nanašajo na tehnologijo če- belarjenja v ekoloških čebelarstvih, je bilo v preteklosti že veliko napisanega, izvedena so bili številna izobraževanja, okrogle mize itd., zato bom v tem prispevku nanizal le naj- pomembnejše, kar predstavlja odklon od običajne prakse čebelarjenja in pri čebelarjih velikokrat pomeni tudi oviro pri vključitvi v ekološko čebelarjenje. 1. Zakonodajni okvir ekološkega čebelarstva Seveda na začetku ne moremo mimo zakonodajne- ga okvira, ki ga predstavljajo na ravni EU sprejeti uredbi, Uredba Sveta (ES) št. 834/2007 ter Uredba Komisije (ES) št. 889/2008, ter na nacionalni ravni sprejet Pravilnik o eko- loški pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil (Ur. l. RS, št. 8/14). V njih so zapisane osnovne zahteve, ki jih moramo vključiti v svoja čebelarstva, če želimo ekolo- ško čebelariti. 2. Kako začeti preusmerjanje v ekološko čebelarjenje Velikokrat se v praksi srečamo s primerom, ko je nek- do močno motiviran za vključitev v ekološko čebelarjenje na osnovi določenih izobraževanj, pridobljenih informacij in drugih virov. Dostikrat so informacije nepopolne, lahko tudi zavajajoče, zato je treba iskati pojasnila in opredelitve V SČ 4/2017 smo opozorili na možnost ekoloških čebelarjev, da uporabijo namenska sredstva iz PRP 2014-2020 in ukrepa ekološkega kmetova- nja/čebelarjenja. Seveda se ob tem mnogim, ki še niste vključeni v ekološko čebelarjenje, poraja vprašanje, kakšne pogoje je treba izpolnjevati, da ste upravičeni do koriščenja teh sredstev, kot tudi tistim, ki ste že vključeni, kaj je treba ob osnovnih zahtevah za ekološko čebelarjenje še izpolnje- vati, da uspešno pridobite vsako leto sredstva, namenjena razvoju in spodbudi ekološkega če- belarjenja. Na omenjeni vprašanji želimo odgo- voriti v nadaljevanju in s tem razjasniti marsika- tero dilemo, ki je lahko vzrok, da še niste vstopili v ekološko čebelarjenje oziroma niste oddali vloge za pridobivanje omenjenih sredstev. Pogoji in zahteve za uspešno ekološko čebelarjenje v Sloveniji Vključite se v ukrep Ekološko kmetovanje PRP 2014-2020. z vseh področij, ki se nanašajo na ekološko čebelarjenje in ne nazadnje tudi na pridobivanje že omenjenih plačil. 3. Izbira lokacije čebelnjaka oziroma na- mestitve panjev Prvi korak je vsekakor opredelitev območja vašega če- belnjaka in opredelitev možnosti za ekološko čebelarjenje. Ker imamo v Sloveniji v nacionalni zakonodaji opredeljena območja, ki so primerna za ekološko če- belarjenje, je prvi korak, da v aplikaciji GERK-pregle- dovalnik z vklopom vseh presekov in evidenc, ki se navezujejo na zahteve ekološkega čebelarjenja, ugotovite, ali je vaše čebelarstvo znotraj (ne) dovoljenih območij za ekološko čebelarjenje ali ni (Slika 1). Če ugotovite, da je na vaši lokaciji možno ekološko čebe- larjenje, pa je dobro, da se v naslednjem koraku seznanite s podrobnimi pravili in zahtevami ekološkega čebelarjenja. 4. Pravila in zahteve ekološkega čebelarjenja Pravila, našteta v nadaljevanju, in zahteve ekološkega če- belarjenja so opredeljeni v prej omenjeni zakonodaji. Seve- da je treba te vtkati v obstoječo čebelarsko prakso oziroma dobro čebelarsko prakso, saj jih le tako lahko uspešno izva- Slika 1: Rezultat poizvedovanja o primernosti lokacije čebelnjaka: rumene lise – od- lagališča odpadkov (smetišča), oranžna področja – industrijska središča in strnjena mestna naselja, zeleni pasovi – avtoceste in hitre ceste. 6/2017 letnik CXIX168 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE jamo. Tako so zahteve le del celotnega procesa čebelarjenja v posamezni sezoni in z izvajanjem vseh drugih opravil, ki se nanašajo na njih, lahko pomenijo uspešno čebelarjenje. Čebelnjaki morajo biti v takšnem pašnem okolišu (loka- ciji), da v polmeru 3 km od čebelnjaka hrana za čebele (nek- tar, cvetni prah …) izvira v glavnem z ekoloških površin in/ ali samoraslega rastlinstva in/ali površin, obdelanih s po- stopki z majhnim vplivom na okolje. Pri prevažanju čebel na različna pasišča mora čebelar obvestiti organizacijo za kontrolo in certificiranje o premikih svojih čebel v dogo- vorjenem roku. Lokacija čebelnjaka mora biti registrirana z označenimi panji. Panji morajo biti narejeni pretežno iz naravnih mate- rialov, ki ne predstavljajo tveganja za onesnaženje okolja ali čebelarskih proizvodov. V panjih lahko uporabljamo le naravne snovi, propolis, vosek in rastlinska olja. Za zaščito satnikov, panjev in satja zlasti pred škodljivci so dovoljeni ustrezni proizvodi, uvrščeni na seznam v Prilo- gi II Uredbe 889/2008/ES. Za namen čiščenja in razkuževa- nja zgradb, napeljave in pripomočkov pa se lahko uporablja- jo proizvodi, uvrščeni v Prilogo VII Uredbe 889/2008/ES. V Sloveniji se lahko ekološko čebelari le z avtohtono raso, tj. kranjsko čebelo – Apis mellifera carnica. V ekološkem čebelarstvu se lahko letno nadomesti 10 % čebeljih matic ali rojev s čebeljimi maticami ali roji, ki iz- virajo iz neekoloških čebelarstev, pod pogojem, da se na- mestijo v panje s satjem ali satnicami, ki izvirajo iz enot z ekološko pridelavo. Seveda je ukrep možen samo, če ni zadostnega števila čebeljih matic ali rojev iz ekološke pri- delave. Maticam ni dovoljeno prirezovati kril. V obdobju preusmeritve je treba čebelji vosek nadome- stiti z ekološkim čebeljim voskom. Vosek za izdelavo novih satnic mora izvirati iz enot z ekološko pridelavo. V čebelji družini moramo vedno pustiti zadostne količi- ne medu in cvetnega prahu. Ob koncu pridelovalne sezone je treba čebelam v panjih pustiti zadostne rezerve medu in cvetnega prahu za prezimovanje. Hra- njenje čebeljih družin je dovoljeno le, če je preživetje čebeljih družin ogroženo zaradi vremenskih razmer. Za hranjenje se uporabljajo ekološko pridelan med, ekološko pridelan sladkorni sirup ali ekološko pridelan sladkor. Če se izvaja hranjenje čebeljih družin, je treba v evi- denco zapisati vrsto uporabljenega izdel- ka, datume, količine in panje, ki jim je bil dodan izdelek. Napadenost z varojami zmanjšujemo z izrezovanjem trotovine. Izrezovanje trotovine je v ekološkem čebelarstvu do- voljeno le za ta namen. Če čebelje dru- žine, kljub upoštevanju preventivnih ukrepov, vseeno zbolijo ali se okužijo, jih moramo takoj zdraviti. Uporaba ve- terinarskih medicinskih sredstev v ekološkem čebelarstvu mora biti v skladu s točno določenimi načeli. Veterinar- ska zdravila se lahko uporabljajo, če je ustrezna uporaba v državi članici dovoljena v skladu z ustreznimi določbami skupnosti ali nacionalnimi predpisi. Ob okužbi z varozo se lahko za zatiranje uporabijo naslednje sonaravne sno- vi: mravljična, mlečna, ocetna in oksalna kislina ter men- tol, timol, evkaliptusovo olje ali kafra. Ob uporabi kemično sintetiziranih alopatskih zdravil se morajo ekološke čebelje družine prestaviti v izolirane čebelnjake, ves vosek pa za- menjati z voskom iz ekološke pridelave. Te družine se nato vključijo v enoletno obdobje preusmerjanja. Kadar koli se uporabljajo veterinarska zdravila, je treba natančno zabe- ležiti vrsto zdravila (vključno z navedbo aktivnih farmako- loških snovi), podrobno diagnozo, odmerke in način upo- rabe, trajanje zdravljenja in zakonsko določeno karenco ter podatke predložiti nadzornemu organu. V ekološkem čebelarstvu je obvezno vodenje evidenc o delovnih opravilih v za ta namen izdelanih evidencah, po- danih s strani organizacij za kontrolo in certificiranje. Po- leg tega pa moramo poleg omenjenega voditi tudi dnevnik veterinarskih posegov, ki je predpisan s področja nacional- ne zakonodaje. Vsako točenje medu je treba vpisati v ustrezno doku- mentacijo. Pri tem je treba evidentirati odvzem mediščnih satov, točenje medu in pridobivanje drugih ekoloških pri- delkov ter navesti datum točenja in pridobivanja, količino pridelka, pridelek in vrsto pridelka. Pridelava oziroma predelava čebeljih pridelkov se lahko označi kot ekološka le, če je njihova pridelava oziroma prede- lava potekala v skladu z določili zgoraj navedenih uredb oziro- ma pravilnika ter je predhodno poteklo najmanj 12-mesečno obdobje preusmerjanja v ekološko čebelarstvo. Po 12-meseč- nem obdobju preusmeritve in izpolnitvi vseh zapisanih do- ločil lahko čebelarstvo čebelje pridelke deklarira z nazivom ekološki, saj mu organizacija za kontrolo in certificiranje Slika 2: Primerna in neprimerna strojišča za ekološko čebelarjenje 6/2017 letnik CXIX 169 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE izda certifikat o skladnosti pridelave z usmeritvami ekolo- škega kmetovanja/čebelarjenja. Pri označevanju kmetijskih pridelkov oz. živil je obvezna uporaba evropskega logotipa. Kmetijski pridelki oz. živila so lahko označena še dodatno z nacionalnim zaščitnim znakom v skladu s predpisom o za- ščitnem znaku za označevanje kmetijskih pridelkov oz. živil. 5. Vstop v ekološko čebelarjenje in nadzor- ni sistem Če ste se odločili, da boste v prihodnje ekološko čebelari- li, se morate prijaviti v sistem kontrole ekološkega kmetij- stva. Kontrolo izvajajo štiri pooblaščene in akreditirane or- ganizacije za kontrolo in certificiranje v Sloveniji, katerih podatke najdete na spletni strani MKGP pod rubriko ekolo- ško kmetovanje. Organizacija za kontrolo in certificiranje nato vsako leto, vsaj enkrat, kontrolira vse ekološke kmetije oziroma čebelarstva. Ker kontrola obrata poteka vsako leto, je treba vsako leto plačati kontrolo v skladu s cenikom po- samezne organizacije za kontrolo in certificiranje. Ob kon- trolnem pregledu izvedejo tudi vzorčenja čebeljih pridelkov in voska na ostanke nedovoljenih snovi. Ker se v skladu s pravilnikom upošteva meja detekcije, vsaka analitsko dolo- čena prisotnost nedovoljene snovi v analiziranem pridelku pomeni izgubo certifikata za obravnavani pridelek in s tem tudi možnost njegovega trženja pod oznakami za ekološko kmetovanje. 6. Pridobivanje plačil iz Programa razvoja podeželja in ukrepa Ekološko kmetovanje Da boste lahko uspešno pridobivali namenska sredstva iz Programa razvoja podeželja in ukrepa Ekološko kmeto- vanje, morate upoštevati še naslednje pogoje: 1. Čebelarstvo morate prijaviti za nadzor najpozneje do 31. 12. tekočega leta za prihodnje leto. 2. Morate biti registrirani kot aktivni kmet. 3. V porabi morate imeti vsaj eno čebeljo družino. 4. Za čebelarstvo mora biti izdelan program aktivno- sti najpozneje na dan oddaje zbirne vloge. Program aktivnosti izdelate s kmetijskim svetovalcem, s kate- rim oddata tudi končno vlogo. 5. Vlogo je treba oddati v času subvencijske kampanje, običajno v naslednjem letu po prijavi v spomladanskem času. 6. Vsako leto se morate udeležiti obveznega šesturnega uspo- sabljanja, v okviru katerega je najmanj ena ura obvezna s po- dročja čebelarjenja, najpozneje do 20. 12. tekočega leta – izva- jalec povabi na izobraževanje vse, ki imajo to obvezo. 7. Vsako leto morate pridobiti cer- tifikat za ekološko pridelavo ozi- roma predelavo, ki ga izda orga- nizacija za kontrolo in certificiranje v skladu z Uredbo 834/2007/ES. 8. Če prvič vstopate v kontrolo ekološkega kmetovanja, morate imeti izdelan individualni načrt preusmeri- tve KMG-ja v ekološko pridelavo v prvem letu traja- nja obveznosti najpozneje do 20. 12. tekočega leta, ki ga izdela izbrani izvajalec, ki tudi pravočasno stopi v stik s čebelarjem, ki potrebuje ta dokument. 9. Ste najmanj pet let vključeni v ukrep. 10. Najmanj enkrat v obdobju trajanja obveznosti mora- te uporabiti storitev svetovanja – obveščeni boste s strani izvajalca svetovanj. 11. Za izplačilo se upošteva število čebeljih družin, ugo- tovljenih ob kontroli s strani organizacije za kontro- lo in certificiranje. Izplačila so vezana na ugotovljeno število čebeljih družin v posameznem letu. Če prihaja do nihanj v številu čebeljih družin med leti, se izplačilo nanaša vsako leto le na tiste, ki so ugotovljene ob kontroli, zmanjšanje pa se ne sankcioni- ra. Če je v vosku najdena snov, ki ni dovoljena za uporabo v ekološkem čebelarstvu, in se ugotovi, da je ta prisotna ne- namerno, v medu pa ni najdena, čebelarstvo še vedno pri- dobi certifikat za med, za vosek pa seveda ne. Tako je še vedno izpolnjen pogoj za izplačilo sredstev. V primeru ugo- tovljene namerne prisotnosti nedovoljene snovi pa čebelar izgubi certifikat, sredstva pa se ne izplačajo. Uradni znak EU Uradni zaščitni znak Mitja Zupančič svetovalec specialist II za področje ekološkega kmetovanja pri KGZS – Zavod CE mitja.zupancic@ce.kgzs.si Strokovna razprava o ekološkem čebelarstvu ČZS, JSSČ, bo v sredo, 7. junija 2017, ob 16. uri, na kmečkem turizmu Pri Andrejevih, Narin 107, 6257 Piv- ka, organizirala strokovno razpravo o ekološkem čebelarstvu. V njej bodo sodelovali: Mitja Zupančič, svetovalec specialist za področje ekološkega kme- tovanja, na temo: Pogoji ekološkega čebe- larjenja, možnosti pridobivanja sredstev in stanje na področju ekološkega čebelarstva; Vlado Auguštin, svetovalec specialist za tehnologijo pri JSSČ: Prehod v eko- loško čebelarstvo – problematika neopo- rečnega voska; Gianfranco Caddedu, ChemicalsLaif Italija: Uporaba sredstev za zatiranje varoj v ekološkem čebelarstvu; Franko Dolgan: Prikaz ekološke kmetije s čebelarsko dejavnostjo. Vljudno vabljeni! Vlado Auguštin, svetovalec TMČ 6/2017 letnik CXIX170 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Kaj cena pove kupcu Cena je tisti dejavnik, ki kupcu sporoča, za kakšen izde- lek gre. Zavedati se moramo, da če je cena prenizka, bo pri porabniku vzbudila dvom o kakovosti, nasprotno pa bo pre- visoka cena kupca odgnala h konkurenčnemu ponudniku, ki bo za nižjo ceno ponujal proizvod enakega kakovostnega razreda. Pomembno je, da kupcu izdelek, ki ga kupi, prine- se večje zadovoljstvo kot cena, ki jo je plačal. Številne razi- skave in študije kažejo na to, da kadar gre za živila višjega kakovostnega razreda, je potrošnik za kakovost vsekakor pripravljen plačati več. Prav tako različne ankete in študije kažejo na to, da je v primeru odločanja o nakupu medu naj- pomembnejši dejavnik kakovost, kupcu pa je pomembno tudi poreklo, da ve, od kod prihaja med. Pogosto pa se za nakup medu odloča tudi na podlagi poznavanja čebelarja. Kakšna je cena na trgu Kot zanimivost poglejmo, kakšne so cene medu na trgu. Na trgovskih policah težko najdemo med slovenskega po- rekla, če pa ga, ta dosega bistveno višjo ceno, kot je cena pri čebelarjih na domu. Povprečna cena medu slovenskega po- rekla v trgovskih centrih večjih trgovcev znaša 17,30 EUR/ kg, kar je za kar 85 % več, kot je povprečna cena pri čebe- larjih na domu, kjer je povprečna cena 9,31 EUR/kg. Dokaj visoko ceno na trgu dosega tudi uvožen med, saj povpreč- na maloprodajna cena uvoženega medu v letu 2016 znaša 11,97 EUR/kg. Kakšno ceno torej postaviti Da bi se med slovenskega porekla prodajal po ceni, ki si jo kakovosten med zasluži, komisija za ekonomiko pri ČZS vsako leto oblikuje priporočene cene, ki so predstavljene v nadaljevanju. Te so še vedno nižje od povprečne cene medu slovenskega porekla v trgovskih centrih in v specializiranih prodajalnah, pa vseeno pomenijo neko orientacijo čebe- larjem. Za približno 20 % višje so priporočene cene medu, vključenega v sheme kakovosti, za 30 % pa cene medu iz ekološke pridelave. Zavedamo se, da cene medu čebelar- ji na domu ne moremo z danes na jutri dvigniti na raven cene, ki velja za prodajo v trgovskih centrih. Vseeno pa nam je ta cena lahko vodilo, da medu ne prodajamo pod ceno. Priložnost čebelarjev za prodajo po višji ceni so zagotovo kakovostne sheme medu, ki slovenskemu potrošniku za- gotavljajo tisto, kar želi: - zagotovljeno kakovost, - znano poreklo, - sledljivost. Čebelarji smo večkrat pred dilemo, katera cena je tista prava, ki jo lahko postavimo za čebelje pridelke. Preden se lotimo prodaje na trgu, je prav, da poznamo nekaj osnov glede postavitve cene in si odgovorimo na osnovna vprašanja. Kakšno ceno postaviti za čebelje pridelke Med hojo po peščenih poteh na Krasu, drugod na Pri- morskem in tudi ponekod v Alpah lahko opazimo črne, od 16 do 18 mm velike čebele, ki na poteh nabirajo pesek za gradnjo svojih gnezd. Iz peska z dodatkom izločka iz svo- jih žlez na skalah gradijo celice, v katere znosijo pelod in medičino s cvetov in odložijo jajčece. Zapolnjeno celico s peskom tudi zaprejo in se lotijo nove poleg nje. Zanimivo je, da so samice povsem črne barve, medtem ko so njihovi samci rjavi. Črne zidarke pripadajo podrodu čebel zidark (Chalicodoma), ki jih sedaj vključujemo v rod čebel listo- rezk (Megachile). V Sloveniji sta živeli še dve sredozemski vrsti zidark tega podrodu, ki pa jih zadnja leta ne videva- mo več. Verjetno so nanje neugodno vplivale vremenske razmere, posebno zmrzali. Le črne zidarke so še vedno pogoste. Razširjene so predvsem v krajih z apneniško skalno podlago, kjer je zaradi kraškega preperevanja na po- vršju veliko skal z luknjami, v katerih lahko zidarke gradijo svoja gnezda. Naslednje leto se iz njih izleže nova genera- cija in v gnezdih iz peska za seboj pusti luknje, ki jih za svoja gnezda lahko uporabijo nekatere manjše čebele sa- motarke. Črne zidarke v Evropi niso ogrožene, za druge vrste zidark pa ni dovolj podatkov o ogroženosti. Črna zidarka (Megachile parietina) Dr. Andrej Gogala gogala62@gmail.com 6/2017 letnik CXIX 171 DELO ČEBELARJA Glede na to, da se bo v prihodnjih letih izvajala promoci- ja shem kakovosti med širšo javnostjo, pa bo prodaja medu, vključenega v sheme, pomenila tudi večjo prepoznavnost. Na nas čebelarjih pa je, ali bomo to priložnost izkoristili. Priporočene cene Komisija za ekonomiko je na svoji redni seji, 14. februarja 2017, sprejela sklep o priporočenih cenah za leto 2017. Pri- poročene cene so zgolj priporočilo čebelarjem. Pomembno je, da se zavedamo pomena svojega dela in dela naših pri- dnih čebelic in s prodajo po primernih cenah poskrbimo za ekonomičnost svojega čebelarstva. Tanja Magdič Svetovalka JSSČ za ekonomiko čebelarstva tanja.magdic@czs.si Predlog priporočenih cen za čebelje pridelke 2017: Čebelji pridelek Cena EUR Cene čebeljih pridelkov iz ekološke pridelave Cene medu za sheme višje kakovosti cvetlični med (900 g) 9 11,5 10,5 akacijev med (900 g) 9,5 13 11,5 lipov med (900 g) 9,5 13 11,5 gozdni med (900 g) 10 13 12 kostanjev med (900 g) 10 13 12 smrekov med (900 g) 11 14,5 13,5 hojev med (900 g) 12 15 14,5 cvetni prah (0,1 kg) osmukanec, sušen* 5,5 7 cvetni prah (0,1 kg) osmukanec, svež, globoko zamrznjen* 5,5 7 cvetni prah izkopanec (0,1 kg) * 33 43 propolis (10 g) 3,5 4,5 propolis (10 g), pridobljen na ustreznih mrežicah 5,5 7 matični mleček (10 g) 11 14,5 vosek (1 kg) 9,5 12 vosek, deviški (1 kg) 16,5 21,5 čebelja družina (sat pokrite zalege s čebelami) 13 17 * Cvetni prah: Svež cvetni prah osmukanec pomeni cvetni prah, ki je po odvzemu očiščen in globoko zamrznjen. Sušen cvetni prah osmukanec pomeni cvetni prah, ki je po odvzemu očiščen in obdelan s sušenjem na toplem zraku. Izkopanec pomeni cvetni prah, ki je pridobljen z izkopavanjem iz satnih celic. ** Propolis: Propolis (10 g): pomeni propolis, očiščen vseh primesi, brez vidnih delov voska, navadno strgan iz posameznih delov panja. Propolis (10 g), pridobljen na ustreznih mrežicah, pomeni propolis, očiščen vseh primesi, pridobljen s tehnologijo dobre čebelarske prakse z lovilnimi pripomočki: plastične mreže, posebni plastični vložki, platno ... Opravila pri točenju medu Minili so časi, ko sem točil v tovornjaku. Z začetkom sa- mostojnosti Slovenije se je meja zaprla in od tedaj vozim čebele le na krajše razdalje po Beli krajini, zato vedno točim doma, v prostoru, opremljenem po smernicah HACCP. Ko je med dovolj zrel, začnem pripravo na točenje. Čeprav je točenje vrhunec čebelarstva, zaradi starosti tega ne delam s prevelikim veseljem. Vedno me muči, da nekaj jemljem, kar so čebele nabrale z veliko truda. Točim samo sate iz medi- šča, nikoli iz plodišča. Če sta na vidiku poslabšanje vreme- na in daljše obdobje brez donosa, pustim še v medišču en sat medu. Do čebelnjaka na paši pripeljem prazno satje v zabojih, od- prem panj in samo malo pokadim čebele v medišču. Malo po- čakam, da se čebele napijejo medu, ta čas pregledam sate v topli Junij je mesec gozdnih paš – upam, da tudi le- tos. Čebele, ki so na prevozni enoti, takoj po akacijevi paši prepeljem na gozdno, nekoliko višje v hrib, in tam, če gozdne paše ne bo, poča- kam na lipo. Večkrat sem že omenjal točenje, a ga podrobneje nisem opisal, kar sledi sedaj. Čebelarjeva opravila v juniju Zaboji za prevoz polnih medenih satov Fo to : J ož e S ev er 6/2017 letnik CXIX172 DELO ČEBELARJA stavbi, odrežem gradilnik in pregledam stanje družine. Nato začnem jemati sate iz medišča in jih sproti ometem z ometalni- kom. Polne sate zlagam v prazen zaboj. Ko je zaboj poln, ga po- krijem, da se sati čim manj zračijo. Vonj medu je pri ocenjeva- njih zelo pomembna komponenta, zato je treba paziti, da ga pri točenju med ne izgubi. Ko je medišče prazno, očistim stene in strop prizidkov ter vstavim prazne in prebrane sate, od katerih je eden s satnico. Polne zaboje z medenimi sati z avtom vozim domov in doma zložim v točilnico. Iz pokritega zaboja jemlje sate žena, ki je zadolžena za odpiranje in točenje. V šestsatno točilo da po šest satov. Vedno pazi, da se ne bi med preveč preve- tril, kajti najlepši vonj je v zraku, takrat ko se toči, in paziti je tre- ba, da se ta vonj čim manj izgubi. Točilo je samodejno, vnaprej programirano za določeno vrsto medu in vedno ko dela, zaprto, da zrak ne izhaja. Ima dve odtočni pipi, da delno prebira grobe delce. Med teče v separacijsko posodo, ki je zaprta. Sama poso- da sprejme pribl. 120 kg medu, preden ga začne črpalka črpati v cisterne, ki so iz nerjaveče pločevine. Moja tehnologija točenja je za manjše čebelarje in naporna, saj se vsak kilogram medu iz panja do cisterne dvigne do 15x. Največ smo do sedaj iztočili 650 kg medu na dan, sedaj pa še pribl. 200 do 300 kg. Narejanje rezervnih družin V juniju pred cvetenjem kostanja je narejam nove rezervne družine. Sat zalege, ki sem ga odvzel kakšnemu premočnemu panju v maju sem dodal družinam, ki niso bile dovolj močne. Dodal sem ga za okrepitev in sicer v toplo stavbo panja 11 + 3. V juniju zaležene sate odvzemam iz rezervnih in iz zelo močnih družin, ki bi v juniju lahko še rojile. Rezervne družine delam v AŽ 7-satarjih, ker pač take imam, če bi bile na 9 satih, bi bilo lahko boljše, a so nekoliko težji. Vsako novo rezervno družino bom na- redil iz treh satov zalege, dveh satnic, enega polnega sata medu, ki je ostal od zimske zaloge, in enega že zgrajenega sata. Čez pet dni dobi še vsak po en zrel matičnik. Petnajst dni po dodajanju matičnika družinice pregledam. Če katera nima zalege, jo raz- drem, saj »popravnih izpitov« ni. Družinice, ki pa imajo nepokri- to zalego, zdravim proti varojam. V času cvetenja kostanja in lipe se nove družine oskrbijo z medičino in cvetnim prahom. Opravila ob kostanjevi in hojevi paši Na začetku cvetenja kostanja, ko cvetijo moški cvetovi na kostanju in čebele prinašajo velike količine cvetnega prahu, vzamem vsaki čebelji družini na stalnem stojišču po dva sata, ki sta najbolj polna cvetnega prahu, in ju dam v medišče na desno stran. Ta dva sata čebele zapolnijo z medičino ob cve- tenju ženskih cvetov na kostanju, ko je izločanje nektarja ve- čje. Teh dveh satov ob točenju kostanjevega medu ne točim, temveč ostanejo kot zlata rezerva za morebitna sušna obdo- bja čez vroče poletje brez cvetnega prahu ali kot rezerva za zimsko zalogo, ki jo čebele porabijo v naslednjem februarju ali marcu (več o tem bom napisal pri pripravi čebel za zimo). Junija je še zadnji čas za pripravo čebel na hojevi paši. Jaz ne vozim več na daljše razdalje, vendar mora biti prevozni če- belnjak vedno pripravljen za pot. Ko se začne izločanje mane, je prepozno pripravljati družine. Na hojevi paši nimajo roji, iz- rojenci ali družine s starimi maticami česa iskati, zato je treba na začetku junija zamenjati matice, okrepiti družine in čakati ter opazovati hojeve sestoje in vreme. Pri nas so stari čebelarji rekli: najprej na kostanj, da se čebele okrepijo, potem na hojo. Tega sem se dolgo držal, vendar zadnja leta ob spremembah vremena to ne drži več popolnoma. Kostanja je vse manj, hoja pa ne zamedi tolikokrat, ampak prej. Pri nas je še ena težava: v roških gozdovih je med ostanki starih kočevarskih vasi nekaj lip, ki zacvetijo zelo pozno, in čebele, dokler cveti lipa, ne gredo na hojo, temveč se poigravajo na lipi s pol kg na dan namesto na hoji z večjim donosom. Sestoji hoje se krčijo tudi z izseka- vanjem in tudi niso več tako strnjeni. Ko pride močnejša plo- ha, jo strnjeni sestoji prenesejo brez težav in se po končanem dežju ponovno začne izločati mana, na posameznih med sabo ločenih drevesih pa tega ni in lekanije se ne morejo obnoviti. Za prevoz na hojevo pašo je treba vse to upoštevati in pripeljati kakšen dan prej, tako da bodo čebele prijele takoj, ko zamedi. Jože Sever – Semič cebelarstvo.sever@gmail.com Nova rezervna družina v AŽ 7-satarju Družina iz katere bom jemal vzrejni material za lastne potrebe. Matica je v leto- šnjem letu s 14 zgrajenimi satnicami pokazala želene lastnosti. Fo to : J ož e S ev er Fo to : J ož e S ev er 6/2017 letnik CXIX 173 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV ČD Anton Žnideršič je prostovolj- no združenje čebelarjev na področju občine Ilirska Bistrica. Trenutno je v društvo včlanjenih več kot 110 članov. Dejavnost ČD je namenjena celoviti podpori razvoja, ohranjanja in promo- cije čebelarstva in kranjske sivke na tem delu Primorske kot pomembnih dejavnikov pri varo- vanju narave in biotske raznovrstnosti. Čebelarstvo ima na ilir- skobistriškem bogato tradi- cijo. Dokumentirano sega čebelarjenje v teh krajih glo- boko v srednji vek, ko so se kmetje poleg drugih kmeč- kih opravil ukvarjali tudi s čebelarstvom. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1907. Z domačinom Antonom Žnideršičem (1874−1974), posestnikom, tovarnarjem in velečebelarjem, pa se je na Bistriškem začelo orga- nizirano čebelarstvo na vi- soki strokovni ravni. Na svojem posestvu je prirejal večdnev- ne tečaje za celo Kranjsko, objavljal članke o svojih odkritjih, napisal knjigo Naš panj in prejemal visoka priznanja. V letu 1910 je predstavil svoj »Alberti-Žnideršičev panj«, s katerim mu je uspelo čebelarje prepričati, da se da s takšnim panjem gospodarno čebelariti, pri tem pa ohranjati čebelne družine in doseči izjemno kakovost medu. Društvo deluje nepretrgoma in skrbi za članstvo, za iz- obraževanje, za čebelarsko opremo, seznanja z novimi pri- stopi pri ohranjanju zdravja čebel in z delovanjem v ČZS povezuje domače čebelarje z vsemi slovenskimi čebelarji. Za društvo je bilo prelomno leto 2007, ko je praznovalo svojo 100-letnico in ko je z ilirskobistriško občino sprejelo dogovor o najemu stare meščanske hiše – Vencinove hiše – za namen čebelarskega doma. Danes dom, ki stoji na vodi, kaže popolnoma novo podobo, kakor jo je kazal ob najemu. Čebelarski dom s površino približno 300 kvadratnih me- trov je zgrajen v dveh etažah. V pritličju je promocijsko- -informacijski, družabni in upravni prostor, nadstropje – z veliko predavalnico – pa je namenjeno izobraževalni dejav- nosti za čebelarje celotnega območja, v tem trenutku je v njem postavljena priložnostna muzejska čebelarska zbirka in fotografska razstava. V načrtih pa je ureditev čebelar- skega muzeja in prostora za promocijo čebelnih pridelkov. V vse navedene dejavnosti smo bistriški čebelarji vložili mnogo ur prostovoljnega dela, veliko je bilo materialnih prispevkov, še več pa prostovoljnih finančnih prispevkov. Veliko dela nas še čaka v prihodnjem obdobju, in to predvsem na področju ozaveščanju občanov o pomenu če- bel in čebelnih pridelkov ter vzgoje mladih čebelarjev, ki jih je v naših vrstah vse premalo. Zavedamo se dejstva, da brez podmladka ne bo čebelarjev, brez čebelarjev ne bo če- bel, brez čebel ne bo opraševanja rastlin, brez rastlin ne bo več pogojev za življenje ljudi. Čebelarjenje pa je eden od načinov, da človek ostane v pristnem stiku z naravo, kar bo v prihodnje ne samo ena od možnosti, ampak verjetno kar potreba: nazaj k naravi. Milena Urh 110 let Čebelarskega društva Anton Žnideršič Ilirska Bistrica Dan odprtih vrat čebelarskega društva 2016 Društveno ocenjevanje medu 2014 Cveto Prosen – praporščak že dolgih 33 let Obisk predsednika ČZS ob podpori za svetovni dan čebel 2015 – poleg Boštjana Noča stoji Marija Turnšek Mikačić, vnukinja Antona Žnideršiča. 6/2017 letnik CXIX174 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV Občina Ivančna Gorica in ČZS sta v torek, 23. maja 2017, v starem mestnem jedru Višnje Gore s krajšo prireditvijo za- čeli skupni projekt postavitve spominskega obeležja kranj- ski čebeli, ki ima dom v okolici Višnje Gore, natančneje v bližnjem Gradu Podsmreka. Na Gradu Podsmreka pri Višnji Gori je v 19. stoletju aktivno delovala čebelarska družina Rothschütz, ki je za- služna za današnjo prepoznavnost, ugled in razširjenost kranjske čebele v svetu. Gre za izjemno kulturno dediščino na eni strani, na drugi pa svetovno znana kranjska čebela bolj kot kdaj koli prej potrebuje pomoč, da jo zaščitimo in ohranimo. Na slovesnosti je ivanški župan Dušan Strnad ponosno dejal, da sta Občina Ivančna Gorica in ČZS našli skupni je- zik, da v Višnji Gori postavita to obeležje. »Spominsko obe- ležje od danes naprej stoji pod lipo pred staro osnovno šolo, ki jo nameravamo prenoviti. Pred njo bomo zgradili spominski park, v šolo pa dali čim več vsebin, ki bodo opozarjale na pomembnost kranjske čebele in starodavnost Višnje Gore. Ob tej priložnosti želimo oživeti tudi mesto Višnja Gora, ki bo ravno v naslednjem letu praznovalo 540-le- tnico pridobitve mestnih pravic. Lahko zagotovim, da bo ta današnji projekt lepo darilo za Višnjane in Občino Ivančna Gorica tudi v smislu turistične promocije.« Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije: »Ponosni smo, da smo danes začeli veliko skupno zgodbo z ivanško občino, kjer bomo postavili še kako pomemben spomenik kranjski čebeli, na katero smo lahko Slovenci izredno ponosni. Lahko za- gotovim, da bo tu v letu 2018 stalo pravo obeležje, kamor si bodo lahko obiskovalci s celega sveta prišli pogledat, od kje izvira naša kranjska čebela.« Prireditev so z bogatim kulturnim programom popestri- li otroci Vrtca Polžek Višnja Gora, učenci Podružnične šole Višnja Gora, citrarka Eva Medved in godalna zasedba Gross upi. Matej Mandelj, tajnik ČZS Fo to : G aš pe r S to pa r Fo to : V id a K ož el j Čebelarji ČD Trebnje smo ob obletnici rojstva Petra Pavla Glavarja (2. maj 1721) počastili spomin nanj s srečanjem 6. maja na Lanšprežu, kamor smo povabili tudi čebelarje Re- gijske čebelarske zveze P. P. Glavarja in druge goste. Zbra- ne čebelarje in goste je pozdravil predsednik ČD Trebnje in RČZ P. P. Glavarja Anton Koželj. Zaslužni profesor dr. Andrej Šalehar je imel predstavi- tveni govor. Že nekaj let raziskuje čebelarstvo 18. stoletja in še posebej Glavarjevo čebelarsko zapuščino. V kapelo P. P. Glavarja smo poleg njegovega doprsnega kipa namesti- li kopijo listine, ki mu jo je podelila Naravoslovno-gospo- darska čebelarska družba v Gornjih Lužicah na Saškem 5. junija 1772, za zasluge in napredek čebelarske stroke, in ga imenovala za svojega častnega člana. V govoru je navedel, da je listina shranjena v arhivu Glavarjevega beneficija v Komendi, kjer jo je pri urejanju arhiva našel mag. Franc Baraga in jo prevedel v slovenščino, prevod pa je odtisnjen skupaj z fotografijo listine in pečata. Slovensko čebelarstvo je z njenim odkritjem in vsebino dobilo novo potrditev, kako pomemben in tudi po svetu znan in uveljavljen je bil čebelarski strokovnjak Peter Pavel Glavar, pisec prve strokovne čebelarske knjige Po- govor o čebeljih rojih, napisane leta 1776. Predstavnik iz Ko- mende, g. Jožef Pavlič, je opisal duhovnika in čebelarskega strokovnjaka P. P. Glavarja na Gorenjskem kot klenega Gorenjca, Komendčana, ki je postal Dolenjec, Lanšprežan, mehkega po srcu, a trdnega in odločnega v duhu, besedi in delu. Njegov zgled nas spodbuja, da kakor on tudi mi delamo pogumne, preudarne in daljnosežne ko- rake naprej kot Slovenci, nato pa tudi kot čebelarji in čebe- larski strokovnjaki. Srečanje smo zaključili pod krošnjami stoletnih Glavarjevih kostanjev ob prigrizku, dobri kapljici in druženju. Vida Koželj Srečanje in predstavitev listine na Lanšprežu Iščemo naj čebelarski spominek in darilo ČZS je s ciljem povečanja ponudbe spominkov in daril s področja čebelar- stva na svoji spletni strani marca obja- vila razpis za naj čebelarski spominek in darilo. Rok za oddajo spominkov in daril je 10. 6. 2017. Najbolje ocenje- ni spominki bodo nagrajeni, vsi spo- minki, ki jih bo komisija ocenila kot primerne, pa bodo objavljeni v poseb- nem spletnem katalogu. Podrobnejše informacije v zvezi z razpisom dobite na spletni strani ČZS oz. na ČZS po telefonu 01/729 61 04 ali 040/436 513 in e-naslovu: tanja.magdic@czs.si. Tanja Magdič, svetovalka JSSČ V Višnji Gori začetek nove, čebelam in mestu naklonjene zgodbe Priloga - 6/2017 letnik CXIX I TEKMOVANJE MLADIH ČEBELARJEV REZULTATI NIŽJE STOPNJE Priznanje zlato priznanje srebrno priznanje bronasto priznanje priznanje za udeležbo Število točk 30 do 29 točk 28 do 26 točk 25 do 23 točk do 22 točk ZLATO PRIZNANJE Točke Ekipa Mentor Ime šole/društva 30 Blažka Rupčič Alenka Požarnik POŠ Šmiklavž 30 Karin Paulič, Blaž Zafošnik Andrej Čokl OŠ Lovrenc na Pohorju 30 Tine Rupnik, Žana Knez Boris Knez OŠ Kajetana Koviča Poljčane 30 Ela Glavač, Urška Hojkar Helena Cilenšek OŠ F. S. Finžgarja Lesce 30 Jan Kuselj, Miha Osetič Suzana Pacek OŠ Jurija Dalmatina Krško 29 Alen Primožič Zver, Aleksander Vidmar Andreja Smrdelj OŠ Dekani 29 Ema Šolar, Jure Šantej Anton Krivec OŠ Primoža Trubarja laško 29 Gal Čop, Robert Pajek Anton Krivec OŠ Primoža Trubarja Laško 29 Ali El Ghannam Ernecl, Gašper Repše Blaž Podrižnik OŠ Mozirje 29 Matic Turšič, Matic Žaren Daniela Zalokar OŠ Leskovec pri Krškem 29 Vid Hatunšek, Manca Tisnikar Jure Tasič, Polonca Krašovec OŠ Mislinja 29 Nejc Kranjc, Tilen Kuhelj Mihael Potočar POŠ Dvor 29 Urška Rižnar, Julija Leštan Nataša Horvatić Dolamič OŠ Stročja vas 29 Dora Sladič, Špela Butalič Silva Erzar OŠ Stranje 29 Hana Podgoršek, Tinkara Kranjčevič Suzana Pacek OŠ Jurija Dalmatina Krško 29 Jasna Habe Langenvalter, Anika Vončina Zvonko Mohorič OŠ Idrija SREBRNO PRIZNANJE Točke Ekipa Mentor Ime šole/društva 28 Miha Polc, Mark Velcl Alenka Požarnik POŠ Šmiklavž 28 Eva Kočet, Špela Špegelj Andrej Jernej POŠ Socka 28 Jakob Hladnik, David Lisac Andrej Jernej POŠ Nova Cerkev 28 Manica Drnovšek, Ana Maršnjak Anton Krivec OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice 28 Lucija Gartner, Julija Tovornik Anton Krivec OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice 28 Neja Ljutić, Sara Hrastnik Anton Krivec OŠ Primoža Trubarja Laško 28 Urban Rozman, Jan Štros Bogdan Rupnik Dr. Janez Mencinger Bohinjska Bistrica 28 Miha Gotar, Matjaž Juteršek Branko Mešel POŠ Debro 28 Marija Marinčič Daniela Zalokar ČD Leskovec 28 Manca Torkar, Nejc Torkar Friderik Mali, Jana Dubravica POŠ Goriče 28 Sara Pogorevc, Inja Naglič Janez, Olga Bauer Druga OŠ Slovenj Gradec 28 David Švikart, Gaja Šurc Janez, Olga Bauer Druga OŠ Slovenj Gradec 28 Nejc Vrhnjak, David Pečnik Marija Šepul ČD Črna na Koroškem 28 Kiara Čižmešija, Manja Kirbiš Marjan Koderman OŠ Dob 28 Lana Kristovič, Žana Tomažič Marjetka Kocuvan OŠ Markovci 28 Sara Jevšenik, Enja Fistravec Marjetka Kocuvan OŠ Markovci 28 Tanaja Kopač, Aja Amalija Pečar Mihael Potočar POŠ Dvor 28 Beno Kovačič, Lan Bregač Rafko Cerovšek OŠ Toneta Pavčka Mirna Peč 28 Maj Poljanšek, Luka Golob Silva Erzar OŠ Stranje 28 Maša Mohorič, Orest Hiti Zvonko Mohorič OŠ Idrija 28 Selšek Mateja, Livija Smrkolj Marjan Koderman ČD Dolsko 27 Kim Kolar, Megi Car Alenka Cör OŠ Puconci 27 Aleks Mišić, Tilen Poštrak Anica Toplak OŠ Korena 27 Benjamin Gašperin, Klemen Cvetek Bogdan Rupnik OŠ Dr. Janez Mencinger Bohinjska Bistrica 27 Matej Marolt, Neža Gradišar Brane Borštnik OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče 27 Ajda Robnik, Meta Suhodolnik Dominik Pečovnik OŠ Blaža Arniča Luče 27 Aleš Rožman, Erik Kovačič Dragica Vereš OŠ Gornja Radgona 27 Nadja Štelcl, Živa Fijavž Irena Tibaut OŠ Ivana Cankarja Ljutomer 27 Dominik Miklošič, Pia Škrlec Irena Tibaut OŠ Ivana Cankarja Ljutomer 27 Žan Kobetič, Urban Koce Jožica Medvešek Grobovšek OŠ Komandanta Staneta Dragatuš 27 Rene Gajšt, Tonja Špes Marijan Dreo OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava 27 Jakob Lovrin, Anže Čelič Mihael Potočar OŠ Dolenjske Toplice 27 Pavel Golob, Anej Šilak Slavica Golob OŠ dr. Franja Žgeča Dornava 27 Nino Leben, Zoja Sok Slavica Golob OŠ dr. Franja Žgeča Dornava 27 Tia Valentinc, Patricija Kučko Suzana Pacek OŠ Jurija Dalmatina Krško 26 Grega Rogl, Tobia Jakolič Anton Bračko OŠ Franca Lešnika Vuka Slivnica pri Mariboru 26 Anže Movrin, Lev Berginc Boštjan Sojer OŠ Danile Kumar 26 Peter Suhoveršnik, Maša Jelšnik Branka Nareks OŠ Nazarje 26 Vid Žaren, Žiga Bevc Daniela Zalokar OŠ Leskovec pri Krškem 26 Maj Šivic, Gašper Jurca Franc Šivic OŠ Danile Kumar 26 Nika Petrovič, Tanja Zajtl Franc Šolar POŠ Šentrupert 26 Špela Zeme, Rebeka Mlinarič Franc Šolar POŠ Šentrupert 26 Lara Privšek, Leja Povalej Franc Šolar POŠ Šentrupert 26 Jure Capel, Luka Fijavž Franc Žvikart ČD Slovenske Konjice 26 Tanej Cerar Božič, Januš Đukić Helena Cilenšek ČD Karavanke Begunje 26 Kristijan Ornik, Tamara Dvoršak Ivanka Lorenčič OŠ Sveta Ana 26 Nastja Nemec, Emma Kuzmič Jakob Madjar OŠ Sveti Jurij 26 Gaja Smolnikar, Naja Gornjec Janez, Olga Bauer Druga OŠ Slovenj Gradec 26 Benjamin Bokal, Tadej Razgoršek Jože Pikelj, Špela Paš OŠ Ivana Kavčiča Izlake 26 Aljaž Orličnik, Zala Grabner Jure Tasič, Polonca Krašovec OŠ Mislinja 26 Martin Otrin, Maks Jeran Marjan Koderman ČD Krtina Dob 26 Krištof Bučar, Lovro Rončević Mihael Potočar OŠ Dolenjske Toplice 26 Maja Kozole, Karmen Kavčič Mirela Zalokar OŠ Koprivnica 26 Zala Bohorč, Larisa Gortan Mirela Zalokar OŠ Koprivnica 26 Leonardo Kegel, Jakob Cvetko Norbert Jedlovčnik OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava 26 Ema Lubanjšek, Monja Kobler Silvija Tkalec ČD Alojz Greif Hoče 26 Alida Kiara Abraham, Melisa Barić Suzana Kovač Dvojezična OŠ Prosenjakovci Rezultati 40. državnega tekmovanja in srečanja mladih čebelarjev – Velenje 2017 Priloga - 6/2017 letnik CXIXII TEKMOVANJE MLADIH ČEBELARJEV BRONASTO PRIZNANJE Točke Ekipa Mentor Ime šole/društva 25 Anej Mišić, Jan Glavica Anica Toplak OŠ Korena 25 Živa Mešel, Katarina Maček Branko Mešel POŠ Debro 25 Anja Rožič, Nejc Kapele Dušan Milinkovič OŠ Loka Črnomelj 25 Amadej Kolednik, Jan Vidovič Edvard Hojnik OŠ Cirkulane 25 Žiga Verčkovnik, Matevž Tasič Jure Tasič, Polonca Krašovec OŠ Mislinja 25 Nika Habe, Hana Marija Glas Marjan Koderman ČD Krtina Dob 25 Žiga Povhe, Luka Povhe Marjan Koderman OŠ Dob 25 Izak Rabič, Marko Vidić Marjan Koderman OŠ Janka Modra Dol pri Ljubljani 25 Gregor Bohte, Kazimir Hisz Mira Svilokos Vukolič OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert 25 Luka Vettorazzi, Lana Pančur Silva Erzar OŠ Stranje 25 Jernej Ploj, Anej Veber Simona Kocbek OŠ Miklavž na Dravskem polju 25 Blaž Lesnjak, Živa Kovač Tomaž Lesnjak OŠ Bratov Letonja Šmartno ob Paki 25 Anej Fujs Vinko Perne Lom pod Storžičem 24 Urh Šarlija, Miha Kvas Boris Jereb OŠ Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem 24 Zorna Coklin, Hana Lia Kronovšek Branka Nareks OŠ Nazarje 24 Maša Strmčnik Dominik Pečovnik OŠ Blaža Arniča Luče 24 Rok Bahor, Absec Franc Dušan Milinkovič OŠ Loka Črnomelj 24 Luka Kozar, Adam Žižek Irena Tibaut OŠ Ivana Cankarja Ljutomer 24 Gaj Šiško, Iva Rostohar Jože Cemič ČD Martin Humek Raka 24 Benjamin Rotar, Anika Vetišek Jože Pikelj, Špela Paš OŠ Ivana Kavčiča Izlake 24 Urban Širec, Blaž Jakopič Karlo Bićanić OŠ NH Rajka Hrastnik 24 Anja Zmazek, Angelina Vavter Abram Karlo Bićanić OŠ NH Rajka Hrastnik 24 Ronja Slavič, Ivona Mes Marija Andrejč OŠ Kapela 24 Peter Vuga, Simon Jerina Marjan Koderman ČD Dolsko 24 Maruša Hriberšek, Manja German Monika Dobravc OŠ Gustava Šiliha Velenje 24 Blaž Rakuša, Jan Šendlinger Nataša Horvatić Dolamič OŠ Stročja vas 24 Lovro Jamnik, Tinkara Potočnik Pavel Praper OŠ Mežica 24 Pia Krušnik, Iza Teršek Sabina Tauses OŠ Griže 24 Lara Žalek, Tjaša Kmetec Simona Kocbek OŠ Miklavž na Dravskem polju 24 Anže Knific, Jaka Draksler Viljem Kavčnik OŠ Šenčur 23 Nadja Podmenik, Ema Goličnik Alenka Požarnik POŠ Šmiklavž 23 Barbi Bajc, Eva Robič Andrej Jernej OŠ Slivnica pri Celju 23 Žiga Kos, Urh Lebar Jože Pikelj, Špela Paš OŠ Ivana Kavčiča Izlake 23 Leon Kraševec, Jakob Baraga Marjan Koderman ČD Dolsko 23 Ines Praznik Marjan Koderman OŠ Janka Modra Dol pri Ljubljani 23 Lana Podrenek, Žiga Gajšt Marjetka Kocuvan OŠ Markovci 23 Matic Lavrič, Franci Hrastar Mihael Potočar POŠ Dvor 23 Miha Stepišnik, Vid Rožič Miran Kadiš OŠ neznanih talcev Dravograd 23 Lovro Čož, Tim Kos Miroslav Hrovat ČD Trebelno - Mokronog 23 Metka Škrubej, Jaka Škrubej Monika Dobravc OŠ Gustava Šiliha Velenje 23 Eva Malajner Silvija Tkalec ČD Alojz Greif Hoče PRIZNANJE O ZA UDELEŽBO NA TEKMOVANJU Točke Ekipa Mentor Ime šole/društva 22 Florijan Hodžar, Izak Suhadolnik Alenka Cör OŠ Puconci 22 Manca Šemlak Dominik Pečovnik OS Blaža Arniča Luče 22 Tomi Roškar, Eneja Krempl Dragica Vereš OŠ Gornja Radgona 22 Rubi Kolednik, Špela Ilec Edvard Hojnik OŠ Cirkulane - Zavrč 22 Nika Koderman, Luka Brbot Marjan Koderman OŠ Dob 22 Maj Pirc, Maja Pečnik Mirela Zalokar OŠ Koprivnica 22 Simon Starič, Rok Starič Miroslav Hrovat ČD Trebelno - Mokronog 21 Doris Kolar, Maja Bradač Alenka Cör OŠ Puconci 21 Ruben Kastigar, Tobias Ilc Brane Borštnik OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče 21 Živa Rakovič, Rok Ješovnik Dragica Vereš OŠ Gornja Radgona 21 Urban Kotnik, Jakob Kališnik Miran Kadiš OŠ neznanih talcev Dravograd 21 Filip Krajnc, Maša Hacin Sabina Tauses OŠ Griže 20 Nika Brezlan, Neža Krajnc Andrej Jernej POŠ Šmartno v Rožni Dolini 20 Maksim Strelec, Žiga Tome Ismet Čenanović ČD Petra Močnika Studenci - Pekre 20 Sely Obal, Timea Terezia Kranjec Jakob Madjar OŠ Sveti Jurij 19 Rok Slejko, Jakob Peršolja Bogdan Bone OŠ Dobravlje 18 Iva Jaklin, Tiem Marton Emil Tkalec OŠ Miška Kranjca Velika Polana 16 Gaja Recko, Aljaž Steble Andrej Jernej OŠ Slivnica Pri Celju 15 Žan Balažic, Žiga Trojak Emil Tkalec OŠ Miška Kranjca Velika Polana 10 Lars Štumberger Edvard Hojnik OŠ Cirkulane 8 Anže Feguš, Aljaš Plošinjak Edvard Hojnik OŠ Cirkulane - Zavrč REZULTATI SREDNJE STOPNJE Priznanje zlato priznanje srebrno priznanje bronasto priznanje priznanje za udeležbo Število točk 39 do 37 točk 36 do 33 točk 32 do 29 točk do 28 točk ZLATO PRIZNANJE Točke Ekipa Mentor Ime šole/društva 39 Andreas Krajnc, Marjan Jeseničnik Andrej Čokl OŠ Lovrenc na Pohorju 39 Ožbi Očko, Mitja Kositer Blaž Lovrič OŠ Selnica ob Dravi 39 Črt Gradišar, Žak Gradišar Brane Borštnik OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče 39 Lia Zorko, Nina Dvoršak Suzana Pacek OŠ Jurija Dalmatina Krško 39 Irenej Tornič, Aljaž Kerlatec Vladimir Fajdiga ČD Postojna 38 Jaka Kočet, Beti Kočet Andrej Jernej OŠ Vojnik 38 Matija Žvikart, Blaž Fijavž Franc Žvikart ČD Slovenske Konjice 38 Jure Hojkar, Karin Poljanšek Helena Cilenšek OŠ F. S. Finžgarja Lesce 38 Erik Medvešek, Jan Blagotinšek Karlo Bićanić OŠ NH Rajka Hrastnik 38 Gašper Vrtačnik, Nik Maroh Marjetka Kocuvan OŠ Markovci 38 Karla Maček, Daša Žoher Suzana Pacek OŠ Jurija Dalmatina Krško Priloga - 6/2017 letnik CXIX III TEKMOVANJE MLADIH ČEBELARJEV 38 Živa Bratkovič, Lana Žnideršič Suzana Pacek OŠ Jurija Dalmatina Krško 38 Tomi Šinko, Beno Jud Jože Kuhar POŠ Bodonci 38 Žan Šoštarič, Ema Tancoš Damjan Šimenko OŠ Juršinci 37 Jernej Gačnik Alenka Knez OŠ Tržišče 37 Sara Steinbacher, Sara Petrič Andrej Čokl OŠ Lovrenc na Pohorju 37 Sara Slemenšek, Saša Špegelj Andrej Jernej OŠ Vojnik 37 Peter Vidmar, Matjaž Karanović Andreja Smrdelj OŠ Dekani 37 Andrej Hartman, Aljaž Rihter Blaž Lovrič POŠ Gradišče na Kozjaku 37 Urban Erzar Frantar, Simon Zgonc Boris Jereb OŠ Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem 37 Martin Golc, Luka Kokot Edvard Hojnik OŠ Cirkulane - Zavrč 37 Ruby Čop, Barbara Klinar Helena Cilenšek OŠ F. S. Finžgarja Lesce 37 Lara Trojner, Julija Letnik Ivanka Lorenčič OŠ Sveta Ana 37 Jasmina Andrejc, Nuša Grobelnik Majda Tamše Horvat OŠ Podgorje pri Slovenj Gradcu 37 Andraž Ban, Luka Vindšnurer Marjan Koderman ČD Krtina Dob 37 Kaja Kristovič, Klara Kitak Marjetka Kocuvan OŠ Markovci 37 Rok Žerdoner, Igor Jugović Monika Dobravc OŠ Gustava Šiliha Velenje 37 Aneja Žmauc, Evelin Munda Damjan Šimenko OŠ Juršinci SREBRNO PRIZNANJE Točke Ekipa Mentor Ime šole/društva 36 Tadej Repolusk, Jan Smolar Aleksander Soršak OŠ Janka Glazerja Ruše 36 Ela Vičič, Anamarija Morato Andreja Smrdelj Obalno ČD Koper 36 Elizej Sterle, Janž Matevž Mohar Anton Truden OŠ heroja Janeza Hribarja Stari trg pri Ložu 36 Janja Ravšelj, David Pucelj Anton Truden OŠ heroja Janeza Hribarja Stari trg pri Ložu 36 Žan Javornik, Matic Rihter Blaž Lovrič POŠ Gradišče na Kozjaku 36 Anja Čuš, Petra Gabrovec Damjan Šimenko OŠ Juršinci 36 Katja Ornik, Barbara Dvoršak Ivanka Lorenčič OŠ Sveta Ana 36 Lin Maselj, Žiga Božič Jože Pikelj, Špela Paš OŠ Ivana Kavčiča Izlake 36 Urška Pogačar, Nika Ravnikar Jože Pikelj, Špela Paš OŠ Ivana Kavčiča Izlake 36 Živa Škof, Lea Trenk Jožef Veselič OŠ Metlika 36 Anja Kac, Neja Balek Majda Tamše Horvat OŠ Podgorje pri Slovenj Gradcu 36 Nika Nardin, Tilen Fink Mihael Potočar OŠ Dolenjske Toplice 36 Nik Pribožič, Luka Zakšek Suzana Pacek OŠ Jurija Dalmatina Krško 36 Marko Simončič, Žiga Kramer Špela Bubnjić OŠ Podbočje 36 Špela Štarkel, Urška Brinovec Valentina Toman Čremožnik OŠ Šempeter v Savinjski dolini 36 Andraž Praprotnik, Nik Avsenek Vinko Perne ČD Tržič 36 Urška Hudak, Ajša Kavšek Zlatko Lakner OŠ Vinica 36 Kris Kuković, Timotej Rauter Silva Erzar ČD Kamnik 35 Matevž Strnišnik, Luka Vujić Andrej Jus ČD Domžale 35 Urban Pulko, Uroš Medved Anica Toplak OŠ Korena 35 Matic Gosak, Blaž Tacer Blaž Lovrič POŠ Gradišče na Kozjaku 35 Jani Bratož, Andraž Samec Bogdan Bone OŠ Dobravlje 35 Andrej Slokar, Luka Bole Bogdan Bone OŠ Dobravlje 35 Primož Kvas, Samo Erzar Frantar Boris Jereb OŠ Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem 35 Rupnik Jernej, Aleksander Ambrož Boris Knez OŠ Kajetana Koviča Poljčane 35 Nik Nemanič, David Savič Jožef Veselič OŠ Metlika 35 Dora Sušec, Amadea Buci Majda Tamše Horvat OŠ Podgorje pri Slovenj Gradcu 35 Miha Polanšek, Gal Povsod Marija Šepul ČD Črna na Koroškem 35 Gorazd Podlesnik, Aleksander Špes Norbert Jedlovčnik OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava 35 Mirta Brajer, Luka Peter Romšak Silva Erzar ČD Kamnik 35 Mihael Cep, Peter Cep Tatjana Vedlin OŠ Majšperk 35 Danilo Kerec, Partik Jančič Branka Šemen in Marija Balažic OŠ Veržej 34 Matevž Gačnik, Jan Jelenc Alenka Knez OŠ Tržišče 34 Jaka Lenček, Anže Paternoster Andrej Jus OŠ Domžale 34 Ana Sojer, Nika Šmic Boštjan Sojer OŠ Danile Kumar 34 Pia Zjačić Veselič, Vita Fir Jožef Veselič OŠ Metlika 34 Nejc Šimec, Mihael Matkovič Jožica Medvešek Grobovšek OŠ Komandanta Staneta Dragatuš 34 Luka Lazar, Žiga Podlogar Lidija Martinčič OŠ Šentjanž 34 Mihael Bogdan, Blaž Kuzma Nataša Horvatić Dolamič OŠ Stročja vas 33 Vid Tevš, Matjaž Suhoveršnik Anda Kavčič OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad 33 Nika Štefanec, Suzana Žugman Anica Toplak OŠ Korena 33 Žiga Božič, Aleš Oberč Jože Cemič ČD Martin Humek Raka 33 Janja Hari, Filip Vukovič Jože Matavž OŠ Gornja Radgona 33 Žana Žohar, Maša Kaker Marija Šepul ČD Črna na Koroškem 33 Amanda Kaučič Rajšp, Tevž Starovasnik Slavica Trstenjak OŠ dr. Antona Trstenjaka Negova 33 Aleks Kozar, Alen Kozar Slavica Trstenjak OŠ dr. Antona Trstenjaka Negova 33 Leon Kreft, Tim Dolar Tomaž Lesnjak OŠ Bratov Letonja Šmartno ob Paki 33 Leon Volavc, Kristjan Volavc Branka Šemen in Marija Balažic OŠ Veržej 33 Žiga Jančič, Vid Pogorevc Milan Mernik OŠ Zreče 33 Luka Čebron, Rok Mihelj Boris Birsa OŠ Branik BRONASTO PRIZNANJE Točke Ekipa Mentor Ime šole/društva 32 Nina Vertnik, Natalija Vertnik Franc Žvikart ČD Slovenske Konjice 32 Nik Rantaša, Tilen Bratkovič Jože Matavž OŠ Gornja Radgona 32 Tjaša Skerlovnik, Timea Orter Sabina Tauses OŠ Griže 32 Urh Grilc, Miha Omejc Burger Viljem Kavčnik OŠ Šenčur 32 Luka Vales, Nik Ličen Boris Birsa OŠ Branik 31 Nik Vincek, Mitja Suhoveršnik Anda Kavčič OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad 31 Brina Lipnik, Barbara Ferlinc Anton Bračko OŠ Franca Lešnika-Vuka Slivnica pri Mariboru 31 Sara Volgemut, Lia Žunec Dejan Peklar OŠ Janka Padežnika Maribor 31 Aljoša Marković, Luka Šadl Jože Matavž OŠ Gornja Radgona 31 Tilen Hudelja, David Gorše Jožica Medvešek Grobovšek OŠ Komandanta Staneta Dragatuš 31 Tomi Kolarič, Teo Wajs Marija Andrejč OŠ Kapela 31 Klemen Uršič, Kaja Frece Marjan Koderman OŠ Janka Modra Dol pri Ljubljani 31 Klemen Prevorčič, Karolina Prevorčič Pavel Praper OŠ Mežica Priloga - 6/2017 letnik CXIXIV TEKMOVANJE MLADIH ČEBELARJEV 31 Nuša Krajnc, Melani Štumperger Simona Kocbek OŠ Miklavž na Dravskem polju 31 Urša Mlakar, Julija Pihler Slavica Golob OŠ dr. Franja Žgeča Dornava 31 Saša Leben, Vivien Peteršič Slavica Golob OŠ dr. Franja Žgeča Dornava 31 Anastazija Balajc, Nina Novak Suzana Kovač Dvojezična OŠ Prosenjakovci 31 Hana Bizjak, Pija Lesnjak Tomaž Lesnjak OŠ Bratov Letonja Šmartno ob Paki 31 Jon Žnidarčič, Neža Verzelak Valentina Toman Čremožnik OŠ Šempeter v Savinjski dolini 31 Ana Kovše, Blaž Ratej Milan Mernik ČD Loče 30 Nika Mulec, Liessa Brandsteter Anica Toplak OŠ Korena 30 Max Jerovčnik, Alexander Bric Branka Nareks OŠ Nazarje 30 David Golc, Nik Širovnik Edvard Hojnik OŠ Cirkulane - Zavrč 30 David Tkalčič, Gašper Koren Marija Andrejč OŠ Kapela 30 Anže Colarič, Marko Pirc Špela Bubnjić OŠ Podbočje 30 Leon Gorišek, Eva Kovačič Viljem Krajnc OŠ Dobje 29 Aleksej Tevž, Jani Lamprečnik Anda Kavčič OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad 29 Lara Kralj, Tjaša Rajtmajer Anton Bračko OŠ Franca Lešnika Vuka Slivnica 29 Živa Žurga, Katjuša Salemovič Dejan Peklar OŠ Janka Padežnika Maribor 29 Nik Strah Tratar, Filip Vrabec Miroslav Hrovat ČD Mokronog - Trebelno 29 Tinkara Žolnir, Tinkara Vengust Valentina Toman Čremožnik OŠ Šempeter v Savinjski dolini PRIZNANJE ZA UDELEŽBO NA TEKMOVANJU Točke Ekipa Mentor Ime šole/društva 28 Maj Malečkar Novak, Brin Lipovž Daniela Zalokar OŠ Leskovec pri Krškem 28 Matjaž Aristovnik, David Strmčnik Drev Stanislav OŠ KDK Šoštanj 28 Mitja Horvat, Luna Sara Kalamar Suzana Kovač Dvojezična OŠ Prosenjakovci 27 Tilen Majhenič, Žan Gorjanc Tatjana Vedlin OŠ Majšperk 26 Teja Vrečko, Lara Mavrič Ismet Čenanović ČD Petra Močnika Studenci Pekre 26 Anže Gorenc, Nejc Matjašec Lidija Martinčič OŠ Šentjanž 25 Domen Čurk, Jernej Rožič Dušan Milinkovič OŠ Loka Črnomelj REZULTATI VIŠJE STOPNJE Priznanje zlato priznanje srebrno priznanje bronasto priznanje priznanje za udeležbo Število točk 50 do 48 točk 47 do 43 točk 42 do 38 točk do 37 točk ZLATO PRIZNANJE Točke Ekipa Mentor Ime šole/društva 50 Nik Javornik, Lucija Pliberšek Gorazd Potisk Lesarska šola Maribor 50 Danijel Planinšek Jože Boštjančič OŠ Mengeš 49 Urška Ana Horvat, Jože Žunič Zlatko Lakner OŠ Vinica 48 Luka Kričej, Aljaž Vute Blaž Lovrič OŠ Selnica ob Dravi 48 Marko Kričej Blaž Lovrič OŠ Selnica ob Dravi SREBRNO PRIZNANJE Točke Ekipa Mentor Ime šole/društva 47 Anej Kostrevc, Špela Popovič Valter Popovič ČD Henrik Peternel Celje 45 Rok Borak, Vesna Trojanšek Viljem Kavčnik OŠ Šenčur 45 Nika Mravinec, Patricija Selakovič Zlatko Lakner OŠ Vinica 44 Michelle Vrbanić, Sara Vrečun Erna Hafner Biotehniška šola Maribor 43 Jakob Pulko, Ivan Praznik Kristina Dolinar Paulič Biotehniška šola Maribor 43 Eva Glunec, Mihej Mukenauer Kristina Dolinar Paulič Biotehniška šola Maribor 43 Domen Stojkovski, Rok Merhar Marko Hrastelj Center biotehnike in turizma Grm Novo mesto BRONASTO PRIZNANJE Točke Ekipa Mentor Ime šole/društva 42 Primož Simonič, Valentin Nemanič Marko Rožič Srednja šola Črnomelj 38 Uroš Meglič, Martin Perne Vinko Perne ČD Tržič PRIZNANJE ZA UDELEŽBO NA TEKMOVANJU Točke Ekipa Mentor Ime šole/društva 37 Nejc Fartek, Matej Lovenjak Marič Jože Kuhar POŠ Bodonci 34 Marcel Gajšt, Štefan Piko Gorazd Potisk Lesarska šola Maribor Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom. N al ge si n S v se bu je n at rij ev n ap ro ks en at . Nalgesin® S ustavi bolečino, preden bolečina ustavi vas. V hitrem ritmu življenja vas bolečina lahko hitro ustavi. Zato imejte pri roki Nalgesin S, ki se zaradi posebne učinkovine hitreje absorbira, doseže mesto bolečine in jo hitro ustavi. Nalgesin® S – hitra rešitev za bolečino. www.nalgesin.si * R az is ka va o n aj po go st ej e pr ip or oč en ih iz de lk ih b re z re ce pt a v s lo ve ns ki h le ka rn ah 2 01 6, F ar m As is t, d. o . o . N al ge si n S je n aj po go st ej e pr ip or oč en i i zd el ek v k at eg or ija h p er or al ni a na lg et ik i i n an al ge tik i p ro ti gl av ob ol u. 651-2017_NALGESIN-S_Ad-182x83_SI.indd 1 8.5.2017 13:44:35 6/2017 letnik CXIX 175 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV ČZS je v sodelovanju z OŠ Gustava Šiliha Velenje, ČD Vele- nje in Mestno občino Velenje v soboto, 6. maja 2017, pripravila 40. državno srečanje in tekmovanje mladih slovenskih čebe- larjev. Tokratnega tekmovanja se je v spremstvu 96 mentorjev udeležilo 546 mla- dih čebelarjev (280 jih je tekmovalo na nižji, 236 na sre- dnji in 30 na višji stopnji). Sladka po- sebnost letošnjega tekmovanja so bile naloge iz sklopa prepoznavanje sor- tnosti medu. Pravilne odgo- vore je bilo možno najti šele po preizkušanju vzorčkov medu. OŠ Gustava Šiliha Ve- lenje, ČD Velenje in Mestni občini Velenje se zahvaljuje- mo za odlično koordinacijo tega množičnega dogodka, ki je ob svoji okrogli obletnici po številu udeležencev presegel vsa dosedanja tekmovanja. Na zaključni prireditvi nas je kot visoki predstavnik Republike Slovenije pozdravil podpredsednik državnega zbora Matjaž Nemec. Predsednik ČZS Boštjan Noč pa je ob okrogli oble- tnici TMČ izpostavil letošnjo prejemnico nagrade Petra Pavla Glavarja Danielo Zalokar, ki je mentorica že več kot 40 let in se je edina udeležila vseh dosedanjih tekmovanj. MB 40. državno srečanje in tekmovanje mladih čebelarjev Naslednjim donatorjem in pokroviteljem 40. tekmo- vanja mladih čebelarjev Velenje 2017 se iskreno zahva- ljujemo za njihovo velikodušno sodelovanje: Atelšek d. o. o., Belokranjski hram, Čebelarstvo Bukovšek, Čebelarstvo Noč, Čebelarstvo Pislak Bali, Ekokult d. o. o., Eurokom d. o. o., Hofer trgovina d. o. o., Krka, tovarna zdravil, d. d. Novo mesto, Logar trade d. o. o., Matevž Strgar s. p., Miha Kun- stelj, s. p., Mizarstvo Kočet, Mizarstvo Krže, Pansan d. o. o., Semenarna Ljubljana d. o. o., Tiskarna Medium d. o. o. Fo to : M B Fo to : M B Veselje nad doseženim uspehom Najboljše poslikave panj- skih končnic v letu 2017 V okviru 40. tekmovanja in srečanja mladih čebelarjev v Velenju so bili raz- glašeni tudi zmagovalci osmega natečaja za najboljšo poslikavo panjske končnice. Na natečaju je sodelovalo 38 mentor- jev čebelarskih krožkov s 158 panjskimi končnicami. Komisija (mag. Andreja Kandolf Borovšak, Nataša Klemenčič Štrukelj, Marko Borko) je poslikave panj- skih končnic anonimno ocenjevala po vnaprej določenih merilih: izpovednost, izvirnost, tehnična izpopolnjenost in estetika. Komisija je izbrala deset naj- boljših poslikav. Vsem mladim slikar- skim talentom in tudi njihovim mentor- jem čestitamo za njihov uspeh! MB REZULTATI NATE- ČAJA: 1. mesto: Andraž Rajher, 10 let, OŠ Ljudski vrt Ptuj; 2. mesto: Jernej Rupnik, 13 let, OŠ Kaje- tana Koviča Poljčane; 3. mesto: Ela Korošec, 8 let, OŠ F. S. Finžgarja Lesce; 4. mesto: Janja Ravšelj, 14 let, OŠ Stari trg pri Ložu; 5. mesto: Gaja Peternel, 9 let, OŠ F. S. Finžgarja Lesce; 6. mesto: Lenart Primc, 6 let, OŠ Miroslava Vilharja Postojna; 7. mesto: Urban Rozman, 12 let, OŠ Dr. Janeza Mencingerja; 8. mesto: David Pucelj, 13 let, OŠ Stari trg pri Ložu; 9. mesto: Laura Recer, 7 let, OŠ Loka Črnomelj; 10. me- sto: Emma Kuzmič, 11 let, OŠ Sveti Jurij. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Delavnica fotografiranja opraševalcev K sodelovanju v fotosekciji ČZS va- bimo nove člane. Za vse njene člane in druge zainteresirane pripravljamo de- lavnico fotografiranja opraševalcev, ki jo bo vodil g. Franc Šivic, dipl. inž. gozdar- stva ter uveljavljeni čebelarski fotograf. Delavnica ponuja odlično priložnost za fotografiranje vseh vrst opraševalcev (čebel, čmrljev, čebel samotark, metu- ljev ipd.) ter ustvarjanjem fotografij za mednarodni fotonatečaj ČZS. Naj vas ne skrbi, če še nimate svojega makro objektiva, saj se boste lahko preizkusili na izposojenem fotoaparatu. Delavnica bo potekala v drugi polovi- ci junija 2017. Točen datum, uri in kraj bomo objavili naknadno na spletni stra- ni ČZS. Pristojbina za sodelovanje na de- lavnici je 17 EUR/udeleženca. Prijave na delavnico zbiramo na e-naslovu: marko. borko@czs.si. Ob prijavi obvezno nave- dite ime in priimek, naslov (ulica, hišna številka, številka pošte, kraj), tel. št. in e- -naslov. Prijave zbiramo do vključno 12. junija 2017. Na voljo je največ 20 prostih mest, zato pohitite s prijavo! ČZS 6/2017 letnik CXIX176 OBVESTILA ČZS »Kar sejemo, to žanjemo« – sončnice in različne možnosti uporabe Projekt »Kar sejemo, to žanjemo« je namenjen spodbujanju setve sončnic. Rastlina, ki je koristna tako za čebele kot tudi za kmete in seveda za sloven- skega potrošnika, je vsestransko upo- rabna. V celoti izkoriščamo in upora- bimo vse dele rastline. Je bogata paša za čebele in druge opraševalce, listi so krma za živino, iz stebla pridelujemo celulozo in semena uporabljamo za pridobivanje olja ali kot dodatek je- dem. Poleg tega pa so uporabni tudi: • Cela ali zdrobljena semena se uporabljajo za posebne vrste kruha in peciva. • Pražena in zmleta semena sonč- nic lahko zamenjajo kavni nado- mestek iz žitnih zrn. • Stranski proizvod pri predelavi olja je tudi sončnična pogača, ki se uporablja za hrano živalim. • Suhe pogače lahko uporablja- mo tudi v prehrani ljudi, bodisi zdrobljene bodisi zmlete v moko (drobljence lahko zakuhamo v enolončnice ali pa jih zamešamo v nadeve za potice, zavitke …). • Za grizljanje so primerna olušče- na, surova ali pražena in osoljena semena, pogosto z okusom česna in medu. • Za prehrano ptic se pripravljajo maščobne pogače, kjer so raz- lična semena zamešana v razto- pljen loj. • Solata iz mladih cvetnih listov, sesekljanih med skuto, in prelita s smetano je posebna poslastica. • Mlada, še zaprta cvetišča pripra- vljajo ponekod na podoben način kot mesnate glavice artičok. • Iz rumenih jezičastih cvetov pri- dobivajo barvila za tkanine in ži- vilske izdelke, na primer za ma- slo, margarino in sir, ki so zaradi rumenega odtenka običajno za potrošnike privlačnejši. • Rastline so lahko za krmo, svežo ali silirano, zlasti v času cvetenja do voščene zrelosti semen. • Luščine se uporabljajo, podobno kot ajdove in pirine, za polnilo igrač, vzglavnikov in ležišč. V Tovarni olja Gea, kjer proizvaja- jo hladno stiskano bio sončnično olje iz ekološke pridelave, so pripravili zanimiv prispevek o njegovem prido- bivanju in prehranski vrednosti tega proizvoda. Del prispevka objavljamo v nadaljevanju, v celoti pa ga bomo obja- vili na spletni stani ČZS. GEA bio sončnično olje je pro- izvedeno iz najkakovostnejših semen ekološke pridelave. Pri- dobivajo ga z mehanskim stiskanjem oluščenega sončničnega semena iz ekološke pridelave, brez dodane toplote. Ko se po stiskanju olje po naravni poti usede in zbistri, se usedlina odstrani, bistro Naravoslovni dan za učence: Od cveta do medu Sodelovanje med Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) in ČZS se je začelo leta 2013. CŠOD je javni zavod, ki se ukvarja z izobraževanjem osnovno- in srednješolcev. Skupaj s ČZS že četrto leto organiziramo na- ravoslovne dneve. Program poteka na Brdu pri Lukovici, kjer je sedež ČZS. Naravoslovni dnevi učence popeljejo v svet čebel in so vsako pomlad dobro obiskani. Učenci se seznanijo z življenjem če- bel, ogledajo si čebelnjak in opazovalni panj, obiščejo čebelarsko učno pot in spoznajo medovite rastline, ki so po- sajene v okolici. Spoznajo zgradbo če- bele, njeno družbeno življenje, pomen čebel za človeka (opraševanje) in tra- dicijo čebelarstva v Sloveniji, ki se od- raža tudi v ljudski umetnosti (panjske končnice, čebelnjaki). Učenci vidijo čebelarsko opremo in spoznajo poklic čebelarja. Ob ogledu krajšega filma o čebelah pogledajo čebele in njihove dejavnosti skozi oči kamere, ki jim njihov svet še bolj približa. V labora- toriju se seznanijo z analizami medu. Degustacija različnih vrst medu ostri njihov okus, učenci iščejo razlike med okusi in se odločajo, kateri jim je bolj všeč. Učenci se lahko udeležijo tudi različnih delavnic: izdelajo svečko iz naravnega voska, oblikujejo štampilj- ko z motivom čebele, izdelajo »razre- dni« čebelnjak. Za mlade ustvarjalce bomo letos pripravili tudi tekmovanje. Nagrada bo sladka! Več informacij o naravoslovnem dnevu dobite na naslovu arboretum@ csod.si. Naj medi! Aleša Carli in Mojca Demšar, CŠOD Fo to : A rh iv C ŠO D Skupne dejavnosti ČZS in CŠOD Sodelovanje ČZS in CŠOD pote- ka v okviru obiskov šolskih skupin, ki se izvajajo maja in junija. Okvir- no število otrok, ki v tem projektu obišče Čebelarski center Slovenije, se giblje med 600 in 700. Ekskur- zija po navadi traja približno 4 ure. Ponujeni programi obiskov: A. vodenje po učni poti in film; B. vodenje po učni poti, degu- stacija medu ter delavnica. Vodenje skupin poteka pod okriljem ČZS, pri izvedbi delavnic pa sta v pomoč predstavnici CŠOD. Program se tudi dopolnjuje in ve- dno je kaj novega in zanimivega. Matej Mandelj, tajnik ČZS 6/2017 letnik CXIX 177 OBVESTILA ČZS olje pa se napolni v steklenice. Seme- na vsebujejo 38–48 % olja, kar pomeni, da za 1 l sončničnega olja potrebujemo pribl. 2,8–2,3 kg oluščenih sončničnih semen. Olje je zlato rumene barve in prije- tnega okusa po sončničnih semenih. Odlikuje ga visoka vsebnost večkrat nenasičenih maščobnih kislin, ki pri- spevajo k vzdrževanju normalne ravni holesterola v krvi. Olje je naravni vir vitamina E, ki ščiti celice pred oksida- tivnim stresom. Primerno je za pripravo vseh vrst solat, solatnih krem in nadevov, preli- vov in drugih hladnih jedi. Odlično je tudi za dušenje in pečenje, zlasti pala- čink in drugih sladic. Nataša Klemenčič Štrukelj, svetovalka JSSČ Partnerji in botri v projektu »Kar sejemo, to žanjemo« Dergan, razvoj in svetovanje, d. o. o. Kvašeni medeni štrukeljci s sončničnimi semeni Semena sončnic lahko uporabite kot nadev za okusne kvašene medene štrukeljce. SESTAVINE Za testo: 200 g tatarske ajdove moke ali prosene moke, 400 g bele pšenične moke, 100 g masla ali sončničnega olja, 2 jajci, 2 do 3 dl mleka ali vode, 50 g sladkorja, 20 g kvasa, malo soli. Za nadev: 250 g medu, 400 g zmletih ali v možnarju stolčenih sončničnih semen, 1 dl smetane za kuhanje, 2 jajci, 50 g drobtin, 5 g ali malo cimeta, 200 g suhih marelic. Za premaz: 1 jajce, 100 g smetane za kuhanje, 100 g sončničnih semen. PRIPRAVA Kvas zdrobimo, ga premešamo z žlico moke in žličko sladkorja ter gladko vmešamo s 1/2 dl mlačne vode ali mleka. Pustimo, da vzhaja 10 minut. Posebej vmešamo maslo z jajcema in sladkorjem, dodamo moko, kvas in po potrebi pri- lijemo mleko. Mešanico solimo in mešamo ter stepemo v gladko testo. Testo postavimo na toplo, da vzhaja. Medtem ko testo vzhaja, pripravimo nadev. Sončnična semena rahlo popražimo v ponvi ali pečici, da zadišijo. Dodamo med in ga počasi raztopimo ter ohladimo. Dodamo smetano in zapenjeni jajci, drobtine in nekoliko cimeta. Vse skupaj dobro premešamo. Marelice razrežemo na majhne kocke. Vzhajano testo razvaljamo, kolikor je mogoče na tanko, in nadev enakomerno premažemo po testu. Posujemo z drobno narezanimi marelicami. Nato testo zvijemo in ga narežemo na 8–10 cm velike štrukeljce. Štrukeljce polagamo v namaščen pekač nekoliko odmaknjene drugega od drugega. Postavimo jih na toplo in pazimo, da vzhajajo le do polovice. Premažemo jih s smetano, ki ji dodamo jajca, posujemo s sončničnimi semeni in pečemo pri temperaturi 190 °C 30 do 40 minut. Avtorica recepta: Marija Horvat, Izobraževalni center Piramida Maribor Fo to : M ar ija H or va t Svoj recept pošljite na e-naslov: natasa.strukelj@czs.si Pridobivanje medu iz deviškega satja − vabljeni na strokovno razpravo Med, ki ga izdelajo čebele, je najvišje kakovosti; čebelar kakovosti ne more izboljšati, kvečjemu jo z neprimernim rokovanjem lahko poslabša. Za prido- bivanje medu je najboljše deviško satje, ki ni bilo nikoli pod vplivom zdravil za zatiranje varoj. Pridobivanje medu iz deviškega satja bi morala biti usmeri- tev vsakega čebelarja. Kako pridobivati med iz deviškega satja v AŽ-panju, vam bo na strokovni razpravi tudi prak- tično predstavil g. Franc Kobe, mag. Marko Hrastelj pa bo predstavil svo- jo prakso v nakladnem panju. Vabim vas, da se nam pridružite 12. 6. 2017 ob 16.00 v čebelnjaku v Centru biotehnike in turizma Grm Novo mesto, Sevno 13. Zaradi lažje organizacije vas prosimo, da svoj prihod predhodno sporočite na 040/436 514 ali andreja.kandolf@czs.si. Vljudno vabljeni! Andreja Kandolf Borovšak, svetovalka JSSČ 6/2017 letnik CXIX OBVESTILA ČZS 178 Promocija medu, vključenega v evropske sheme kakovosti V mesecu marcu smo začeli izvajati projekt promoviranja evropskih shem kakovosti »Enjoy it's from Europe«. V prvih treh mesecih smo se posvetili predvsem raziskavi trga, pripravi ko- munikacijske strategije in predstavi- tvi shem kakovosti vam, čebelarjem. Čebelarji, ki ste se udeležili čebelar- skega praznika v Laškem, ki je bil to leto izključno posvečen predstavitvi shem kakovosti, ste tako lahko opazili svežino nove promocijske kampanje, namenjene promociji zaščitene geo- grafske označbe, ki jo nosi Slovenski med, in zaščitene označbe porekla, ki ga nosita Kočevski gozdni med in Kraški med. Za čebelarje smo tako iz- vedli že kar nekaj predstavitev projek- ta, organizirali delavnico in dogodek na ČZS, izvedli državno tekmovanje mladih krožkarjev, ki smo ga nad- gradili s prepoznavanjem različnih medov, vključenih v sheme kakovo- sti, ipd. Največji dogodek, namenjen predstavitvi shem, pa je bil zagotovo dogodek na čebelarskem prazniku. S ciljem predstavitve shem smo na ČZS postavili stalno razstavo, ki pred- stavlja našo tradicijo, čebelo in seveda med, vključen v sheme kakovosti. Raz- stavo sestavljajo trije stebri s po štirimi stranicami velikosti 1 x 2 metra. Stebri so razstavljivi in premični, kar pome- ni, da je razstavo možno prestaviti na kakšno drugo lokacijo. Predvidena je tudi nadgradnja z interaktivnim za- slonom, ki bo omogočal podrobnejši pregled vsebin, povezanih s čebelar- stvom in shemami kakovosti medu, ter predvajanje video vsebin, povezanih s čebelarstvom. Razstava pomeni veliko pridobitev za čebelarski center in bolj- še možnosti za predstavitev slovenske- ga čebelarstva, ki se ponaša s kar tremi zaščitami medu na evropski ravni. V okviru projekta smo izdali tudi zgibanko v 50.000 izvodih, ki nas bo poleg panojev, transparenta, pro- mocijskih stojnic spremljala na vseh dogodkih, sejmih, prireditvah ipd. V enaki celostni podobi bodo čebelar- jem, ki bi se želeli pridružiti kateri od teh evropskih shem kakovosti in s tem dokazati svojim kupcem, da delajo do- bro, na voljo tudi plakati. V prihodnjih mesecih bosta sledi- la še nova spletna stran, ki bo name- njena predstavitvi kakovostnih shem medu širši javnosti, in snemanje krat- kega promocijskega filma, v jesen- skem času pa začnemo oglasno kam- panjo v medijih. Oglasna kampanja bo poleg TV-oglasov, radijskih oglasov, oglasov v tiskanih medijih in na »big board« panojih vključevala sodelova- nje na sejmih AGRA, MOS in Narava in zdravje. Tanja Magdič, vodja projekta Povabilo čebelarjem Če si želite, da bi bili tudi sami del te velike zgodbe v naslednjih treh letih, vas vabimo, da se nam pridružite. Vse, ki ste že vključeni v kakovostne sheme, vabimo, da nam sporočite svoj interes za sodelovanje na sejmih. Informativ- ne prijave za sodelovanje na sejmih AGRA, MOS in Narava in zdravje zbira- mo na e-naslovu tanja.magdic@czs. si. Prav tako vabimo, da nam sporoči- te morebitne lokalne dogodke, ki se jih nameravate udeležiti, in pomagali vam bomo, da boste na teh dogodkih opaznejši in prepoznavnejši. Prav tako vabimo nove zainte- resirane čebelarje, da se pridružite najboljšim in na ta način dokažete svojim kupcem, da delate dobro, da je vaš med višje kakovosti in z znanim poreklom! Vključevanje v sheme kakovosti je priložnost, ki je ne smete zamuditi! Informacije glede pogojev za vključitev v sheme kakovosti prejmete pri Nataši Lilek po telefonu 01/729 61 29 ali preko e- -pošte na natasa.lilek@czs.si. Čebelarstvo na 55. sejmu AGRA Na 55. mednarodnem kmetijsko-ži- vilskem sejmu AGRA bosta ČZS, JSSČ, in ČZD Pomurja od sobote, 26., do če- trtka, 31. avgusta 2017, tradicionalno predstavili čebelarstvo in najnovejša strokovna spoznanja. Na stojnici ČZS, JSSČ, in ČZD Pomurja bo sejem vse dni krasila čebelarska razstava, potekala bo predstavitev evropskih shem kako- vosti medu, osladile ga bodo pokušine medu, oživele pa delavnice za otroke, ki jih bodo izvajale vzgojiteljice Vrtca Manka Golarja Gornja Radgona. Čebe- larsko dogajanje bo še posebej živah- no in strokovno okrepljeno v nedeljo, 27. avgusta, na sejemski dan čebelar- jev. Tedaj bosta potekali strokovni raz- pravi o sistematičnem mentorskem vodenju čebelarjev začetnikov v čebe- larskih društvih ter o pomenu spodbu- janja sejanja sončnic, ki poteka v okvi- ru projekta »Kar sejemo, to žanjemo«, Pomurski sejem d.d. pa bo čebelarjem podelil priznanja z ocenjevanja medu z mednarodno udeležbo. Podrobnejši program dneva čebelarjev bo objavljen v prihodnji številki glasila SČ. Lidija Senič, vodja služb ČZS 6/2017 letnik CXIX 179 OBVESTILA ČZS Najava javnih razpisov iz programa ukrepov na področju čebelarstva Obveščamo vas, da bo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS predvidoma 9. junija 2017 v skladu z Uredbo o izvajanju programa ukre- pov na področju čebelarstva 2017–2019 (Ur. l. RS, št. 73/16) na svojih spletnih straneh objavilo tri javne razpise, in sicer za tehnično pomoč čebelarjem, racionalizacijo sezonske selitve pa- njev in subvencioniranje vzreje čebe- ljih matic. Rok za oddajo vlog začne teči peti dan po objavi javnega razpisa v Uradnem listu začetkom ob 9. uri in traja do zaprtja javnega razpisa oziro- ma do 31. julija 2017. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Uradne ure za svetovanje o javnem razpisu za tehnično pomoč Javna svetovalna služba v čebelar- stvu (JSSČ) bo po objavi javnega raz- pisa za tehnično pomoč čebelarjem, ki je predviden 9. junija, kot pomoč pri pripravi njihovih vlog v različnih kra- jih po Sloveniji organizirala uradne ure. Vsem, ki imate namen kandidira- ti na omenjeni razpis, predlagamo, da si pravočasno pripravite vsa veljavna potrdila o usposabljanjih ter račune in potrdila o plačilih, ki bodo kot priloga sestavni del vloge za prijavo na javni razpis. Na svoji upravni enoti preve- rite, ali imate urejeno številko KMG MID (ob morebitnem črpanju sred- stev iz ukrepov skupne kmetijske po- litike, med katere sodi tudi tehnična pomoč čebelarjem, racionalizacija se- zonske selitve panjev in subvencioni- ranje vzreje čebeljih matic, mora imeti kmetijsko gospodarstvo poleg nosilca KMG MID določenega tudi njegovega namestnika). Lidija Senič, vodja služb ČZS Ponedeljek, 12. 6. 2017 Sedež ČZS, Brdo pri Lukovici 8, Lukovica 11.–17. ure Pisarna JSSČ v ČRIC Gorenjske, Rožna dolina 50a, 11.–17. ure Pisarna JSSČ, Ulica Štefana Kovača 40, Murska Sobota 12.–17. ure Pisarna JSSČ v KD, Dobrna 1a, Dobrna 11.–17. ure Društveni prostori ČD Dravograd, Meža 10, Dravograd 12.–17. ure Pri Atelšku, Povir 52, Sežana 11.–17. ure Torek, 13. 6. 2017 Pisarna ČD Ptuj in ZČD Ptuj, Trstenjakova 9, Ptuj 9.–11. ure Pisarna JSSČ, Streliška ulica 50, Maribor 12.–15. ure Sedež ČZS, Brdo pri Lukovici 8, Lukovica 10.–15. ure Grm Novo mesto – Center biotehnike in turizma, Sevno 13, Novo mesto 10.–16. ure Dom čebelarjev Brode, Brode 37, Škofja Loka 10.–15. ure Organizirajte senzorično ocenjevanje medu 2017 – poziv za izvajalce K sodelovanju vabimo izvajalce le- tošnjih senzoričnih ocenjevanj medu, ki bodo ocenjevanje izvedli v skladu s Pravilnikom o senzoričnem ocenjeva- nju medu (UO ČZS, 26. 5. 2014) in ki želijo v letu 2017 sodelovati tudi na senzoričnem ocenjevanju za izbor državnega prvaka. Zainteresirani iz- vajalci morajo na naslov ČZS, Brdo 8, 1225 Lukovica, ali na e-naslov matej. mandelj@czs.si najpozneje do 20. ju- nija 2017 posredovati naslednje podat- ke: razpisano kategorijo senzoričnega ocenjevanja (slovensko, mednarodno), datum, kraj in ure sprejemanja vzor- cev, datum senzoričnega ocenjevanja medu, datum sklepne slovesnosti, višino kotizacije ter ime in priimek osebe za stik za dodatne informacije. Izvajalci senzoričnih ocenjevanj, ki prijave ne bodo oddali pravočasno in ocenjevanja ne bodo izvedli v skladu z veljavnim Pravilnikom o senzoričnem ocenjevanju medu, v tem letu ne bodo mogli sodelovati na državnem senzo- ričnem ocenjevanju. Matej Mandelj, tajnik Dan odprtih vrat slovenskih čebelarjev 2017 Slovenski čebelarji bomo letos po- novno dokazali svojo prepoznavnost in povezanost na dogodku Dan odpr- tih vrat slovenskih čebelarjev 2017. Do- godek bo potekal v več kot 130 čebelar- skih društvih po Sloveniji. Čebelarska društva bodo odprla vrata svojih čebel- njakov v petek, 9. junija 2017, oziroma se bodo prilagodila lokalnim prazni- kom in odprla svoja vrata že pred oz. po uradno napovedanem datumu. Dogodek od dnevu odprtih vrat slo- venskih čebelarjev društva organizi- rajo že tradicionalno. To je priložnost za čebelarje, da splošni javnosti pred- stavimo pomen opravljanja čebelarske dejavnosti in avtohtone kranjske čebe- le kot pomembne opraševalke za kme- Svetovanje pri določanje vrste medu Čebelarji, ki imajo težave pri dolo- čanju medu, se za pomoč lahko obr- nejo na svetovalce za zagotavljanje varne hrane Javne svetovalne službe v čebelarstvu. Mag. Andreja Kandolf Borovšak, svetovalka JSSČ 6/2017 letnik CXIX OBVESTILA ČZS 180 PREPOZNAVNI – POVEZANI – MOČNI, ODPIRAMO VRATA SVOJIH ČEBELARSTEV! Delavnice terenskih svetovalcev JSSČ Datum Čas Tema Izvajalec Kraj Kontakt 1. jun. 17.00 Pomen izvajanja rejskega programa in osnovna odbira Uroš Smolar OŠ Janka Padežnika Maribor g. Smolar 041/278 425 5. jun. 18.00 Izvajanje rejskega programa in osnovna odbira Jakob Madjar Gostilna Kuhar, Puconci 101, Puconci g. Bedek 041/652 913 8. jun. 18.00 Pridelava medu in sheme kakovosti Rajko Anzeljc Medgeneracijski center Gaber - Loška dolina g. Žnidaršič 040/737 952 8. jun. 19.00 Pridelava medu in sheme kakovosti Uroš Smolar ČD Ruše g. Smolar 041/278 425 9. jun. 20.00 Pridelava medu in sheme kakovosti Andrej Jernej ČD Planina pri Sevnici g. Stopinšek 041/794 190 14. jun. 18.00 Pomen izvajanja rejskega programa Rajko Anzeljc ČD Ilirska Bistrica ga. Urh 031/423 322 16. jun. 17.00 Izvajanje rejskega programa in osnovna odbira Dušan Milinković ČD Sela pri Otovcu 14 g. Milinković 030/604 090 16. jun. 17.00 Izvajanje rejskega programa in osnovna odbira Franc Podrižnik Čebelnjak na domačiji Ivan Klenovšek, Lokovica 61, Šoštanj g. Drev 051/341 748 20. jun. 20.00 Pridelava medu in sheme kakovosti Franc Podrižnik Center medgeneracijskega druženja - Medgen borza, Rečica ob Savinji g. Glušič 070/753 359 30. jun. 19.00 Izvajanje rejskega programa in osnovna odbira Andrej Jernej Slivnica pri CELJU, Čebelarski dom na Slivnici, Slivnica 12, Gorica pri Slivnici g. Mastnak 041/736 197 tijstvo in pridobivanje hrane. Pokaže- mo jim postopke pridobivanja medu, ki so marsikomu še vedno neznanka. Čebelarji bomo obiskovalcem predsta- vili čebeljo družino, njeno bivališče, člane čebelje družine, satje, kje čebele skladiščijo med, cvetni prah, propolis, čebelarske pripomočke in čebelarjeva opravila. Poudarili bomo pomen saje- nja medovitih rastlin, glavne paše na posameznem območju in dejavnosti, s katerimi lahko vsak posameznik pri- pomore k ohranitvi čebel. ČZS, JSSČ, bo k sodelovanju pova- bila slovenske občine in župane z na- menom, da se pridružijo dogodkom v lokalnih okoljih. Povabili bomo tudi predstavnike državnih organov in in- stitucij. Na ČZS še vedno lahko pre- vzamete promocijski material, ravno tako plakate, ki so namenjeni promo- ciji dogodka. Vse dodatne informacije v zvezi z dogodkom dobite na ČZS, JSSČ, na 01/729 61 04 ali natasa.stru- kelj@czs.si. Nataša Klemenčič Štrukelj, svetovalka JSSČ Urnik usposabljanj v juniju Vsa usposabljanja so namenjena vsem slovenskim čebelarjem. Člani ČZS morajo na usposabljanja obvezno prinesti izkaznico ČZS! Iz objektivnih razlogov bo urnik lahko naknadno spre- menjen in dopolnjen. Vse spremembe bodo objavljene na naši spletni strani www.czs.si. Na usposabljanja o apiteh- ničnih ukrepih, smernicah dobrih higi- enskih navad (osnovne in obnovitvene) s seboj obvezno prinesite veterinarski dnevnik. VF NVI izvaja znotraj Pro- grama izobraževanja s področja zdra- vstvenega varstva čebel izobraževanja v naslednjih vsebinskih sklopih: 1. sklop: Prepoznavanje bolezenskih znakov pri čebeljih družinah; 2. sklop: Ugotavljan- je in zdravljenje najpogostejših bolezni pri čebeljih družinah; 3. sklop: Ukrepi za zaščito zdravja čebel s področja ob- vladovanja varoze; 4. sklop: Poznava- nje zdravil za zdravljenje bolezni pri čebeljih družinah, sledljivost nabave in uporabe zdravil, ustrezno shranjevanje zdravil in neškodljivo odstranjevanje neporabljenih zdravil; 5. sklop: Pravilna uporaba zdravil za zdravljenje bolezni pri čebeljih družinah, vodenje in hra- njenje evidenc; 6. sklop: Izobraževanje čebelarjev začetnikov s področja zdrav- stvenega varstva čebel. Datum Čas Tema Izvajalec Kraj Kontakt 1. jun. 16.00 Apitehnični ukrepi Vlado Auguštin Čebelarski center Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, Lukovica ga. Kovačevič 01/729 61 24 1. jun. 19.00 Vzreja matic in ohranjanje kranjske čebele dr. Peter Kozmus Večnamenska dvorana, Trebelno g. Dragan 040/341 586 2. jun. 17.00 Terenski ogledi medovitih rastlin in povzročiteljev gozdnega medenja* Franc Šivic Zbirno mesto: parking pred trgovino Spar v Pivki g. Dolgan 040/757 694 3. jun. 9.00 5. sklop ** Alenka Jurić Čebelarski dom Hrastnik, Hrastnik ga. Jurić 041/900 005 5. jun. 16.00 3. sklop ** mag. Vida Lešnik Gostilna Kuhar – Kosi, Puconci 101, Puconci ga. Lešnik 041/645 792 7. jun. 16.00 2. sklop ** mag. Vida Lešnik OŠ Ivan Cankar Ljutomer, Cankarjeva cesta 10, Ljutomer ga. Lešnik 041/645 792 6/2017 letnik CXIX 181 OBVESTILA ČZS Datum Čas Tema Izvajalec Kraj Kontakt 7. jun. 19.00 6. sklop- ponovitev ** mag. Ivo Planinc Krajevna skupnost Solkan, Solkan ga. Planinc 041/740 805 8. jun. 16.00 Terenski ogledi medovitih rastlin in povzročiteljev gozdnega medenja* Franc Šivic Zbirno mesto: Gostilna pri Jožku, Gornji Grad g. Podrižnik 041/420 821 8. jun. 18.00 Vzreja matic in ohranjanje kranjske čebele dr. Peter Kozmus Ljudska univerza Postojna (stara šola), predavalnica št. 5, Ljubljanska cesta 2, Postojna g. Posega 031/280 247 10. jun. 9.00 5. sklop ** Alenka Jurić Luče, pri čebelnjaku vzrejališča čebeljih matic, v primeru slabega vremena v gasilskem domu Luče ga. Jurić 041/900 005 11. jun. 17.00 Vzreja matic in ohranjanje kranjske čebele dr. Peter Kozmus Pri Cirilu in Sandri Rupnik, Srednja Kanomlja 66 g. Kolenc 041/468 121 15. jun. 19.00 Vzreja matic in ohranjanje kranjske čebele dr. Peter Kozmus Pri Atelšku, Povir 52, Sežana g. Atelšek 041/649 142 16. jun. 17.00 Vzreja čebeljih matic - delavnica* Marija Sivec V Bohinjski Bistrici pri šolskemu čebelnjaku g. Rupnik 031/688 834 (obvezne prijave) 21. jun. 17.00 Vzreja čebeljih matic - delavnica* Marija Sivec Pohorska vila, Pivola 8, Hoče g. Vogrinec 041/818 705 (obvezne prijave) 23. jun. 16.00 Terenski ogledi medovitih rastlin in povzročiteljev gozdnega medenja* Franc Šivic Zbirno mesto: Bar Huta, Splavarska ulica, Vuzenica g. Žvikart 031/375 107 * Usposabljanja iz Programa ukrepov na področju čebelarstva, ** Program izobraževanja s področja zdravstvenega varstva čebel (vsi izvajalci so dr. vet. med.) Opazovalna postaja Gibanje tehtnice ± kg Opis dogajanja Bela krajina, Metlika 6,6 Akacija Bistriško Pohorje 2,8 Gozd Bohor - Lisca 2,5 Gozd Braslovče 8,4 Gozd Dolenjske Toplice –4,9 Ni medilo Goriška brda 0,9 Akacija Goriško, Šempeter 2,5 Akacija Gorjanci, Kostanjevica na Krki 3,6 Akacija Ilirska Bistrica –5,7 Ni medilo Lenart 0,0 Ni medilo Kanalsko, Tolminsko –1,1 Ni medilo Kočevski rog –0,6 Ni medilo Koper, Dekani 16,4 Akacija Kostrivnica, Lahomno 13,6 Gozd Kozjak - Veliki Boč 4,4 Gozd Jelovica - Rovtarica –0,2 Ni medilo Krim - Iška vas 11,2 Gozd Krško, Sevniško 8,2 Akacija Laško, Malič 6,3 Gozd Opazovalna postaja Gibanje tehtnice ± kg Opis dogajanja Lendava 10,1 Ogrščica, akacija Ljutomer 21,1 Ogrščica, akacija Logaška planota, Menišija –4,4 Ni medilo Lovrenško Pohorje 4,0 Gozd Mali Bakovci 16,2 Ogrščica, akacija Kranjska Gora –0,8 Ni medilo Ljubljana 9,9 Gozd Podčetrtek 3,8 Akacija Ptuj, Haloze 9,8 Akacija Slovenska Bistrica, Oplotnica 3,8 Gozd Gornji Grad 22,1 Gozd Lukovica 10,4 Gozd Trojane 3,2 Gozd Travna gora 0,3 Gozd Trnovski gozd –1,3 Ni medilo Brežice 5,8 Akacija Zreško Pohorje 8,5 Gozd Žužemberk 10,6 Gozd Podatki o gibanju tehtnic od 21. 4. 2017 do 20. 5. 2017 RAZPISI ZA STOJIŠČA Spletna stran ONS: https://ecebelar.czs.si h Telefonski odzivnik: 01/729 61 20 Vse vloge morajo biti v skladu s Pravilnikom o katastru čebelje paše, čebelarskem pašnem redu in programu napovedi medenja. ČD Čebelja paša Naslov za oddajo pisne vloge Rok za oddajo Informacije Kočevje lipa, smreka, gozd in hoja Jože Vidmar, Travniška ulica 9, 1330 Kočevje 10. 6. 2017 g. Vidmar, 041/549 052 Rakek gozd ČD Rakek, Begunje pri Cerknici 131, 1382 Begunje pri Cerknici 15. 6. 2017 g. Škrlj, 031/648 886 6/2017 letnik CXIX182 OGLASI PRODAM Cvetni prah, pakiran po 5 kg, za- mrznjen, letošnji, tel.: 041/990 360. Cvetni prah osmukanec, letošnji, svež zamrznjen ali posušen, možna dostava na dom, tel.: 040/845 113. Cvetni prah, svež, zamrznjen ali suh, različna embalaža, odlične kakovosti in izredno čist, ugodno (Škofja Loka), tel.: 031/753 345. Akacijev, cvetlični, lipov, gozdni in ajdov med, tel.: 041/784 775. Akacijev, cvetlični in gozdni med, z analizami, pridelan v naj- večjem čebelarstvu v Slovenji, ter matični mleček odlične kakovo- sti, tel. 031/734 905. Cvetlični, gozdni in lipov med, svež matični mleček, letošnji, ter oprašene matice, vzrejene pod nadzorom KIS-a, tel.: 041/587 573. Čebelje družine na 5 in 7 AŽ-satih (Vrhnika), tel.: 041/853 793. LR 1/1, naklade 2/3, z lipovimi satniki ali brez, podnice, pokrove ALU ali pocinkane, tel.: 031/553 293. Čebelje družine na 6 ali 7 AŽ-sa- tih, tel.: 041/868 121. Čebele na 7 AŽ-satih, tel.: 040/302 523. Nekaj družin na AŽ- ali na LR- -satih, z letošnjimi ali lanskimi maticami, s panji ali brez, tel.: 040/838 956. Več čebeljih družin na AŽ-satih (Dravograd), tel.: 040/412 793. AŽ-satnike in dva lipova AŽ-pa- nja 10S, tel.: 041/822 366. AŽ-panje, 5- in 7-satarje ter tro- etažne, rabljene (Medvode), tel.: 01/361 37 35. Več rabljenih 10-satnih AŽ-panjev, nekaj skoraj novih, en nakladni panj ter stare letnike Slovenskega čebelarja, tel.: 04/510 62 50. Nove AŽ 7- in 10-satarje – tudi 3-etažne, možna menjava za čebelje družine, tel.: 031/501 801 (po 18. uri). Rabljene nakladne panje, 10S AŽ-mere, po dve ali tri naklade (Dolenjska), tel.: 041/779 236. Štiri leta stare sadike japonske sofore (Sophora japonica), tel.: 040/794 187. Prevozni zabojnik z 10 AŽ 11S, nenaseljen in z zunanjo enoto za tehtnico, staro 5 let, tel.: 040/681 006. Tovornjak TAM 110 z nadgradnjo in 45 panji, zadnji del predeljen za točenje, lepo ohranjen, redno servisiran, tel.: 051/339 096. Tovornjak TAM 110 za prevoz 78 AŽ-panjev, tel.: 031/785 214. Tovornjak TAM 100, letnik 89 z nadgradnjo za 60 panjev, lepo ohranjen in redno servisiran, tel.: 040/367 045. Montažni čebelnjak (les, železo) za 12 10-satnih AŽ-panjev in 8 rezervnih AŽ-panjev (Jesenice), tel.: 031/815 581. Čebelnjak za 21 AŽ-panjev ter prazne panje, dobra lokacija, možen najem (Trebnje), tel.: 07/304 50 39. Plastične osmukalnike za cvetni prah, rabljeni eno sezono, lepo ohranjeni, cena po dogovoru, tel.: 051/855 070. Ajdo, kranjsko sivo, primerna za seme ali moko, naravna sušena in prečiščena, tel.: 041/657 533. Novo digitalno tehtnico, tel.: 041/722 102. Trisatno točilo za med na elek- trični pogon iz nerjaveče kovine (Kranj), tel.: 031/320 593. Štirisatno točilo z motorjem, inoks od 0 do 300 vrt./min., popolnoma novo, tel.: 070/757 865 (po 15. uri). Kovinski sončni talilnik na štiri sate s podstavkom ter pet stirodur AŽ-panjev 3S, pregled od zadaj, tel.: 031/312 955. Glasilo Slovenski čebelar in vso čebelarsko literaturo do leta 1946, tel.: 051/611 377. Manjši čebelnjak za dva AŽ 11 + 3 panja, tel.: 051/332 684. KUPIM Tri roje (Koroška, Štajerska), tel.: 041/446 418. Močne čebelje roje, tel.: 041/841 424. Močne čebelje roje, tel.: 041/344 594. Sedem čebeljih družin v AŽ-pa- njih 10-satarjih (okolica Ljublja- ne), tel.: 051/681 099. Mali oglasi Miha Kunstelj s. p., ing. Jože Kunstelj s. p. Zavrti 41, 1234 Mengeš tel.: 031/352 797, 01/723 70 27 e-pošta: jm-kunstelj@amis.net www.mj-kunstelj.com Čebelarski jopiči, kombinezoni, klobuki, kape, rokavice, pajčolani … Čebelarska točila in posode za med, rezervni deli za točila, motorji (80 in 110W), ročni pogoni … NOVO! Izdelki za zaščito: čebelarske obleke iz mrežaste tkanine, gumijaste rokavice (kislinoodporne), rokavice iz debelega usnja, klobuk s kovinski mrežo. 6/2017 letnik CXIX 183 OGLASI Naročeno blago pošljemo tudi po hitri paketni pošti (z izjemo lomljivih izdelkov). Po izjemno nizki ceni vam iz vašega voska izdelamo satnice — 1,20 EUR/kg. Vosek steriliziramo pri 125 oC. Odkupujemo vosek po največ 7,00 EUR/kg. Priznano vzrejališče čebeljih matic Debevec. Sprejemamo naročila. TRIETAŽNI AŽ-PANJ10-SATNI AŽ-PANJI PRAŠILČEK AŽ 3-, 5-, 7- IN 9-SATNI PREDELAVA VOSKA V SATNICE SAMO 1,20 EUR/KG KRMILNIK ZA PLASTENKO STIMI – KOLIČINSKI POPUST za več kot 150 kg, pri plačilu z gotovino STANDARDNI LR- IN DVOTRETINJSKI LR-PANJ ŽICA ZA SATNIKE 250 g RSF – 4,8 EUR 250 g CINKANE – 2,9 EUR GRELNIKI ZA MED 187 EUR KAKOVOSTNA RSF- TOČILA IN POSODA Delovni čas: ob delavnikih 8.00–12.00 9.00–12.00 16.00–18.00 ob sobotah ČEBELARSTVO DEBEVEC ČUŽA 7, 1360 VRHNIKA tel.: 01/755 12 82, faks: 01/755 73 52 • Panji so izdelani natančno in kakovostno. • Kakovostna izdelava po ugodni ceni. • Uporabljamo vodoodporne materiale in lepila. apis.med93@gmail.com Trgovina in proizvodnja: Vrhnika, Opekarska 16 NAKLADNI AŽ-PANJ E 30% VEČJA STIMULACIJA 6/2017 letnik CXIX184 OGLASI Glavne prednosti točil ATELŠEK: • Robustna stabilna konstrukcija, izdelana iz nerjevečega jekla, • Košare, izdelane na način, ki zmajšuje trganje mladega satja, • Sifonsko oblikovana iztočna pipa za iztok medu brez voščin, • Velikost in dimenzije točila lahko prilagodimo vašim potrebam. CENIK TALILNIKOV: Premer Cena z DDV 170 mm 70,00 € 215 mm 75,00 € 300 mm 85,00 € 350 mm 95,00 € TALILNIKI ZA MED IN TOČILA ATELŠEK Naročila sprejema in prodaja: Atelšek d. o. o., Povir 52a, Sežana e-pošta: jani@atelsek.si, GSM: 031 667 158 MODELI TOČIL: 6-satno AŽ, 6-satno AŽ + LR, 6-satno AŽ + DB, 12-satno AŽ, 36-satno RADIALNO. FTN d.o.o. Nad izviri 34 2204 Miklavž na Dravskem polju www.ftn.si 02/62-96-226 UGODNE CENE KOZARCEV IN POKROVČKOV Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. FTN oglas cebelarji 182x62_marec2017.indd 1 30/03/2017 11:28 Blaž Okorn, s. p. Sp. Sorica 1a 4228 Železniki tel.: 04/519 80 30 ali 031/542 517 e-pošta: blaz.okorn@siol.net www.susilnicesadja.si Sušilniki spadajo med subvencionirano čebelarsko opremo. Sušilniki SUŠA Za sušenje cvetnega prahu in taljenje kristaliziranega medu, sušiti je mogoče tudi sadje, zelenjavo, zelišča, gobe itd. 6/2017 letnik CXIX 185 OGLASI Čebelarski center Gorenjske v Lescah, Rožna dolina 50a, vam omogoča: - izdelavo satnic iz vašega voska, - odkup voska, - nakup AŽ- in LR-satnic. Vse informacije dobite na: www.cricg.si ali 031/628 499. www.cebelar.net Medom d.o.o., Dolnja Bitnja 19 a, 6255 Prem AKCIJSKE CENE TRAJAJO OD 10. 2. DO 10. 3. 2017 BARVE Čebelar.net Čebelar.net Čebelar.net Satniki AŽ iz lipovega lesa, že sestavljeni s folci ter vrtani (6 lukenj). Cena: 0.65 eur/kos PANJ AŽ, 7 satni MATERIAL: STIRODUR Panj dobite v paketu z navodili za sestavljanje Cena: 22 eur/kosNOVO oglas cebelar MAREC 2017.indd 1 16. 03. 2017 23:36:39 Izdelava prevoznih čebelnjakov AŽ- in nakladnih Anton Ciglič s.p. www.cebelnjaki.si info@cebelnjaki.si Telefon: 031 681 589 C M Y CM MY CY CMY K OGLAS - CIGLIC JAN2017.pdf 1 20. 12. 16 11:32 ČEBELARSTVO IN VZREJA MATIC ANTON KUMER Krnica 52, 3334 Luče Tel.: 031/793 032 e-pošta: kumer.tone@gmail.com Sprejemamo naročila za rodovniške matice kranjske čebele – sivke – iz odbranih matičarjev pod nadzorom KIS-a. Matice so oprašene na plemenilni postaji Lučka Bela. Matice bodo na voljo v juliju 2017. Mobilni telefon 040-346-436 E-mail cebelarskaoprema@gmail.com IZDELAVA OMETALNIKOV ZA ČEBELE Specifikacija Material: inox, nerjaveča pločevina Metlice: konjska žima Pogon: 2 motorja, brez jermenov Klin d.o.o. Logatec Napajanje: 12VDC Dr.Gosar Eko koncencentrati Ameriški slamnik, rdeča pesa... . Koncentrati za mešanje z medom z odlično prodajno zgodbo. Polnjenje medu Polnjenje medu v priroč- no embalažo (pomoč pri deklaraciji in dizajnu). Inhalacija iz panja Različni inhalacijski seti s katerimi lahko izvajate inhalacijo aerosola iz panja. info@dr-gosar.si; www.dr-gosar.si; 041674724 6/2017 letnik CXIX186 Vzrejamo kakovostne matice kranjske sivke pod nadzorom KIS-a. Matice lahko prevzamete osebno ali pa vam jih pošljemo po pošti. Pri nakupu več kot pet matic ni poštnine Pri nakupu več kot 10 matic vam priznamo 10 % popust. Vaneča 70a, 9201 Puconci Tel.: 031 703 603, 031 727 837 e-pošta: info@kapun.net www.kapun.net Vzreja matic DARKO GRM Hude Ravne 1, Dole pri Litiji Tel.: (01) 897 21 45 – GSM: 041/900 606 e-naslov: darko.grm1@siol.net • Sprejemamo naročila za označene matice čiste kranjske sivke iz odbranih matičarjev pod nadzorom KIS. OGLASI Ponujamo vam označene matice kranjske sivke iz odbranih matičarjev ter zrele matičnike. Matice pošiljamo večkrat na teden. Golo Brdo 19, 1215 Medvode.Tel.: 01/361 24 28 Vzreja matic BUKOVŠEK – od leta 1934 - Grant 1e, 5242 Grahovo ob Bači Ponujamo vam označene matice čiste kranjske sivke. Naročila: tel.: 031/254 995 e-pošta: info.carnica@gmail.com Prevzem: osebno ali po pošti KOLIČINSKI POPUST VZREJNI CENTER RODICA S KAKOVOSTJO DO USPEHA! Čebelarstvo Cvet Mitja Nakrst, Žeje 30, 1233 Dob pri Domžalah T: 031 291 603 www.cebelarstvocvet.si info@cebelarstvocvet.si Matice lahko prevzamete osebno, pošiljamo jih po Sloveniji in v tujino. Vzreja poteka po preizkušeni vzrejni metodi ter z lastno odbiro v selekcijskem čebelnjaku s sodelovanjem KIS-a (DPO) in ČZS (PRO). Registrirano vzrejališče čebeljih matic pri MKGP-ju vam nudi oprašene in neoprašene čebelje matice. Ponujamo tudi zrele matičnike znane starosti. vzrejenih pod nadzorom KIS. Vzreja matic JOŽE HERBAJ Nedeljica 29, 9224 TURNIŠČE Tel.: 02/572 14 70 in GSM: 041/214 980 Sprejemamo naročila za označene matice kranjske sivke iz odbranih matičarjev, MATICE LAHKO PREVZAMETE OSEBNO, POŠILJAMO PA JIH TUDI PO POŠTI! Žižki 93, 9232 ^ren{ovci Pri nas dobite kakovostne in ozna~ene matice kranjske sivke iz odbranih mati~arjev. Vzreja poteka pod nadzorom Kmetijskega in{tituta Slovenije. Matice lahko prevzamete osebno ali pa vam jih po{ljemo po po{ti, tudi v tujino. ^ebelarstvo in vzreja matic Tel.: 041/886 652, 031/574 775, e-po{ta: joze.tratnjeksiol.net Jožica in Jožef Tratnjek Henrik Zaletelj Fužina 59, 1303 Zagradec, TEL.: 01/788 60 86 GSM: 041/775 333 in 031/775 333 E-POŠTA: zaletelj.henrik@gmail.com VZREJA ČEBELJIH MATIC Vzrejamo matice, čiste kranjske sivke pod nadzorom KIS. Matice lahko prevzamete osebno ali pa vam jih pošljemo po pošti. Sprejemamo tudi naročila za matičnike. 6/2017 letnik CXIX 187 V SPOMIN VZREJALIŠČE ČEBELJIH MATIC GABER Novačanova ulica 3, 3202 Ljubečna, Tel.: 03/546 14 47, GSM: 031/705 961 Pri nas lahko kupljene označene čebelje matice prevzamete osebno ali pa vam jih pošljemo po pošti. Vzrejališče je odobril KIS. 娀渀攀戀椀琀攀 猀攀 稀愀樀攀搀愀瘀猀欀攀 瀀爀愁椀挀攀 嘀愀爀漀樀攀 稀 渀漀瘀漀 爀攀瘀漀氀甀挀椀漀渀愀爀渀漀 洀攀琀漀搀漀℀ 嘀愀爀爀漀愀 䐀攀猀琀爀甀欀琀漀爀 䴀攀㈀㤀　　 樀攀 渀愀瀀爀愀瘀愀Ⰰ 欀椀 稀 漀搀搀愀樀愀渀樀攀洀 稀瘀漀ഁ渀攀 爀攀猀漀渀愀渀挀攀 瀀漀瘀稀爀漀ഁ椀 爀愀稀欀爀漀樀 瀀爀愁椀挀攀 嘀愀爀漀樀攀⸀ 䬀漀渀ഁ渀漀 戀漀猀琀攀 氀愀栀欀漀 稀愀愁ഁ椀椀氀椀 猀瘀漀樀漀 ഁ攀戀攀氀樀漀 搀爀甀縁椀渀漀 瀀爀攀搀 琀攀洀 渀攀瘀愀爀渀椀洀 稀愀樀攀搀愀瘀挀攀洀 戀爀攀稀 甀瀀漀爀愀戀攀 欀攀洀椀欀愀氀椀樀℀ 娀愀 瘀愀猀 渀愀瀀漀氀渀椀洀漀 洀攀搀 瘀 瀀爀椀爀漀ഁ渀漀 瀀愀欀椀爀愀渀樀攀Ⰰ 瘀 㠀 最爀愀洀猀欀攀 瘀爀攀ഁ欀攀⸀ 一愀樀 戀漀 瘀愀愁 洀攀搀Ⰰ 瘀 瀀爀愀欀ⴀ 椀ഁ渀椀 攀洀戀愀氀愀縁椀Ⰰ 瀀爀椀猀漀琀攀渀 瀀漀瘀猀漀搀Ⰰ 琀愀欀漀 瘀 最漀猀椀渀猀欀椀栀 氀漀欀愀氀椀栀Ⰰ 欀漀琀 瘀 瘀猀愀欀攀洀 瀀漀栀漀搀渀椀愁欀攀洀 渀愀栀爀戀琀渀椀欀甀⸀ 娀 椀渀栀愀氀愀挀椀樀猀欀椀洀椀 猀攀椀 䄀倀䤀ⴀ䄀䔀刀伀匀伀䰀 䤀Ⰰ 䄀倀䤀ⴀ䄀䔀刀伀ⴀ 匀伀䰀 䤀䤀 椀渀 䄀倀䤀ⴀ䄀䔀刀伀匀伀䰀 倀氀甀猀 氀愀栀欀漀 椀稀瘀愀樀愀琀攀 椀渀栀愀氀愀挀椀樀猀欀漀 愀攀爀漀猀漀氀渀漀 愀瀀椀琀攀爀愀瀀椀樀漀 椀稀 瀀愀渀樀愀⸀ 䤀稀戀椀爀愀琀攀 氀愀栀欀漀 洀攀搀 猀攀椀 稀 渀愀爀愀瘀渀椀洀 瘀氀攀欀漀洀 椀渀 猀攀椀 猀 瀀爀椀猀椀氀渀椀洀 瘀氀攀欀漀洀⸀ Zapustili so nas ANTON STARIČ 1928−2016 Septembra 2016 smo se na tre- bevskem pokopališču poslovili od Antona Stariča iz Ornuške vasi. Rojen je bil leta 1928. Vse življenje je preživel na doma- čem Uhanovem gruntu v Udni vasi. Čebele so bile njegove življenjske sopotnice, saj je če- belaril že njegov oče. Leta 1947 je čebele prevzel od očeta. V najplodnejših letih je gospoda- ril z več kot 40 čebeljimi dru- žinami. Leta 1980 se je prvič srečal z varozo, vendar mu ni odvzela ljubezni do čebel. Od samega začetka je bil član ČD Trebelno - Mokronog. Svoje bogate izkušnje je rad delil z drugimi člani. Prejel je odličje A. J. III. stopnje. Z ljubeznijo do čebel pa je okužil tudi svoje naslednike, saj je sin Marjan že več let uspešen čebelar. ČD Trebelno - Mokronog VLADO KRAŠOVEC 1936−2016 Lani smo se poslovili od zadnjega ustanovitelja ČD Bloke Nova vas leta 1977 g. Vlada Krašovca. Pred osem- desetimi leti se je rodil v trdni notranjski družini in mlada leta preživel v Velikih Laščah. Na Bloke se je dru- žina vrnila leta 1968. Prva stvar, ki jo je postavil poleg obnovljene hiše, je bil seve- da čebelnjak. Srečno življe- nje mu je teklo v ubranem družinskem krogu in med njegovimi čebelami. Vlada smo poznali kot imenitne- ga čebelarja. Za dobro in sodobno čebelarjenje s pri- dihom dobrih starih navad je bil pripravljen storiti vse. Pomoč mlajšim, manj izku- šenim, članom je bil pripra- vljen nuditi kadar koli. Za svoje delo je dobil zlati znak ČZS, na kar je bil zelo pono- sen. Hvaležni smo se od nje- ga poslovili člani ČD Bloke Nova vas. Mag. Dušan Kaplan RUDI MARTINJAK 1937−2016 Avgusta 2016 smo se poslo- vili od svojega dolgoletnega člana Rudija Martinjaka. Čebelariti je začel leta 1965. Vrsto let je bil član Uprav- nega odbora ČD Cerklje. Z veseljem je sodeloval pri različnih dejavnostih dru- štva, tudi pri postavitvi društvenega čebelnjaka. Za prizadevnost na področju čebelarstva je prejel odličja A. J. III., II. in I. stopnje, leta 2012 pa mu je ČD Cerklje po- delilo tudi zahvalno plaketo za dolgoletno delo v dru- štvu. Kot vestnega in priza- devnega čebelarja ga bomo ohranili v lepem spominu. ČD Cerklje na Gorenjskem 031/734 905• info@cebelarstvo-pislak.si • www.cebelarstvo-pislak.si Čebelarstvo PISLAK BALI Največje slovensko vzrejališče matic z več kot 50-letnimi izkušnjami vam tudi letos ponuja oprašene in neoprašene matice z vrhunskimi proizvodnimi lastnostmi. Zaradi velikega zanimanja vas prosimo, da matice pravočasno rezervirate. Prevzeti jih je mogoče osebno, lahko pa vam jih pošljemo tudi po pošti. Čebelarjem z veljavno člansko izkaznico ČZS priznamo 4 % popust ob nakupu opreme in pribora, matic in čebeljih pridelkov v vrednosti več kot 50 EUR. VZREJA MATIC ČEBELARSTVO DREMELJ Sprejemam naročila za matice čiste kranjske sivke in zrele matičnike. Matice so označene, lahko jih prevzamete osebno ali pa vam jih pošljemo po pošti. Ob večjem naročilu matic je poštnina brez plačna. Janez Dremelj, Dragovšek 13, 1275 Šmartno pri Litiji GSM: 041/836 050, 041/779 119, Tel.: 05/971 06 23 e-pošta: vzreja.dremelj@gmail.com 6/2017 letnik CXIX188 V SPOMIN FRANC REPAR 1928−2016 Lani poleti smo se poslovi- li od svojega dolgoletnega člana Franca Reparja - Fran- čeka. Čebelariti je začel leta 1964 in čebelaril na več loka- cijah z več kot sto AŽ-panji. Tudi prevažal je svoje čebele na razne gozdne lokacije po Sloveniji. Svoje bogate in dolgoletne čebelarske izku- šnje je v obliki nasvetov ali pomoči rad delil z drugimi čebelarji. Nemalokrat je go- stil razna čebelarska društva v svojem hramu v Podvrhu. Za svoje delo na področju če- belarstva je prejel odličja A. J. III., II. in I. stopnje. Vseskozi je bil redni član ČD Sevnica. Bil je gozdar in velik ljubitelj narave. Vsi, ki smo ga pozna- li, ga bomo ohranili v lepem spominu. ČD Sevnica RAFKO ERŽEN 1929−2016 Tako kot so se lani borile če- belice za obstoj, tako so tudi naši starosti v čebelarskem društvu Železniki pošle te- lesne moči in žal se je moral posloviti od svojcev in nas če- belarskih prijateljev. Rafko je bil naš dolgoletni predsednik ter odbornik in je kot pred- stavnik starejše generacije dokazoval, kaj pomeni na- rava, kaj naravi in človeštvu pomenijo čebele s svojo na- ravno danostjo. Za vse svoje delo v čebelarskem društvu Železniki je prejel lepa pri- znanja. S svojo umirjenostjo in blagostjo ter nasveti pa je dajal ton naši organizaciji. Spominjali se ga bomo po velikem smislu za naravo. Rafko, hvala ti za vse! ČD Železniki JOŽA ZUPAN 1940−2016 Oktobra smo se poslovili od svoje članice Jože. Z možem Petrom sta čebelarila v Rži- šah nad Zagorjem, Petrovem rojstnem kraju. Tam sta si s trudom v strmini postavila hišo in čebelnjak, sicer pa sta od leta 1974 delala in živela v Ljubljani, kjer sta si ustvari- la družino. Vsak prosti tre- nutek sta izkoristila, da sta bila pri čebelah. Joža je bila prijazna in delovna. Rada je prihajala na izobraževanja in ekskurzije. Vedno nasmeja- na je razdajala svoje čebelar- ske izkušnje. Zagorski čebe- larji jo bomo ohranili v lepem spominu. ČD Zagorje ob Savi STANKO ŽUNEC 1935−2016 Septembra nas je nenadoma zapustil naš član Stanko Žu- nec. Bil je dolgoletni član na- šega društva. Povprečno je če- belaril z desetimi panji, zaradi bolezni pa je imel samo še dve čebelji družini, saj mu je bilo delo s čebelami v velik napor. Rad se je družil s čebelarji in z njimi izmenjaval svoje izku- šnje. Pokojni Stanko Žunec nam bo ostal v trajnem spo- minu, saj je z njegovim odho- dom nastala velika praznina. ČD Pesnica pri Mariboru Vse za čebelarje. Tudi v spletni trgovini: www.cebelarski-center.eu LASTNA PROIZVODNJA – VISOKA KAKOVOST Izdelujemo panje iz tehnično sušenega smrekovega lesa. ČEBELARSKI CENTER LENART 05 917 89 27, 041 474 897 info@cebelarski-center.eu Delovni čas: Ponedeljek–petek 8.00–12.00, 13.00–18.00 Sobota 8.00–12.00 Jezik za sporazumevanje: nemščina. Naše satnice lahko kupite tudi v podjetju Logar trade, d. o. o., iz Šenčurja in Jana posredovanje, zastopanje, Maribor. Kako nas najdete: Wachsverarbeitung │ Imkereiartikel Deutsch Haseldorf 75 │ 8493 Klöch, Avstrija Telefon & faks: +43 (0) 3475 / 2270 info@wachs-hoedl.at │ www.wachs-hoedl.at Imejte svoj vosek pod nadzorom! Satnice iz lastnega voska so spet aktualne. • Imate možnost prisostvovati predelavi svojega voska! Obvezna je predhodna telefonska najava! • Najmanjša količina obdelave je 20 kg surovega voska ali 50 kg starih satov. • Garantiramo razkuževanje s paro. • Zelo ugodno razmerje med količino in kakovostjo. • Po želji izdelujemo satnice vseh debelin in velikosti. • Predelava voska poteka vse leto. • Velika izbira pripomočkov za čebelarjenje. Untitled-4 1 17/05/2017 21:31 4 AKTIVNE UČINKOVINE proti varozi Visoka učinkovitost (višja od 90-95%) Ni rezistence Enostavna & varna uporaba Podprto z več kot 15 let izkušenj Odobreno za ekološko čebelarstvo Odmerek prilagodljiv glede na stopnjo okuženosti z varozo, temperaturo in tip panja Samozavest odobrenega tretiranja ZAGOTOVLJENA KOVOST za čebele, čebelje izdelke in potrošnika Alveis by Chemicals Laif spa080 13 15Zdravilo brez recepta. Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z veterinarjem ali s farmacevtom.Da tu m p rip ra ve : A PR IL 2 01 7 OPTIMALNA KONCENTCIJA za maksimalno učinkovitost (> 96%) in odlično toleranco ČAS DAJANJA: ZIMA (malo ali nič zaroda) POMLAD (rojenje) POLETJE (blokirano leženje jajčec) Fo to : F ra nc Ši vi c