...... @BTUB> J OFFICIAL ORGAN [ oseBBflraA OF THE GRAND CARNIOUAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION id » Secwd-Cla— M»tt«r December 9. 1920,»t the Po«t Office »t Joliet, llHnoi«, Under the Act of August 24, 1912 "GLASILO K. 8. K. •JEDNOTE" 1004 N. Chicago Street; JOLIET, ILL. Ratvo Podat* Guaranteed. k j večji »Uvenilu teduik v Združenih državah. Izhaja vsaka sreda. Naročnina: Za £iaa t, aa lata $2.00 $3.00 NASLOV ■radalitva ki npnraKtra Jat 1004 N. Chicago Street, Joliet, lil Telafon; 1048 The largest Slovenian Weekly in the United States of America. Issued every Wednesday Subscription ra'e: Far m«mWi yeerly----(1.30 Foi nan member*.......$2.00 Foreign Cooatriea..... $3 00 Telephone 1048 V. ACCEPTANCE FOB MAILING AT SPECIAL SATE OF POSTAGE"PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3,1917, AUTHORIZED ON MAY 22,1918. Stev. 11. - No. 11. JOLIET, ILL., 15. MARC A (MARCH), 1922. Leto VIII. - Volume VIII. GRADBA PODZEMELJSKE ŽELEZNICE V CHICAGU. PRED VELIKO STAVKO PREMOGARJEV. Idianapolis, Ind. 10. marca, j Vsled vedno večjega prorne-— Iz urada Premogarske mu-!.ta v drugem največjem ameri.š-jo l. II. of A. se naznanja, elajkem mestu, Cfokagu, 111. se ho *bo splošno glasovanje lokalnih j še tekoče poletje pri&lo s grad-unij sirom držav danes zakljujbo podzemeljske električne že-čeno. Glasovanje se vrši mod jleznice, kpjo gradbo je mestni premogarji mehkega premoga;svet že oddobril. V to svrho je li naj unija letos s 1. apri-jima mesto že 30 milijonov dol. lom vprizori generalno stavko, !,na razpolago; nova železnica ali ne, ako se do tedaj nove bo last mesta. plačilne lestvice ne odobri. Poslej je za stavko glasovalo že 9 desetin. Dasiravno so imeli operator- Nova podzemeljska železnica, ki bo za Chicago velike vrednosti in pomena, bo merila 131 milj proge s posameznimi ji v zapadni Pennsylvania, O- j tračnicami in 5(j milj tračnic h i o, Indian i in Illinoisu dosti izgrajenih v železnih predornih 1 »ril i like stopiti V linijskimi vo- j čevelj Računa se,, da se bo ditelji v posvetovanje, se to do j na leto po tej železnei vozilo danes še ni izvršilo. Navede-1 nad 1 bili jon oseb. ni operatorji nočejo slišati o kaki meddržavni konferenci, ampak zahtevajo, da naj se o-be stranke pokliče pred vlado v Washington. Zastopniki operatorjev in antracitnih preniogarjev iz Pennsylvanije se bodo sešli na konferenci dne 15, t. m. v New-York u. ML d premogarji to stroke ne bo splošnega glaso->.-(Tijrt v zadevi nameravane stavke; pač je pa zadnja konvencija sklenila, da bodo tudi ti premogarji dne 1. «prila.os* tavili svoje delo, če se ne bo njih zahtevam glede zvišanja plač ugodilo; premogarji po o-kniiih, mehkega premoga pa samo zahtevajo, da ostane sedanja plačilna lestvica še naprej v veljavi. Columbus, Ohio. 10. marca. —^ Semkaj iz Indianapolisa došli predsednik unije premogarji v države Ohio, Mr. Lee Hali zatrjuje, da bo letos s 1. aprilom izbruhnila tako obsežna in velika stavka preniogarjev š»irom Združenih držav, ka-koršne še ne pomni zgodovina. Stavko je edinole mogoče odstraniti na posebni konferenci med premogarji in operatorji in to v najkrajšem ča&u. Pueblo, Colo. 10. marca. — V državi Colorado in po zapadu bodo vsi unijski premogarji volili'za splošno stavko 1. apri-ia t. 1. Springfield, 1111. 11. marca. — Lastniki premogovnikov v državi Illinois so včeraj pismeno naprosili predsednika premogarske unije iz te države, da naj jim takoj naznani,je li so premogarji zadovoljni poslati svoje zastopnike na posebno posvetovalno konferenco, ali ne? Na tej konferenci naj bi se razmotrivalo o pogodili, ker stara plačilna lestvica bo potekla ta mesec. Mr. Farrington, pred s. unije preniogarjev se bo o tej zadevi z drugimi unijskimi urad-niki posvetoval na seji prihodnjo sredo. ZDRUŽENE DRŽAVE SE NE BODO UDELEŽILE GENOV SKE KONFERENCE. Washington, D. C. 9. marca. — Včeraj je vlada Združenih držav formalno odklonila povabilo zavezniških držav na finančno konferenco, vršečo se dne-10. aprila t. 1. v Genovi na Laškem. Državni tajnik Hughes je tozadevno že obvestil italijansko vlado navajajoč vzrok nevde-ležbe. Naša vlada je mnenja, da se ne bo na tej konferenci razpravljalo o ekonomskih in finančnih zadevah, ampak v prvi vrsti o napetih političnih vprašanjih Evrope; v take zadeve se pa Združene države ne j smejo in ne morejo vmešavati. Tozadevni odgovop je bil poslan italijanskemu poslaniku Rizziju z zatrdilom, da se vlada Združenihj držav v obče zanima za vsako »lično konferenco; da Združene države želijo Evropi zopetni pevratek prosper i teta in rehabilitacije; vendar mora pri tem Evropa sama še dosti svojih ovir odpraviti. Amerika je dovolj in vedno evropskim državam rada pomagala v ekononlskem oziru,noče ~~ . jse pa na noben način yeč vrne- V pomoč farmerjem. jšavati v tuje politične zadeve. Washington, D. C. 10. marca, j Dizavni tajnik se je v tem — V kongresu je bil danes z pismu tudi Rusije dotaknil. O 99 .proti 82 glasovoma sprejet nienii ^ da mx$R via<]a so$U8t^ zakonski načrt za dovolitev vuje ,z 110srečnim ruskim ljud-$1,000,000 podpore raznim far- stvom, da mu je šla doslej ra-merjem na severozapadu. Slda na pomo£. vendar se mora-tem denarjem se bo nakupilo jjo razinere lla Ruskem do cela preurediti ter produktivno si- Proga bo zvezana na .vse štiri strani mesta. (>d severa do jugozapada bo tekla od North Clark ceste, do State Str, po Harrison St. zapadno do Hals- ted St.; dalje po Blue Island Ave do 22. ceste, dalje zapadno do Marshall Blvd./ in od lam dalje po 26. cesti do Crawford Ave; torej bo ta železnica tudi tekla čez sredino onega dela mesta, kjer živijo Slovenci. žita in semen tem farmerjem, ker so bili vsled lanske suše hudo prizadeti. Senat je v to svrho priporočal 5 milijonov dol., a kongresna zbornica je označeno podporo samo- na $1,000,000,000 znižala. Rok izvolitve papeža bo podaljšan. Rim, 10. marca. — Ameriški kardinal O'Connell iz Bostona, Mass., je danes nekemu časni-carskemu poročevalcu izjavil, da bo sv. Oče v kratkem izdal svoj odlok glede podaljšanja konklavskega termina za izvolitev novega papeža. Ta nova :lol čba bo zavzemala 15 dni po smrti papeža, da se bodo "kan-klava" lahko tudi kardinali iz Amerike vdeležili. Pri zadnji vol it vi papeža, je prispel ameriški kardinal O'-Connell baš 1 uro prekasno, sli že po izvolitvi sedanjega papeža Pija XI. Nemški poslanik za Združene države. Berlin, 10. maroa. — Za službo nemškega poslanika v Wa-ehingtonu se poteguje znani ve-velekapitalist, milijonar Otto Wiedfeld^L ravnatelj Kruppo-vik tovarn v JJssanu. Njegovo imenovayje mora potrditi prvcMuk nemške republike z odobren jem parlamenta. Prevoz trupel ameriških vojakov. Washington, D. C. — Vojni department poroča, da bo delo s prevozom trupel ameriških vojakov s francoskega kmalo dovršeno. Do 6. maroa t. i. je bilo že 44,035 mrtvih ameriških junakov semkaj prepeljanih, na potu jih je pa še 1108. Poleg tega števila jih bo vseeno ostalo lia^Francoskem zako panih še okrog 32,000 deloma vsled želje sorodnikov pokojni-kov,-ali vsled tega, ker se ni nihče zanje oglasil. Uradno se naznanja, da je od maja 1917 do 31. decembra 1919 na ; Francoskem umrlo 77,712 dmeriških vopakov. lo in moč povečati; pred vsem je treba odstraniti od vladnega krmila vse vodilne osebe na Rulskem, ki so povzročile sedanjo ekonomsko katastrofo* Naša vlaela v tem oziru obstoja na svoji izjavi z dne 25. marca 1921. Končno žali vlada Združenih držav vsem zastopnikom, ali delegatom genovske konference največ uspeha. Evropa razočarana. LoMon, 9. marca. — Vest o odklonitvi vdeležbe Združenih držav na prihodnji genovski konferenci je iznenadila vse somišljenike tega načrta. V prizadetih krogih se govo; ri, da bo to delo oviralo evropske ekonomiste, kajti obnova centralne Evrope je brez pomoči Amerike skoro nemogoča. Glede tega nepričakovanega nastopa od s.tranft Združenih držav ni samo Anglija razočarana, ampak tudi Nemčija in I talija. Francija je glede tega bolj hladnokrvna, ifi še nekako vesela, ker zahteva, da naj se na tej konferenci vsa vprašanja glede reparacije in pogodb izključi. , Snežni plazovi na zapadu. San Francisco, Calif. 12. marca. — V£s železniški promet med San Franci seom in Salt Lake City je zadržan v-i i li plazov: vlaki, knajo od 18 — 40 ur>za-mude. V nekaterih krajih dr zave Nevada se je na tir navalilo snega do 50 čevljev visoko. RAZOROŽEVALNI NAČRTI ZVEZE NARODOV. Pariz, 10. marca.—Začasna komisija Zveze narodov je poslala vsem vladam, ki spadajo k tej zvezi posebni načrt glede razorožitve na podlagi minule wash ingtonske konference. Člani, ali vlade so bile zaeno naprošene, da naj v tej zadevi izrazijo svoje mnenje. Komisija bo o tej točki razpravljala na svoji prihodnji seji dne 15* julija; vso zadevo bo pa predložila na tiotji konvenciji Zveze narodov meseca sept. t. 1. v Ženevi. Načrt te zvezne komisije zavzema vse. o^ropejske dr/a ve,, izvzemši centralnih držav, ko-jih pripustilo število armade je bilo že določeno na mirovni konferenci; pri tem se je tudi Rusijo izpustilo. Po novem predpisu naj bi imele razne evropske države oboroženo silo kakor sledi: Belgija G0,000 mož; Čehoslova-kija 180,(XX); Danska 60,000; Francija 180,0(K); Anglija 90,-000; Holandska 90,006; Norveška 60,000; Poljska 120,000; Portugalska 30,000; Rumilnska 90,000; Švedska G0,000; Španska 90,000; Švica, 60,000; Jugoslavija ??!! Vsa ta oborožena sila bi skupaj znaša la .1,380,(XX) mož vo jaštva, ali ža polovico manj kot znaša danes. Zavezniki, odklonili zahteve Združenih držav. Pariz, 10. marca. — Washing,tonska vlada je danes po svojem zastopniku ministrskemu svetu zaveznikov predloži-a svoj račun v znesku $241,-000,(XX) katere naj bi Nemčij? Ameriki plačala kot stroške vzdrževanja ameriške armade po okupiranih krajih Nemčije. Zavezniški svet je pa to zahtevo kratkomalo odklonil iz vzroka, k<*r Nemčija drugim zaveznikom (Franciji, Angliji in Belgiji teh stroškov tudi še ni plačala. 'i ri Rev. Dr. Dunne imenovan kanclerjem. Chicago, 111. 13. marca.--Dosedanji podkancler chikaške nadškof ije Reverend Dr. Den nis Dunne je bil te dni. imenovan za kanclerja te nadškofije. Dr. Dunne bo zasedal meste bivšega kanclerja Rev. Dr. E F. Hobana, ki je bil nedavne od pok. sv. Očeta Benedikte XV. imenovan za pomožnegr škofa. Dr. Dunne je brat Rev. O W. Dunne-ja, župnika cerkv( sv. Jakoba,v Chicagu, ozir. bivšega 25 letnika župnika irske cerkve v Jolietu, kjer se je večkrat na počitnicah mudil. Martin Konda, umrl. Dne 8. t. m. je v Franci? Willard bolnišnici v Chicagi umrl lastnik in izdajatelj svo bodomiselnega lista i i Glas Svobode" v starosti 50 let. Pogreb se je vršil dne 11. t. m. na Čfcskem narodnem poko pališeu, kjer so ga sežgali, o-zir. njegove zemeljske ostanke izročili 'naravnim elementom. REVOLUCIJA V JUŽNI AFRIKI. London n. marca. — Kakor Reuterjevo izvestje iz Jclian-ne^burga v Južni Afriki poroča, je bilo tekom včerajšnjega dneva 32 oseb ubitih in 7G nevarno ranjenih v spopadu med kon^tablerji ter stavkajočimi rudarji v Benoni in Rand naselbini. V prvi so stavkarji ustrelili 19 stražnikov; krvavi spopadi so se vršili tudi v For-dsburgu in Brakpanu. Ko so bili v naselbini Benoni stavkarji ravno zbrani na nekem shodu, je letalec iz aero-plana vrgel bombo na poslopje; kasneje so pa stavkarji napadalca izsledili in njegovo letalo razstrelili, da je avijatik mrtev na tla padel. Splošna stavka rudarjev v Južni Afriki je naperjena proti angleški vladi, ker se hfciče tamošnje ljudstvo osvoboditi izpod angleškega jarma. Johannesburg, 12. marca. — Ko se je danes general Smuts, guvernor Južne Afrike peljal s svojim avtomobilom v mestu Rand, je nekelo nanj ustrelil toda generala ni pogexlil. V Sopli i ate. w mi in Brixton Ridge so oblasti zaprlo 11 (X) re volucionarjev. - Bitka meel u pent k i in policaji je bila skrajno huda e>sobito vsled tega, ker so avijatiki vrgli 3? bomb na zbiano množico; padlo je več u stažev in stražnikov. O sličnih spopadih in usta ji se poroča tudi iz vseh drugih večjih mest Južne Afrike; položaj postaja vedno bolj resem. Mlad požigalec. Battle Creek, Mich. 13. mar ^a. — Policija je danes aretirata 13 letnega šolarja Lovrenc Dunbar-a, ki je priznal, da je jadnje dni iz šale zanetil 3 poslopja, dvoje gledališč in Jun-;or višjo šolo; materijalna ško-la teli uničenih poslopij znaša ->ol milijona dolarjev. Ko so ga vprašali, čemu je sažgal ta poslopja, jim je odgo-joril, da iz šale, ker je rad gle-ial prihajajoče ognjegasce in cako so le ti goreča poslopja gasili. — Iver je bilo zadnji čas reč požarov v tem mestu, sc \blasti mnenja, da je vse to lelo tega mladega# požigalca. Dosežen sporazum med delav-ci in kontraktorji. Več mesecev trajajoči raz-lor med kontraktorji te unij-ikimi delavci raznih strok je lil minuli teden v Jolietu, III. igodno poravnan, tako da s vlada odposlala 140,000 mo:' močno armado čez hrvatsko-slavonsko ozemlje. Vojaštvo, obstoječe iz pehote, artilerij<-in zrakoplovov je zbrano v raznih tabornih savske doline in je na vsak migljaj pripravljalo odriniti proti Reki. Glede zadnjega nastopa fašistov v Reki, je jugoslovanska vlada Italiji poslala oster pre teflt, sklicujoča se na znano rapalsko pogodbo, da mora ostati Reka'svobodna država in (hi naj se Italijani iz dalmatinske ga obrežja umaknejo. Tak protest bo poslala tudi Zve^/.i iiarodov in vrhovnemu zavezniškemu svetu, ako Italija prekrši rapalsko pogodbo. Dalje se je Italiji zagrozilo, če no bo kmalo v Reki uvedla niru, bode napram njo mala ententa (Jugoslavija, Češkoslovaška in Rumunska) nasto-lile; istotako tudi mala ententa odklanja vsako zastopništvo na bližaje>či se ekonomski koir ferenci v Genovi. Tndi v Italiji vre. Pariz, 9. marca. — Lz Rima se semkaj poreiča, da je italijanska vlada poslala 25,000 mož meično armado, ki je na potu iz Trsta proti Reki, da straži in čuva obmejno ozemlje. Rim. 9. marca. — Vsled ponovnih izgredov na Reki je stranka fašistov e>d vlade zali-,j Sevala,da naj se imenuje Gio- vauri Gie^atii ja, Hivsega vr-lovnega člana D'Annunzijeve- ga kabineta predsednikom svobodne reške elržave. Vlada se pa tej zahtevi prot i vi. češ da je nasprotna rapalski mirovni pe>ge>dbi, ali, da mora Reka ostati svobodna država. Italijanski komisar v Reki, signor Castelli, skuša na v.^e načine sestaviti novo koalicij sko vlado. V gotovih krogih se širi celo vest, da bo na to važno mesto imenovan kak tujec. Obljube Italijanov. Belgrad„10. marca.—Zunan- ;i minister Ninčič je včeraj skupščino obvestil, da je dobil id strani italijanske vlade zagotovilo, da bo sporno vpraša-ije Reke v najkrajšem času rečeno. Pri tem se bo pred vsem oziralo na glavne točke znane rapallske pogodbe. Italija bo iz tretje cone (pasa) v Da Ignaciji tudi svoje vojaštvo e>d-loklicala. Ako bo Italija v resnici vse to izvršila, potem Jugoslavija ne bo poslala svo-je*ga protesta zaveznikom. Napad na amer. legac. v Sofiji Sofija, Bolgarsko. 11. mar- ca. — Sinoči jev poslopje ameriške lcgacije v tem mestu nekdo vrgel bombo, ki je eksple>di-rala; pri tem ni bil nihče ran-jeu, le poslopje je m kaj pošk( .-dovano. Policija zatrjuje, da je bombo vrgel kak komunUt, oziro- \ ma prijatelj Rusije iz sovtuaH va do Združenih držav, ker nočejo priznati sovjetske vlade. i 'J l : m ' Društvo sv. Družine št. 5, La Salie, 111. Tem potom se uradno naznanja, da je društvo Sv. Družine št. 5, na redni mesečni seji dne 5. marca sklenilo in sprejelo iniciativni predlog društva sv. Jožefa št. 53. Predlog je bil soglasno podpiran in sprejet. La Salie, 111., dne 1rav. Frank Strehar, tajnik. (Društveni pečat.) Waukegan, 111., diie 10 ca 1922. lar- Iz urada društva Sv. Štefana št. 1. K.S.K.J. Chicago, 111. Xa redni seji društva sv. Štefana št.- 1. K.S.K.J. dne marca t. 1., so člani nagega društva .soglasno glasovali PROTI inicijativnpinu predlogu, ki ga je stavilo društvo sv. Jožefa a, se bo sv.'maša t vse žive in pokoj-nascga društv. I Vdeležite se sv. in sv. mase polnošte-no ! Pozdrav Društvo sv. Jan. Kvang. št. 65, Milwaukee, Wis. Na zadnji seji -dne 5. marca je bilo sklenjeno, da bo skupna spoved članov in članic omenjenega društva dne 25. marca zvečer in dne 26. t. m. zjutraj pri osmi sv. maši pa skupno št. 53. Članstvo sv.- Štefana obhajilo v slovanski cerkvi v se v tem oziru strinja s kan- Milwaukee, venčnim sklepom in je zato, da j Vdeležite se tega gotovo vsi ta sklep ostane tudi v VELJA- na omenjeni dan! VI glede delegatov do prihodnje konvencije. Bratje, bodimo demokratični in pustimo tudi malim društvom vstop na konvencijo. Pustimo jih, na prihodnjo konvencijo, ki bo ena najvažnejših v zgodovini naae Jednote, kajti to pot bodo govorila tudi mala društva. Zato bodimo enakopravni do malih društev! Chicago, J1L, dne 4. marca 1922. Ant. Kremesec, predsed. Louis Bobich, tajnik. John Zefran, zastopnik. (Društveni pečat.) Društvo sv. Janeza Krstnika št. 13, Biwabik, Mi^n. Ktr smo videli v "Glasilu*' nt. 6, iniciativni predlog društ va sv. Jožefa št. 53, odobren z malim popravkom, czir. dos-tavkom od strani glavnih odbornikov na letni seji meseca januarja t. 1., da naj se vozne in druge stroške delegatov plača iz Jednotiiie blagajne, in da naj se v to svrho razpiše posebni jisesnient za 1. 1922 in 1923 po 5c mesečno na člana (ico) smo mi člani gorinavedenega društva na svoji redni mesečni seji dne 5. marca soglasno gornji predlog sprejeli ter odobrili. — Vsako društvo od 50 do 100 članov naj pošlje na konvencijo po enega delegata; od 100—200 članov (dva) in tako dalje. Društva, ki štejejo manj kot 50 članov naj se združijo po dva ali tri skupaj, da bo število njih članstvo 50 udov nakar so opravičeni poslatiti e-nega delegata. Vsak član (ica) naj plača 5c posebnega asismenta za pokritje stroškov delegatov in gl. uradnikov. Te stroške naj Jednota plača iz tega posebnega asesmenta. Biwabik, Minn., dne 9. marca 1922. Josip Tahija, predsed. M. R. Tometz, tajnik. Anton Urich, delegat. (Društveni pečat.) IZJAVA. Iz nrado dr. «v. Jožefa št. 2. Joliet, 111. t Na* redni mesečni seji dne 5. inarea t. 1. se je razmotrivalo o inicitivnean predlogu dr. sv. Jožefa št. 53. Navzoči člani so se izrekli, da naše društvo ne podpira ti ga predlaga, ker smatramo, da 5c ases. na mesec ,za vsakega člana (ico) meseč-ao bi nikakor ne zadostovalo za pokritje vseh konvenčnih stroškov, in bi bilo gotovo treba naložiti še kako posebno do-klado. Našje društvo vsled tega podpira po glavnem odboru amen-Jirani iniciativni predlog društva sv. Jurja št. 3. la je bil sprejet na letnem zborovanju gl. odbora meseca jan. 1922., da naj vsako društvo samo plačuje svojega "delegata, ozir. delegate, kakor je bilo to doslej v veljavi. Opomba, ali doetavek: Vsled pritožbe nekega, na gornji seji navzočega člana, da prejema bolj slabo tiskano "Glasilo'1 S9 je naročilo upravniku "Glasila", da naj to zadevo na pristojnem meistu naznani. Joliet, 111. 10. marca 1922. John Filak, predsednik. John Plut, tajnik. John A. Težak, zastopnik. (Društveni pečat.) Odbor. VABILO NA IGRO. V nedeljo, dne 19. marca, popoldne in zvečer priredilo bode društvo Marije Pomagaj šfc. 78 K.S.KJ. v Ohicagu, lil. igro 4'Na dan sodbe", v cerkveni dvorani. Kolikor nam znano, igra še ni bila nikdar igrana v Ameriški, ter je nad vse zanimiva in krasna. Vseh igraleev nastopi 19 po številu, toda vse uloge so v rokah najboljših igralcev. Zatorej društvo Marije Pomagaj vabi vse Slovenke in Sloy*nce iz Chicago in okolice, naj pridejo pogledat to krasno igro. Tudi pevsko društvo "Adrija" bode nastopilo s par lepimi pesmi. Vstopnina je popoldne za otroke 15c, za odrasle 35c. Zveeer pa za vse 35c. Začetek igre pop. ob 2:30, zvečer ob 8. uri. Na vse članice drušitva Marije Pomagaj, pa apeliramo, da skušajo vse tjkete prodati. Potrudite se, sosestre, bodite vi dele, da bode šlo. Uspeh igre, drage sosestre, je le od Vas odvisen. Igralci ne morejo več narediti, kot potruditi se, da dobro izpeljejo igro, a lju di privabiti v dvorano morete pa toliko bolj le ve, s prodajo tiketov. čimveč tiketov prodanih, tem večja udeležba in tem večji usptth. Torej, še jo par dni do igre; katere niste še vseh tiketov prodale, storite to do nedelje, in vsi bodetno zadovoljni, igralci, gledalci in nazadnje ravno tako tudi društvo z uspehom. Posameznim društvom, ki se bodejo vdeležila igre, bode dru štvo ob priliki gotovo povrnilo uslugo.t Za društvo Marije Pomagaj št. 78. Mariy GregoricVpreds. Mariy Blaj, tajnica. ■A 1922. ===== Srn vsi člani, da se te seje gotovo in polnoštevilno vdeležite. . Sctoratski pozdrav vsem članom in članicam K.S.KJ. Steve G. Vertin, tajnik. Društvo Marije Pomagaj št. 79 Waukegan, JU | Uradno se naznanja, da j'-naše društvo t Marije Pomagaj" št. 79, K.S.KJ. v Waukegan, 111. na svoji redni seji dne 19. febr. t. 1. razmotrivalo o iniciativnem predlogu dr. sv. Jožefa št. 5.*>, Waukegan, HI., f in is.tegu odobrilo z večino 18 glasov izmed 22 navzočih članov. L Za društvo Marije Pomagaj št. 79, K.K.K.J., Waukegan, 111. John P. Hladnik, predsed. John Zalar, tajnik. NAZNANILO. Iz urada tajnika dr. sv. Roka št. 15. K.S.KJ. Pittsburgh, Pa., se s tem naznanja vsem članom našega društva, da bode skupna yeliffeonoena spoved za člane v soboto zvečer dne 25. marca in skupno obhajilo pa v nedeljo dne 26, marca pri osmi sv. maši v slovenski cerkvi na 57th in Butler St. Pgh. Pa. Ker že par let nismo imeli skupne velikonočne spovedi, so s tom vsi člani naprošeni, da se iste polnoštevilno udeleže, S sobratskim pozdravom Vinko Besal, tajnik. Društvo sv. -žfožifa št. 53, Waukegan, 111. S tem uljuchio * naznanjam vsem članom našega društva, da se bo vršila skupna velikonočna spoved v soboto dne 18. marca t. .1. zvečer; v nedeljo, na praznik sv. Jožefa ob S. uri bo pa skupno sv. obhajilo pri 8. sv. maši. Zbiramo se ob pol 8. uri v Opekovi dvorani. Vsak član naj prinese društv. regalijo s sabo. Leadviille, Colo. Tem potom naznanjam, da smo dne 26. februarja izgubili John Umalc, tajnik, diobrega znanca in prijatelja Filip Starc a; umrl je zadet od srčne kapi. Dne 26. februarja po noči je šel po daljšem presledku zopet na delo; na tem prvem "šihtu" se je počutil dobro; takoj zatem so pa njegovi partnerji videli, da je zelo slab, vsled česar sta ga dva prijatelja spremila na njegov dom in ga spravila v posteljo. Čez četrt ure zatem je navedkmec zaspal; zaspal pa ni, da se začasno odpočije truda, ampak je zaspal za večno. Pokojni Filip Stare je prišel 1. 1921 fz stare domovine; živel je zadnji čas skoro eno leto v Clevelandu, Ohio. Zatem je želel zopet priti k svojim starim prijateljem semkaj v Lead-ville, kar je tudi storil meseca februarja t. 1. žalibože pa, da se mu želja bivati tukaj dlje časa med svojimi znanci ni izpolnila, kerge še isti mesec u-mrl. Pred te tom 1912 je že enkrat bival tukaj v Leadville okrog 15 let. Isto leto je odpotoval v staro domovino, kjer je ostal celih 9 let, do 1. 1921, nakar se je zopet v Ameriko vrnil, ker se mu v JUigoslaviji ni dopadlo. Reči moram po vsej pravici, da je bil pokojnik velik prijatelj tukajšnjih rojakov. Pred-no je šel v staro domovino, je bil član našega društva sv. Jožefa št. 56 K. S. K. J. in društva "Planinski bratje" št. 5, Z. L. Z. K našemu društvu sv. Jo žefa je spadal že od 1. 1900, al od ustanovitve; bil je večletni predsednik tega društva ter je kot tak vedno deloval za celo kupen napredek. Ravnotako je spadal k dr. "Planinski bratje" že od začetka; tudi ondi je bil več let predsednik Ker je izpolnil že 52 leto, za torej me je vprašal če bi lahko zopet k dr. št: 56 K. S. K. J pristopil? Pojasnil sem mu da lahko to stori in sicer samo za $250 posnirtnine in $1 dnev ne bolniške podpore. Tega se je pokojni naš bivši sobrat zelo razveselil, nakar sem mu da potrebne listine za zdravniško preiskavo, a kruta smrt ga je prehitela, ker je še pred pri stopom nanagloma umrl, dru gače bi ga sprejeli na seji me seca marca. Ker je pokojnik za društ vo sv. Jožefa in dr. "Plan, bra t je" dosti dobrega storil, ga tudi društva niso pozabila ob času njegove smrti; priredila sta mu krasen pogreb, kot svo jemu Lastnemu članu. Dr. sv Jožefa K. S. K. J. mu je kupilo krasen venec, tako tudi drago omenjeno društvo in smo se vsi vdeležili pogreba z društvenimi zastavami dne 5. marca iz društv. dvorane na pokopališče sv. Jožefa. Pokojnik je bil doma iz Hr-vače pri Ribfiici, kjer zapušča žalujočo soprogo. Naj mu bo ohranjen blag spomin! Počivaj v miru v svo bodni ameriški grudi! Frank Klun. NAZNANILO. Tem potom naznanjam vsem članom društva »v. Jožefa št. 103, K.S.KJ. West Allis, Wis., da. bo skupna društvena spoved v soboto zvečer, dne 18. marca, skupna sv. obhajilo pa v nedeljo, dne 19. marca ob 8. uri zjutraj v cerkvi na West Allis. Člani so prošeni, da se zbero četrt pred 8. uro v cerkveni dvorani. Torčj prosim, da se kolikor mogoče udeležite skupne spovedi in sv.. obhajila; vsakdo ziia, da mora. opraviti svojo velikonočno dolžnost, v nasprotnem slučaju se bo ž njim postopalo po pravilih, in posledice naj si zatem vsakdo sam pripisa Sobratski poedrav do vsoga članstva K.S.K. Jednote. Louis Sekula, tajnik. ju svojih otrok in mnogih prijateljev, med katerimi je bila tudi moja malenkost. Prav dobro smo se zabavali, samo čas je prehitro potekel, ker smo morali iti na prej omenjeno sla-vnost. Slavljencema Musich pa kličem v imenu ostalih gostov: "Bog Vaju živi Se mnoga leta, da "bi dočakala ie zlatega jubileja!" V petek dne 3. marca sta odpotovala v stari kraj na obisk Mr. Peter Junke in soproga, da obiščejo svoje sorodnike v va-| si Predgrad, fare Stari trg pri Kočevju. Družina Junke je precej ugledna družina v E\pleth-u, ker je Mr. P. Junke tukaj dobro znani trgovec z grocerijo in mesnico. Dražim*Junke želimo srečno potovanje ter kličemo: Na veselo zopetno svidenje tukaj! Dne 1. marca t'. 1. smo imeli tukaj v Eveleth-u posebne vo-l Mtve za izdajo obveznic v znel sku 375,000.00 (Bond issue)" družbi. To bo torej prva in edina ameriška slovenska u- metnica te vrste. Škoda bi res bilo, ako svojega talenta ne vporabi, kajti dar takega petja ni slehernemu dan. Družina sobr. John Graheka naj bi služila v zgled vsem o-stalim amer. slovenskim družinam, ker je svojo deco vzgojila ne samo v ameriškem, ampak tudi v pristnem slovenskem duhu s tem, da goji ljubezen do našega domačega jezika. Edini sin John, državni zemljemerec je pravi tip svojega očeta: prijazen, uljuden in pa tudi naroden, ki se nikdar ne sramuje slovenščine. Ravno tako moramo omeniti tudi o gdč. Elizabeti. Vsikdar, ko sreča kakega domačega znanca, ga javno v slovenščini pozdrav} in ž njim tako govori. Tudi mlajša hčerka Grahkove družine (Lilian) je tako vzgojena. Če se mudite na domu pri Grahko-vih, boste culi samo slovensko Za kar se je odglasovalo z dve- govorico, ali pa čujete pri kla-tretjinsko večino za izdajo; a vir ju poleg angleške pesmi tu- koj po volitvi se je oblasti stopilo na prste, namreč davkoplačevalec Theodore Okman je vložil tožbo pri okrožnemu sodišču proti izdaji bondov in proti mestnim očetom, češ, da mesto Eveleth ne potrebuje istih (kar vsakdo lahko pritrdi). Sodnik Hughes je ugodil njegovi želji in prepovedal izdajo dokler sodnija ne odloči. M o rali bodo dokazati vzrok za izdajo obveznic pri sodni ji. S pozdravom, Poročevalec. di slovenske. Naj še omenimo, da je gdč. NAZNANILO. Iz urada dr. sv. Janeza Krstnika št. 143, K.S.KJ. Joliet, 111., se naznanja vsem članom, da bode 19. marca 1932. (>v. Jožefa dan) redna seja na kateri bode več zelo važnih točk na dnevnem redu. Zatorej ste uljudno vabljeni Eveleth, Minn. Kakor Vam znano, smo imeli, ali bolje rečeno smo obhajali dvajsetletnico dr. sv. Cirila in Metoda štev. 59 K. S. K. J. dne 26. feb. t. 1. Ob 10:30 zjutraj se je darovala sv. maša za žive in mrtve člane (ice) o-menjenega društva, zvečer je bila pa igra in ples v Auditorium dvorani, govori in lunch! O tej slavnosti sledi bolj obširen dopis. Omenjeni dan sta praznovala 25 letnico, ali srebrni jubilej Nadebudna jolietska Slovenka. Naša jolietska naselbina se je pričela zadnji čas vedno bolj in bolj gibati in tudi napredovali v raznih ozirili. Napredu jemo na društvenem polju, na političnem pa tudi na kultur nem. Glede zadnjega naj bo omenjeno, da bomo imeli me seca aprila (po Veliki noči) v 'Slovenija* dvorani kar tri ne delje po vrsti en koncert ter tri razne dramatične predsta ve. V Jolietu imamo sedaj tri kulturna društva: Podp. izo-bražev. in dramatično društvo "Triglav"; močan organiziran Pevski zbor cerkve sv. Jožefa" in "Slov. katol. pevsko društ Gdč. Elizabeta Grahek. Eliza Grahkova tudi izboma i-gralka na glasovir. Da imamo jolietski Slovenci v resnici nadebudno rojakinjo-umetnico v svoji sredini, navajamo tukaj laskavo kritiko, posneto iz mesečnika "The Music News" za mesec februar, ki piš(^ o gdč. Elizabeti Grahek »ledeče: "Gdč. Elizabeth Grahek, slovenska ameriška dramatična sopranistinja in artistična u- , ,, XT . .v . .čenka Mme. Vande La Capria, f;' Najnovejša je pa ki je v Jolietu lia nekem kon_ politična "Zveza slovenskih a-l^^ dne 8 decembra 192i s I VI tako izbo ni i m uspehom nasto-Da tudi naša kulturna dru-|pila, je gostovala zopet v En-štva tako napredujejo, moramo ?lewoodu (Chicago) dne 29.de-pripisovati dejstvu, ker ima eembra, kjer si je iztekla pravi naša naselbina dosti sposobnih triumf. moči za petje in dramatiko. Njene mXo ke tofke gQ Glede petja hočemo s tem. ;,ile: "O Luce di Quest Anima" vrsticami ^seznaniti sirso jav- 1u6 te duše), "Liuda di nost z našo sosestro .n uade- Chamounix » skladba Donizet- bnd.,0 sopranistinjo gde Eli- ti.ja, v kateri . ^ d<: zabeto Grahek starejso hce» 3rahek poka2ala> da hua ko družine John Grah-ka, bla- ')ri>ijante„ in izborell g!as. To gajnika K. S. K. Jednote. Gdč. Grahkovo je Bog obda- arijo je pela s posebno ljubkostjo, dramatičnim občutkom iu ril s krasnim čistim glasom, ta- Zbornim italijanskim nagla-Ko, da lahko trdimo, da je na-1 som. Občinstvo ji je tako ap- kami, katero čaka še krasna bodočnost in sloves. vedenka dandanes najboljša Iavdira,0) da se je mJQrala nJe_ sopranistinja mesta Joliet m dena umotniea večkrat na odru menda tudi »ajholjsa pevka prikaaati ^ t() m viti med vsemi ameriškim, Sloven-1 Zatem. je zapela ,5arujoio Viktor Parmovo pasem "Za-Hl ^BBBpoj, mi ptič ica" originalu Rojena tu v Jolietu je gdč. (slovenščini). Tej je sledila pe-Grahek že iz mladih let rada pe sem "II Bacio" (Poljub), Aria; pred vsem pa najrajše naše I dit i jeva kompozicija, ki je do-slovenske-pesmi. Na koru v Uegla posebno veliko uspeha in slovenski cerkvi p6je že izza aplavza. Ta točka je bila iz-šolskih let in danes je prva so- med vseh najboljša. Pesem pranistinja pri Cerkvenem pe <0 Sole Mio" (O, moje solnce), vskem zbora. Cerkveni pevci, skladba Di Capua je pela s tako tudi farani so na tako u- pravim napolitanskim kolori-gledno pevko lahko ponosni. tom in fineso; tudi Garlomovo Da isvežba svoj mili glas, postni 'The Lilac Trn-' (£p*n-poliaja gdč. Grahek že dlje ča- ski bezeg) je uspešno pogodi-sa v slovečo chikaško glasbeno la. Sploh je bila gdč. Grahek šolo Mme. Vaude La Capria, ves večer ljubljenka tega kon-cjer izborno napreduje. Kei lcerta točna in gotova pri svo-ia namerava svojo umetniško jem nastopu. Gdč. Grahek je talentirana mlada umetnica, od katere tarijero kot koncertna pevka docela izvršiti,, se bo podala v talijo na nek konzervatorij; I smelo upamo, da bomo v bo-Mr. Marko Musich (Mušič) in potem bo pa prirejala koncer- dočnosti še dosti culi; zaradi njegova soproga Neža v okrož-j te, ali se pridružila kaki operni j tega je potrebno in važno, da [bi miru in zadovoljnosti in blagostanje — ta konec pa je za-ri tok vseh. koncev... . j Ali ni potemtakem nevera zadolcnje, greli? preveliko za -dolžen je, prevelik £rch nad človeško družbo* --- . O tem, mislim, mi ni treba govoriti, da jo nevera veliko zlo hnli z ozirom na posameznega človeka. ro huda &reŠi nad Rogn»m in nad človeško družbo, kdor zamota vero, giv-U gotovi Undo tudi nad samim «0bo. Hočem, da sovraži sebe samota — bolj foefeo s katerimkoli drugim grehom. Zakaj vsak drag greli so lahko pop* rn vi, k j or živi vora v Boga, v njegovo milost in usmiljenje. Kjer pa vere ni, tam je izpod-rezana korenwia življenja. Tam so gre iz prepada nevere v prepad verno smrti.. Aby$-sns abyssum invocat: Brez-dno kliče do brezdaa: (P?. 41,8.) Amen. republikanski kandidat za nominacijo za OKRAJNEGA blagajnika (County Treasurer) V slučaju izvolitve bo svoj urad toon o in vestno izvrševal. Naredite na dan volitev križec pred njegovo ime. [xl george a. bissel. republikanski kandidat za nominacijo za DRŽAVNEGA POSLANCA [ okraj Will in Dupage. Primary April 11, 1922. Mr. Geo. H. Doerfler biva s svojo družino na 710 Wilcox. St., in je manager zavarovalne firme, ki ima urad v Orphenm poslopju. On je 44Union Man" istotako je protivnik "suše". Ako hočeta poslanca, ki bo deloval za delavske koristi in o-sebno svobodo v državni zakonodaji,. naredite križec pred njegovim imenom vsi moški in ženski slovenski in hrvatski volilci. Vsak zaveden ameriški državljan gre na dan volitve volit! Devet govorov o neveri. V stolni cerkvi v Ljubljani govoril. Dr. Mihael Opeka Stolni kanonik in učitelj hotni letike na vseučilišču v Ljubljani. PRVI DEL.. SLOVENSKI VOLILCI IN VOLILKE v Jolietu in okolici! Glasujte dne 11. aprila t. 1. na dan primarnih volitev za svojega rojaka, domačina, ki kandidira na republikansk. tiketu za OKRAJNEGA KLERKA. (County Clerk of Will County) Naredite križec pred njegovo ime na volilnem listku. Frank J. Gospodaric Vi bi morali podpirati za državnega senatorja KER je kot Vaš zastopnik v državnem senatu vedno zvesto pazil in čuval Vaše koristi in ker je pripomogel, da se je mnogo velikih in važnih stvari v Will ter Du Page okraju dovršilo. On je posredoval, da se je v teh okrajih uvedlo lep sistem . LEPIH CEST. Zdaj se na vso moč trudi, da bodo te ceste zgrajene. On je tudi dosti storil, za uveelbo postave krajših delavnih ur za ženske ter za razne druge udobnosti v njih korist ter otrok. Senator Barr — vesčasni boritelj ženske enakopravnosti — je največ pripomogel, da je bil v senatu države" Illinois a-mendment za splošno žensko volilno pravico sprejet. V priznanje za to so ga Voditeljice tega vprašanja v državi Illinois pooblastile, da naj označeno resolucijo v senatu prečita. V zahvalo senatorju Barr za delo glede FOR STATE SENATOR 0 RICHARD-J. BARR Primaries, Tues. April 11 =5-5- za vse enako; če ga ne smejo naši rojaki v Sloveniji citati, naj canic v oikulaciji maloe zni-to velja tudi za označeno "ministarstvo." £ana Uredništvo "Qlaaila K. S. K. Jednote." jo z zaJkonom od 13. oktobra uvedla strožjo kontro- Po obsodbi "dolarskih princev" v Ljubljani. vecane izdaje papirnatega novca. Njeizredno velik del uvoza minole polovice leta, ni bil še % nad trgovino s tujimi valu- plačan in padanje dinarja ima t ami in devizami. Visoki vladni uradniki so izjavili, da so za jugoslovanske uvoznike to posledico, da jim je čim daljo OFFICIAL ORGAN of Hie OAMflQLJAN SLOVENIAN CATHOLIC UNIQN of the UNITED STATES OF AMERICA %/f »ad in the interest of the order. Issued every Wednesday. 1004 N. Chiesgo St. OFFICE: Phone: 1048. JOLIET, ILL For Wot Subscription price: per rear • . a • • » •••••*«•*••«• $1 "2® ........$2.W Na "črni" SHS. tabli. y slavni kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, ali po nafce nazivani Jugoslaviji, so zadnji čas vladni organi priče.i pometati a veliko, dolgo, železno metlo. Ne pometajo samb doma pred lasrtnim pragom (zadnja obsodba ljubljanskih dolarskih princev), ampak na to metlo so nasadili tako dolgO met-!i»če, da sega več ti90Č milj preko morja: semkaj v Ameriko. Vsakdo, kdor ne trobi v rog čudne belgrajske vlade, kdor jo le malo kritizira, ali odobrava kritiko urednikov starokrajskih listov napram vladi, tega pometejo in vržejo v—smeti. Taka 4 4 nemila" usoda je zadnje dni zadela tudi naš list "Glasilo K. (S. K. Jednote," kakor je lansko leto zadela tudi ae druge slovenske ameriške liste. Na podlagi privatnih poročil iz stare domovine in vsled pritožb nekaterih naših starokrajskih naročnikov smatramo to prepoved za resnično, čeravno še nismo prejeli nobenega tozadevnega uradnega obvestila od kakega jugoslovanskega konzulata tu v Združenih državah in tudi ne od S. H. S. poslanika v Washingtonu. Istotako nismo še čitali, da je ''Glasilo" na "črni" SHS. tabli v nobenemu starokrajskem listu. Že stara navada je, da' se vsakemu obtožencu po razpravi naznani kazen, pa tudi vzrok kazni. Mi pa še do danes ne vemo, s čim smo^se zamerili slavnemu kraljevemu cenzorju SHS vlade, da nam je bit postni debit ustavljen T Obrnili smo se že tozadevno na urad jugoslovanskega poslanika v Washingtonu in odgovor bomo morda še le drugo leto prejeli? Na podlagi ustave kraljevine SHS je baje ondi svoboda tiska dovoljena! Ta svoboda pa prekaša celo nekdanjo rusko cenzure, ker čitamo o vednih zapiembah tega, ali onega staro-kraskega lista. Ni torej čuda, da gg. cenzorji tako prežijo na inozemske liste? Dvomimo, če vsi drugi slovenski ameriški listi sploh prihajajo v Jugoslavijo? I Slavna belgrajska vlada naj ne bo preveč v strahu, da bo naše "Glasilo" pohujšalo "mirne," "zadovoljne", "srečne", "ubogljive" in "svobodne" podanike države SHS. Malo se pečamo z jugoslovansko politiko. Ce smo kaj gnilega o Jugoslaviji kdaj kritizirali, smo to dobesedno posneli iz starokrajskih listov, drugače se pa za čudno politiko belgrajske gospode ravno toliko brigamo, kot za lanski sneg. Poleg vsega tega je pa naš list, oziroma naša podporna organizacija (K. S. K. J.) že dosti dobrega storila za uboge v Jugoslaviji, osobito na Slovenskem. Pri vsaki kampanji smo delali z vsemi silami v korist vojnih sirot in drugih žrtev minule vojne. Samo naše "Glasilo" je kmalo po vojni nabralo in poslalo 4 velike zaboje obleke, obuval in živeža za vojne sirote v Ljubljano v vrednosti $1000. Leta 1920 in 1921 je K. S. K. J. za vojne sirote v starem kraju priredila ponovno kolekto in v to svrho nabrala nad $3000. ^d te s vote se je že nad K 250,000 razdelilo v pomoč vojnim sirotam in slepim vojakom; imamo pa v Ljubljani od tega sklada še nad K 200,000. Ali se s takimi darovi ponaša še kaka druga podporna organizacija, ali kak drug slovenski list v Ameriki? Nehvaležnost je plačilo sveta. Zato, ker smo skrbeli za vojne sirote v Jugosiaviji, nam je pa slavna SHS vlada list tjakaj ustavila. Še nam boste morda pošiljali razne prošnje za podporo; a oni preostali znesek lahko na kak drug način vpo-rabimo: za vojne sirote v okupiranih krajih? Naše "Glasilo" smo pošiljali v domovino, ko je ista spadala še pod črnožolto Avstrijo. Tedaj, ajli nekaj časa smo včasih tudi kako pikro o Avstriji napisali; a avstrijski cenzor ni bil tako strog, kot je pa sedanji belgrajski. Uboga Slovenija! Prišla si z dežja pod kap! V zadnji številki "Glasila" smo na obširno poročali o sod- se odločili pripraviti uravnote- Jbolj težko plačati. Kredita, nijski razpravi in obsodili organizirane tatinske družbe poštnih'ženi državni proračun, s tem'zahtevani in dovoljeni v nadi uradnikov, ki so spoliraii in kradli denar iz ameriških pisem. Kakor nalašč, ali dodatno k temu poročilu smo ravno vče- a se brezobzirno zražajo izdatki in povišajo davki, tako da se boljše vrednosti valule, so v mnogih slučajih postali rosna raj iz Ljubljane prejeli od nekega Našega naročnika, ki je oseb- utegne ustaviti izdajanjo pa- zadrega. Kakor nekdo mi>li, ni prijatelj g. Milana Detele, poštnega adjunkta (pristava) v.'pirnatega denarja. Tako po- bi bilo boljše za uvoznike, da Ljubljani nekaj zanimivih dodatkov k tej razpravi in še več 'stopanje pa je otezkočeno v efeu /bi bili inozemski trgovci sploš- želi, ki je tako malo vajena na 'no zahtevali plačila v gotovini S prepovedjo "Glasila" v Jugoslavijo je slaVna belgraj-ska vlada zadala zaušnico nele samo listu, ampak tudi celi K. S. K. J., ki je najstarejša slovenska podp. organizacija v Ameriki in to celo, ne da bi nam naznanila vzrok, oziroma presto- drugih poročil v zvezi s afero dolarskih princev v Ljubljani. Iz tega pisma posnerfiamo sledeče: "Razprava je bila ja ko čudna; prič, ki so pred preiskovalnem sodnikom obtežilno izpovedale — se k zadnji razpravi ni poklicalo, ampak samo take priče, katere ali res niso ničesar vedele, ali pa niso hoteli nič vedeti, oziroma izpovedati. G. Milana Detelo, poštnega pristava, ki je te poštne tatove razkrinkal, in ovadil, je celo sodišče napadlo, češ, da trdi, da poštna uprava ni hotela ničesar ukreniti, akoprav je to že preje znala, kar po mnenju sodišča ni res. % V to afero je zapletenih več višjih uradnikov in s to zadevo je prišla tudi afera z znamkami na dan. Država je za' več milijonov kron oškodovana. Poštni ravnatelj Dekanič iz Sarajeva je že suspendiran iz svoje službe. Ogoljufal je drŽavo za sedem milijonov kron na znamkah, katere je od ljubljanskega poštnega ravnatelja dobil. Dobiček sta si delila (50-50) in hiše zidala. - ' Toda, če mislite v Ameriki, da je že ko*ec kraje ameriških pisem, se motite. Dandanes se nemoteno še naprej krade. Toda postna uprava se izgovarja, da prihajajo pisma že oropana iz Amerike; torej s tem tatvino ameriškim poštnim uradnikom podtikajo, kar je pa zelo dvomljivo. r Nekateri ljubljanski poštni uradniki še dandanes žive ka-valirsko. G. M. Detela je ponovno na to opozoril policijo; toda vse je tiho in uradna tajnost, kar bo bržkone tudi tajnost ostala. G. Detela, ki je tatinsko manipulacijo ha ljubljanski pošti ovadil, še dahes ni dobili kakega zadoščenja, in ga menda tudi ne bo? Prizadetim višjim gospodom je zopet greben zrastel, pristava Detelo pa hočejo poteptati ker jim je na poti in kot trn v peti. Hočejo ga na vsak način iz službe spraviti. Pred razpravo mu je že njegov predstojnik rekel, če Detela ne prekliče izjave, kar je čez poštno upravo govoril, bo spoden iz službe. To bi bila torej pohvala in priznanje za njegovo vestno er pošteno uradovanje, ker je dolarske prince ovadil!? Nič ♦uda! — V Jugoslaviji je dandanes tudi kaj takega mogoče. Prijatelj g. M. Detele priporoča ameriškim Slovencem, da naj bi se pri ameriški poštni oblasti za g. Detelo zavzeli, da naj :>i mu naša (amer.) poštna uprava posredovala kako nagrado >ri jugoslovanskem poštnem miiiisterstvu, da se g. Detela lahko v kak drug kraj preselil, ker mu v Ljubljani ni več obstojati. S tem si je g. Detela pridobil mnogo sovražnikov; tudi je bil že posvarjen, da naj se čuva pred dolarskimi princi; ker se bodo nad njim maščevali, ko pridejo zopet na svobodo. G. )etela ima soprogo ter dva liedoletna otroka. Največ krivde v tem je pripisovati onemu postnemu predstojniku v Ljubljani, ki je trpel in mirno gledal, da se je v jubljanskem poštnem uradu popivalo. Nikdar uradnikov ni vprašal, od kod imajo toliko denarja, na drugi strani je pa videl toliko pritožb od prizadetih prejeftinikov ©ropanih pisem. Vsi ti tatovi (uradniki) so bili "dobri", "vestni" in "pošteni" delavci, g. Detela, ki jili je ovadil bo pa sedaj zato morda na cesto vržen, ker je s tem poštno uradništvo oblatil? Mi bi hudo prizadetemu g. Deteti radi v tej zadevi kaj pomagali; a dvomimo da bi dosegli kaj uspeha, ker ameriška poštna oblast ne trpi pošiljanja gotovega denarja v pismih in za koje ni odgovorna. Obrnili smo se pa v tej zadevi na nekega državnega poslanca v Jugoslaviji s prošnjo da naj afero ljubljanskih dolarskih princev v skupščini (parlamentu) razkrinka ter se zavzame za g. Detelo, kojemu edinemu gre priznanje, da je prišla ta tatvina na dan. K sklepu ponovno svarimo vse ameriške Slovence, da naj ne pošiljajo denarja ne v navadnih, ne v priporočenih pismih, ker po zatrdilu g. Detsle "vestni?" poštni uradniki v Ljubljani naša pisma še vedno kradejo. Pošljite denar potom raznih bank, kar je najbolj umestno in varno! Urednik našega lista je za minuli Božič poslal svojim sorodnikom domov nekaj dolarjev v priporočenem pismu (zapečatenem in v treh raznih kuvertah.) Pismo je dospelo v prave roke, denarja pa v pismu ni bilo. Torej pozor pred poštnimi tatovi v Jugoslaviji! Takemu "kr." uzmoviču se izplača izmakniti iz pisma dolarček, za katerega lahko izpije osem litrov dubrega vina na srečo in zdravje ameriških Slovencev! prej. Nanwravano zunanje posojilo ni bilo še plasirano. Cirkulacija in valuta. Tekom prvih šestih mesecev 1. 1921 se je vrednost dinarja navadno gibala med $0.027 in $0.03 (zlati dinar enak $0.193. Tekom nadaljnih štirih mesecev je (}inar (4 jugosl. krone) padal .hujše kot nefmška marka, in to do novembra, ko je bil dinar kvotiran na $0.0-107. Od tedaj je bila vrednost ____■.■■■■i ™ -i rr « ________dinarja podvržena hitrim sp- stram uredništva Glasila K. S. K. Jednote." t* tekom dobe od junija do ok- rem tabam in je dne 10. decem- Cenj. članom, ki so naroeiii svojcem v domovini naš Ikt, tebra Se je sedaj sicer ustavilo, bra znašala $0.01.523 to je mal bodisi naravnost, ali v zameno naznanjamo, da bomo vsakemu nli ncjgotosrogt, da-li vlada za- !<.» !, i i %'.* GOSPODARSKE RAZMERE . V JUGOSLAVIJI. New York (Jugoslovanski Odekik F.L.T.S.) E.D. Durand, načelnik oddelka za vzhodno Evropo (Eastern European Division) v Departinentu za trgovino (U.S. Department of Commerce), priobčuje v "Commerce Reports" od 19. decembra sledeči pregled o Jugoslaviji: Hitro padanje menjalne v- direktno obdaoevanj)*. Poro- 'proti dokumentom, kakor je to čalo se je o večjem dohodku iz bila dosedaj navada ameriških užitnine in kolkovine tekom tretje četrtine 1,1921; ali ta na- rastek je bržkone pripisati viš- izvoznikov v Jugoslaviji. Nasi konkurenti za jugoslovansko tržis6e so sedaj kar oblegani s jim cenam, ki so posledica po- prošnjami za podaljšanje roka. Iz urada glavnega tajnika Vsled sklepa glavnega odbora Jednote, ki je določil razne nagrade za leto 1921, je opravičen vsak tajnik(ica) do 10c za vsakega novega člana Mladinskega oddel., katerega se je sprejelo v društvo oziroma Jednoto tekom minulega leta. Denarne nakaznice (čeki) v pokritje teh nagrad so bili danes izdani in izročeni bratu blagajniku Jednote, da iste razpošlje zastopni-kom(icam) krajevnih društev. Čeki so izdelani na ime tajnika ali tajnice iz leta 1921. Zato se prosi cenjene zastopnike-(ice), da čeke izročijo opravičenim osebam. Za manjši znesek nego 20c se nagrade niso izplačale. Vse, do nagrad opravičene tajnike in tajnice se prosi, da čeke ne zadržujejo, marveč iste takoj vnovčijo, ker je zelo neprijetno, če čeki niso pravočasno vrnjeni. Z bratskim pozdravom, Josip Zalar, gl. tajnik. Joliet, 111., 13. marca 1922. FINANČNO POROČILO Mladinskega oddelka K.S.K. Jednote za mesec ferbruar 1922. Plačana vsota, ...............$26.40 ...............51.50 ................ 9.65 ............... 3.60 5...................10.80 7. ..................35.90 D. št. 1. 9 -d. 3. 4. 8. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 20. ZL 23. 35. 29. 30. 33. 38. 40. 41. 42. 43. 44. 45. 46. 47. 49. 50. 52. 53. 54. 55. 56. 57. 58. 59. 60. 61. 62. 63. 64. 65. 69. 70. 72. 74. 75. 77. 78. 79. 80. 81. 83. 84. 85. 86. 87. 88. m. 7.20 9.15 21.65 2.55 8.95 .45 8.25 3.45 4.65 23.85 65.45 8.25 12.20 18.30 5.90 28.25 2.10 6.60 2.25 .90 7.20 5.55 23.60 16.20 25.70 4.05 3.15 14.05 8.70 1.95 15.45 4.65 13.65 3.15 33.00 8.25 10.50 1.50 2.70 13.05 6.20 2.55 15.60 9.95 15.00 4,65 14.90 1.20 6.45 9.60 7.05 .75 5.80 3.43 19.80 94. 95. 98. 101. 103. 104. m 109. 110. m.. 112. 113. 115. 118. 119. 120. 122. 123. 126. 127. 128. 129. 1.50 5.85 1.65 4.20 3.75 7.25 3.90 6.05 12.50 9.45 7.20 .90 1.65 2.85 10.50 6.15 3.60 1.80 1.80 13 0................... 2.55 13 1................... 11.10 13 2....................60 134. .................. 5.40 135....................90 i 36................... 2.25 139................... 3.60 140. ...................iK) 14 3................... 1.50 14 4...................14.55 14 5.................... 6.30 14 6...................11.25 14 7................... 9.40 i 48. .................. 150................. 15 3...........;..... 15 4................. 15 6................. 15 7................. i 58................. 160................. 161................. 162................. 16 3................... 21.40 16 4................. 16 5................. 16 7................. 16 8................. 169............ 8.25 7.35 1.35 3.90 5.45 1.50 3.55 4.05 J 5.95 2.70 l.05 1.25 ..'jO Skupaj .............$95S.40 Proostanok 1. februarja 1922 ........$23,011.28 Vplačanega -od društev ............ 958.40 $23,969.68 Izplačila: Posmrtnine $122.00 Z a prestop med člane in članice. 123.75 Upravni stroški .. 80.00 $ 325.75 Preostanek 28. febr. 1922 ............$23,643.93 Josip Zalar, gl, tajnik, L'iUaovljcn* ▼ Jolietu, I1L, due 2. tpriU MM. Iakorporir** * J*!**, državi Illinois, dne 12. januarja, 1891, GLAVNI URAD: JOLIET, ILL, Telefon 104«. od ustanovitve do 1. marca 1922 skupna izplačana podpora $2,033,840. GLAVNI URADNIKI: jp * Glavni predsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickory St. Joliet, IU. 1 podpredsednik Matt Jerman, 332 Michigan Ave., Pueblo, Col* II. podpredsednik John Mravintz, 1C22 East Ohio St, N. S Pittsburgh, P» Glavni tajaik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St, Joliet III Zapisnikar: John Lekan, 406 Marble St Joliet, IU. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, IH. Duhovni vodja: Rev. Francis J. Aibe, 620—10th St, Waukegaa, VL " = Vrhovni Zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, 843 E. Ohio St N. S. Pittsburgh, Pa * NADZORNI ODBOR: I rank Opek«, star 26 Tenth St., North Chicago, III > Martin Shukle, 811 Ave. 44A", Eveleth, Minn. John Zulich, 6313 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. ! i John Germ, 817 East UC" St., Pueblo, Colo. Anton Nemanich it 1000 N. Chicago St Joliet III . POROTNI ODBOR: Martin Tezak, 1201 N. Hickory St Joliet III. . Frank TrempusK, 42—48th St., Pittsburgh, Pa. John Wukshinich, 5031 W. 23. Place Cicero, I1L PRAVNI ADBOR: Joseph, Rtiss, 6517 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. R. F. Kompare, 9206 Commercial Ave. So. Chicago, III John Decman, Box 529 Tcrest City, Pa. UREDNIK "GLASILA K. & K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1004 N. Chicago St, Joliet 1». Telefon Chicago 104«. JEDNOTIN ODVETNIK. . Ralph Kompare, 9206 Commercial Ave. So. Chicago, I1L V«a pisma in denarne zadeve, tikajoče ee Jednote naj »t poliljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR,-1004 N. Chicago St, Joliet IU, dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa am "GLASILO" K. & K. JEDNOTE, 1004 N. Chicago, St, Joliet III i m 1,207.18 107.30 223.53 151.65 $164,838.87 $872,925.88 Real Estate........................$ 9,750.00 Mortgage Loans ................... 55,080.00 Bonds ............................ 780,287.50 Cash in Bank not on Interest....... 6,446.40 Cash in Bank on Interest........... 21,361.98 Total Ledger Assets---- Non-Ledger Assets. Interest due and accrued on * Mortgages............. Bonds ................. On other Assets...... Market Value of Bonds over Book Value....... Market Value of Real Estate over Book Value... Assessments actually collected by subordinate . Lodges not yet turned over to Supreme Lodge Official Organ ....... .$1,668.80 Furniture and Fixtures .. 4,993.20 Advance for Real Estate Taxes ................. 1,289.10 $872,925.88 $ 2,142.75 7,413.99 95.83 9,627.50 4,000.00 1,061.88 7,951.10 Total Non-Ledger Assets................$ 32,293.05 Department of Trade and Commerce, j Division of Insurance.—State of 111. Chicago, Illinois, March 1, 1922. Hon George A. Barr, Director, Department of Trade and Commerce, Hon. Thomas J. Houston, Superintendent, Division of Insurance, SpringfioKl, Illinois. Sirs: Pursuant to your instructions I have made an examination of the condition of the affairs of the Grand Carniolian Slovenic Catholic Union of the United States of America at its Home Office in Joliet, Illinois. Iu this examination I was ably assisted by Messrs. Charles J. Fahndrich and Thomas K. Sprague. During our examination we verified its Ledger Assets as shown by its Annual Statement to the Department on Decern ber 31, 1920 and checked its transactions during the year -ending wih December 31, 1921 and counted and inspected its investments and submit herewith a statement showing in detail its transactions, also schedules of all its investments and its other Assets at the close of the year as follows: STATEMENT, DECEMBER 31, 1921. Ledger Assets, December 31, 1920 ................$741,330.93 Income. Assessments: Mortuary.......................$190,767.43 ' Reserve.......................1 1,538.00 Disability...................... 7,328.50 Sick .......................... 19,742.40 Expense ........................ 29,284.05 ' ' Medical Examiners Fees............ 209.25 Certificate Fees.................... 249.50 Membership Fees .................. 403.50 Total received from Members.......$249,522.63 Interest: Mortgage Loans ...............$ 2,616.60 Bonds, less accrued interest paid, 175741 ..................... 36,427.13 Bank Deposits.....................1,059.04 Front other sources ............ 278,25 Rents (including $900.00 for Associa- / t ion occupancy of its own bldg.) ^ 1,017.50 Sale of Lodge supplies............. 95.10 Juvenile Department............. 2,000.00 Profit on Maturity of Bonds......". 50.00 Increase in adjustment in Book Value 3,367.57 Total Income................$296.433.82 Sum........................$1,037,764.75 Disbursements. Death Claims....................$102,782.13 Disability Claims................... 9,500.00 Sick and Accident Claims........... 14,336.00 Total benefits paid............$126,618.13 959.00 5,680.00 Commissions paid to members..... Salaries, Officers and Trustees ------ Other Compensation of Officers and Trustees ...................... Salaries of Office Employees (2)---- Other Compensation of Employees ... Supreme Medical Examiner ........ Traveling and other expenses of Officers and Trustees............. Insurance Department Fees ........ Rent ........................ Advertising, Printing and Stationary. Postage, Express, Telegraph, and Telephone ..................................................iR*nnnn Official Publication ................................rnnl! Legal Expense Litigating Claims .... «>.UU Other Legal Expense..............................600. K) Furniture and Fixtures..........................ayu.uu . Taxes, repairs, and other expenses on Real Estate........................................2,086.95 1,176.00 2,203.00 130.00 378.75 707.95 165.00 900.00 4,893.12 711.31 Gross Assets...................$905,218.93 Deduct Assets not Admitted. Official Organ...........$1,668.80 Furniture and Fixtures... 4,993.20 In hands of Receiver of Mercantile National > Bank of Pueblo, Colo..*. 1,000.00 7,662.00 Total Admitted Assets................ $897,556.93 Libailities. )eath Claims: 4 Fuji—35 Partial...............$16,807.99 Reported not yet Adjusted (2) ... 2,000.00 Incurred in 1921 not reported until 1922 (9) ........................ 9,000.00 Total Death Claims................. $ 27,807.99 Permanent Disability Claims due and unpaid (1) ................f..... Permanent Disability Claims reported but not yet adjusted (3) .......... Permanent Disability Claims incurred in 1921 nqt reported until 1922 (3)_ Total Permanent Disability Claims .. Sick and Accident Claims not yet ad- . justed (20) .....................$ 424.00 Sick and Accident Claims incurred in 1921 not reported until 1922 (9).. 285.00 50.00 150.00 150.00 be iaw-structed of said The s of author- ii. 350.00 709.00 Total unpaid Claims.......................$ 28,866.99 Salaries, rents and expenses............$398.37 Taxes due or accrued...................142.20 Advance Assessments..........r....... 53.78 Miscellaneous .......................... 44.90 Total Liabilities.......................$ 29,506.24 Exhibit of Certificates benefit Certificates in force December 31, 1920 ..........................12080 Benefit Certificates written during year 809 Benefit Certificates increased during year \ " $10,577,250.00 ' 717,500.00 11,750.00 Totals..................../..12889 Beuefit certificates terminated during year 600 $11,306,500.00 520,750.00 Total Benefit Certificates in force December 31, 1921............ . Exhibit of Death Claims. Claims unpaid December 31, 1920...... 5 Claims incurred during year..... ...... 112 .12289 $10,785,750.00 375.00 99,250.00 Totals....................... 125 Claims paid during year.............. 110 $ 131,052.38 «102,782.13 Balance...................... 15 Saved by compromising ................ $ 28,270.25 462.26 Claims unpaid December 31, 1921...... Exhibit of Disability Claims. Claims unpaid December 31, 1020........ 5 Claims reported during year........... 155 15 $ 27,807.99 375.00 9,475.00 Totals....................... 160 Claims paid during year.............. 153 $ 9,850.00 9,500.00 One of the loans is secured by property in Michigan but the ther eight loans.are all on property in Illinois. A schedule of all Mortgages owned is herewith submitted. Bosds owned were counted and inspected in the vaults ef the Joliet National Bank and listed as per schedule herewith attached. Among the Bonds owned were Bonds issued by the Catholic School Commissioners, Montreal, Canada, par value $18,000.00. As the funds of a Fraternal Society can fulily invested outside of the United.States, 1 have the officials to immediately (or within 60 days) dis] bonds and notify the Department of such disposi bonds have been disposed of for Cash. The Market Value all its Bonds have been determined from the valuation ized by the Committee of the National Convention of Insuianee I Commissioners and the total Market Value was $78(.),915.00 being $9,627.50 in excess of the Book Value. The Cash in bank is verified by Certificates from the several banks which I herewith attach, excepting $1,000.00 in the 1 National Bank of Pueblo, Colorado, which bank is in the hands j of a receiver and the amount is deducted from its Assets* The total admitted Assets are $897,55(^93. Liabilities All claims paid and unpaid were examined and it was found that claims were promptly paid after adjustment. The Unpaid Death Claims after a.lowing for partia' ayments and including 9 claims and incurred in 1921 but not reported until 1922, are $27,807.99. Total Permanent Disability Claims unpaid are $350.00 and i Sick and Accident Claims unpaid estimated at $709.00, making | total unpaid Claims $28,866.99. All other liabilities amounted to $639.25". The total Liabilities being, $29,506.24. Amendments to its Articles of Incorporation and to the \ Constitution were adapted in August 1920 and became effective on January 1, 1921 — eliminating the office of the Attorney; in Fact. The Union shall admit Male and Female members between the ages of 16 and 55; all members received into the Union prior to January 1915 and classified as belonging to Class A shall be reclassified to attained age on January 1, 1915 and shall pay on and after Janury 1, 1921 — A Mortuary As-sesment on such attained age, based upon the National Fraternal Congress tables of rates. These amendments were approved by the Insurance Department of Illinois on November 17, 1920. No other changes have taken place and the Society appears to be in a prosperous ondition and its affairs are well and economically managed. Respectfully submitted, Lucius Pfouts, Chief Examiner. Opomba gl. tajnika: Ker je bilo v zadnji številki "Glasila" priobčeno si i eno letno poročilo, katero smo odposlali na državni zavarovaln. odde Iek v Springfield, IOL, nismo gornjih postavk, računov in štev. šc enkrat tukaj v slovenščini priobčili. Navajamo pač razne o-pombe in pristavke k temu letnemu poročilu, katere je navedel državni vrhovni pregledovalec Mr. L. Pfouts, kakor sledi: Imetje.—Assets. Zemljiška vrednost obstoja iz zemljišča in poslopja, katero rabi Jednota za svoj glavni urad. Tržna cena tega posestva je bila določena na $13,750.00. Gradba'tega poslopja je Jed-noto stala $9750.00, ter je isto zelo prikladno za vporabo označene družbe. Posojila na posestva so bila pregledana, tako tudi vse listine v zvezi s temi posojili, poleg zavarovalninskih polic, izvlečkov in cen ill k* vrednosti skupaj z notami (zadolžnicami), plačljivimi v korist te Jednote. Neko posojilo, v znesku $4,890.00, ki je poteklo že leta 1920 jd bilo ustavljeno. Neko drugo posojilo je varno zaščiteno z nekim zemljiščem v Michi-ganu; vsa druga posojila, osem po številu so narejena na zemljišče v Illinois«. Bonde, katere ta Jednota lastuje smo vse preglet . in prešteli; isti se nahajajo v blagajniški shrambi Joliet National banke. Pregledali smo jih po seznamu, kakor tukaj priloženo. Med temi bondi je bilo tudi za $18,000 zadolžnic (bohdov) Ka-tol. Šolskih Komisarjev v Montreal, Canada. Ker se denar kake bratske organizacije postavnim potom ne sme nalagati izven Združenih držav, sem jaz naročil, da naj J win o ta takoj, ali tekom 60 dni te bonde zamenja, ali proda; o čemur naj se department svoječasno obvesti. Ti bondi so bili prodani za gotovi denar. Tržno ceno vseh bondov, katere lastuje K. S. K. Jednota se je naredilo na podlagi oblastvene cenitve konvenčne-ga odseka zavarovalninskih komisarjev; skupna tržna cena jo, bila $789,915.00, ali za $9,627.50 več, kakoršno ima Jednota v-knjižjeno. (Gotovina na banki je potrjena s posebnimi certifikati raznih bank, koje tukaj prilagam, izvzemši $1000.00 v National banki v Pueblo, Colorado, koja banka je v roka1 eceiverja; ta svota je bila od imetja odšteta. . Skupno imetje znaša $897,556.93. Obveznosti—Liabilities. Vse zahteve, izplačane in neizplačane so bile pregledane; pronašli smo, da so se ta izplačila točno izvrševala, ko se jo uravnanje doseglo. Delno neizplačane ppsmrtnine, vpoštevši 9 posmrtnih leta 1921, ki še niso bile pripravljene do leta 1922, znašajo $22,807.99. . , ' v „jrftnA Neizplačana podpora z dolgotrajno bolezen znaša $..;>0.0U, Claims unpaid December 31, 1921...... 7 Exhibit of Sick and Accident Claims. Claims incurred during year........... 617 Claims paid during year.............. 588 $ $ 350.00 15,045.00 14,336.00 29 $ 709.00 Total unpaid Claims December 31, 1921 Assets. Real Estate owned consists of the property used by the Society as its Home Office building, the Market Value of which is allowed at $13,750.00. Jt was constructed by the Society at an actual cost of $9,750.00 and is well adapted to the uses of the Society. Mortgage Loans were inspected and all papers in connection with the loans, with Insurance policies, abstracts and valuations together with notes payable to the order of the Society accompany the Loan. One loan, however, for $4,980.00 is in process of foreclosure, it was due and payable in 1920. neizplačana bolniška in poskodninska podpora pa $709.00; torej vsega skupaj $28,866.99; vse druge še neizplačane obveznosti znašajo $639.25, torej znaša skupen dolg $29,506.24. J Premembe k pravilom inkorporacije in ustavi so bile sprejete meseca avgusta 1920, ter so stopile v veljavo s 1. jan. 1921. Na podlagi teli pravil se je opustilo ukuI Jcdiiotinega^pi laščenca. Jednota ima pravico sprejemati moške in žen člane v starosti od 16 do 55 leta. Vsi člani, ki so k Jednoti stopili pred januarjem 1915 so 1 ^ razklasiiieiniiiNda spadajo v razred "A" po njih dose? ii starosti 1. jan. 1915 in ti člani morajo plačevati svoj smrtih -ki asesimmt s prvim jan. li>lM m dalje po gori doseženi staro ti na podlagi National * raternai Congress plačilne lestvice. i amendment ! so bil. odobren! po zavarovalniškem oddelku dne 17. nor. 4920. . _ Dru^e premembe se niso izvršile. Kakor razvidno, je Jednota. v napredujočem sta :u in Vse njene zadeve (poslov; je) se dobro in ekonomično vodi. J ' Lucius Pfouts, Vrhovni pregU v .^ m ' ■ , s*? ; v' IJLV • ■>, V A I M Umrli so v Ljubljani: Ivan jjak, berač 68 let. — Fran Ksav Souvan, posestnik, 48 let. — Jujij Benporal, zasebnik, 41 let. — Marija (Ivardjančič, za- zaradi vojaške nastanitve v Soli v DoL Lendavi, zaradi visoke carine na delavske obleke in zaradi razmer na velepo-sestvih grofa Rsterhazija. sebnica, 45 let. — Fran Ozimify _ fttffo popije Belgrad? tesar 60 let. — Marjeta Koz man, bei hisarice, 16 let.—Stanko Jenčič, okrajni sodnik, 43 let .— Pavla Be-lw*, učiteljica, V Belgradu so plavali trošarine na vino za leto 1921.: ft,668.^54 itrov piva, 5,086.546 H t rot vi-i na,52.033 litrov šampanjca 30 let. — Antonija Košak, di-, j2+497 utrov likt,r j,lV ili lia jaaka gospodinja, 74 let Frančiška Ponikvar, služkinja, 44 let. — Marija Choreic, šivilja, 36 let. — Frančiška Žagar, žena potic, stražnika v Kranju, 53 let. — Ana Lampe, hišna, 37 let. — Ana Pirib, bivša strežnica, 78 let. — Angela Brinovec, služkinja, 21 let. — Helena fti linger, žena elektrotehnika, 25 leit — Emilija Polšer, šivilja, 72 let. — Franc Skedle, strojevodja in posestnik, 56 let. — Avgust Gottlicher, stru-gar, 60 let. — Franc Grajzar, zidarski pomočnik, 43 let. — Andrej Pavičič, brivski pomočnik, 33 lej|L — Josip Poljan, pekovski pomočnik, 52 let. — Draga LikcA ic, gojemka učiteljišča, 17 let. Druga isXev infulence v Mariboru.. .Dne 28. j an. se je po Mariboru raznesla vefct, da je splošno znani in priljubljeni odr a v n ijc - a** ps t ent na kirurgič-nem oddelku jaVne bolnice dr. Stajike Ruprech umrl na pljučnici kot posledici influence. Ljudje, ki so poznali še mladega, čvrstega zdravnika, ki je jako zmerno živel, kar niso mogli verjeti, da bi bil tak zdravnik moral p od leč i bolezni, na kateri- bolehajo tisoči, ne da bi morali umreti in pa da je pokojnik moral umreti ravno na tistem oddelku, kjer je sam reševal toliko življenj. Pokoj nik je bil rojak Dolenjec, doma iz Trebnjegaj-^enjen, oče dveh otrok. Bodi mu žemljica lahka ! Umrl je 30. jan. v Mariboru 1*446.914 litrov "rak i je" Skupno 12^377.954 litrov alkoholnih pijač. 0o računamo, da je v Belgradu lf>0.000 prebivalcev, odpade up, glavo (z ženskami in otroci vreid) sj litrov alkoholnih pijač. Nedavno so izračunali, da popije vsftk Slovenec na leto 49 litrov alkoholnih pijač. Srbi torej po svoji lastni statistiki Slovence v zatiranju alkohola nadkriljujejo skoro za 90%. — "Vino pije: Musa Kaselži seveda po svoji strani navadi jugoslovanske oroanike. Kašisl Uril je bil -zadet od več grogel. ..— Velikanski zameti na Krasu. Iz Zagorja na Krasu vse nam piše: Zadnje dni so tukaj taki sneženi zameti in viharji, da tega nihče no pomni. Nekatere hišo so $ snegom prav zazidane, da ljudje ne morejo ven. V soli ni nobenega otroka, mrliča — 21-letnega fanta — niso mogli niti v cerkev prinesti. ('lx>gi ljudje, ki nimajo drv. Vsled tolike ga snega bo gotovo narasti a po vodenj. Jugoslavija in konferenca v Genovi. Belgrajski listi javljajo, da je naša vlada že imenovala komisijo, ki bo zastopa-al Jugoslavijo na konferenci v Genovi. Komisija se je razdelila v setkcije in že določila po/amozne reforente. ČEŠKA POSLANCA ZA KO ROŠKE SLOVENCE. Dunaj, 30. jan. Dunajska češka poslanca M achat in Klina š sta se podala na Koroško, da stopita v stik s koroškimi Slovenci in se na licu mesta poučita o položaju Slovencev in da omogočita skupno nastopa nje avstrijskih Čehov in Slovencev. Nabrani materija! o pucej skop. Njegov sin preganjanju koroških Slovenje lahkoživec, ki stane starega ,M> (XillK)8lal predsedstvu Pašiča silne novce in uganja vpokojni nadučitelj g. Anton »kiindal za škandalom, tako da Hren, star 77 let. Pokojnik ▼ Parizu prepovedali ce- je služboval 44 let v Framu in v ne^o boljšo kavarno. VT St. Janžu na Dravskem polju. N. v. m. p.! Umrl je v Kranju dobro znani in priljubljeni trgovec g. Bajko Marencič v 40 letu starosti. N. v. m. p.! Umrl je v Mekinjah pri Kamniku 38 letni kovaški mojster Jože Hočevar, vnet delavec v izobraževalnem društvu in požrtvovalen dobrotnik Društvenega doma. Maj mu bo Bog večni plačnik. —Španska bolezen sc- spet ponavlja po ribniški dolini. y nekaterih vaseh imajo kar po dva bolnika v eni družini. — Darilo predsednika Masa-*tyka jugoslovanskemu 21. pespolku. Koncem januarja se je mudila v Pragi deputaci-! ja 21. pešpolka iz Skopi ja, ki j se imenuje česko-slovaški polk. Predsednik Masaryk je izročil deputaciji lepo spominsko j iknjigo in kip, ki predstavlja mašo v katoliški cerkvi. Ker f kraljico -zmage. Kip je delo je župnik to zahtevo odbil, so ■ znanega češkega umetnika ponoči navalili s puškami in I Maržatke. bajoneti na župnišče. Župnik Državna meja v Prekmurju. in njegovi so bili v smrtni ne- Ne davno je razbil v Betgftidu veliko gostilniško okno, za (cate-ro je moral plačati 6000 dinarjev za škodo. • Ženi je kupil zimsko suknjo za 100.000 dinarjev. Sedaj si bo sezidal v Belgradu krasno, luksuzno urejeno palačo, ki bo lahko tekmovala s kraljevim dvorcem. Denar, ki ga trošii, si je zaslužil s "trgovino" (!) s sladkorjem, z orožjem in municijo, pri volih, ovcah, kravah in teličkih i.t.d. Oiivsicer ni trgovec, toda oče njegov ima dobro i-me. — Nasilja jugoslovanskih fašistov. "Težačke Novine" pišejo o novem nasilju "jugo-slo vansk i h na rodno-na pred n i h (mladincev'Pred pravoslavnim božičem je prišlo več teh 'patriotov" k župniku v Mur-teru v Dalmaciji in so zahteva: li, da mora župnik na pravoslaven božič opraviti svečano Državna meja v Prekmurju je k onč n o v elj avn o določena, kakor javlja belgrajska '4Epo-J^p", in sedaj že postavljajo mejnike. V glavnem je meja pgtala izpremenjena. Samo e-na vas, Jošec, je pripadla Ma-žarom, na več mestih pa je bila meja popravljena na našo korist. Delenja Lendava z okolico ostane nasa. Vesti ma-žarekih wtfov, da je meja določena v na*o škodo, niso točne. Uprava v Prekmurju. Belgrad, 3. febr. Poslanec Jugoslav, kluba g. Klekl je da-vložil 6 vprašanj na priza-a ministrstva zaradi upra-'e v Prekmurju, in sicer zara-i kršenja šolske avtonomije, varnosti in so jih sosedje, ki so slišali razbijanje in streljanje, komaj rešili. Drugo noč so bila na Čitalnici in mnogih hišah razbita vsa okna. Župan je vsled teh nasilstev brzojavno protestiral pri poglavarstvu. Mesto da bi se kaj u-krenilo proti izgreidnikom, so. vsled tega protesta orožniki a-retirali župana in ga odvedli v zapore. Kako dolgo bodo o-blasti se trpelei, da se na ta način ruši ugled države? • Tako se na koncu dopisa vprašuje* jo "Težacke Novme". — Zapravljanje denarja. Oo 1. februarja do 31. decembra 1921 je bilo plačanega samo daVka na vstopnice za kine- Zveze narodov. Smrtna kosa. Na Raki. je umrla dne 10. febr. Marija Varškova, soproga trgovca in gostilničarja 1-vana Varška, sestra dr. Ivana Tavčarja. Bila je blaga žena in skrbna gospodinja. V Šoštanju je umrl Ivan Mravljak, oče viš. pisar. f>ml-stojnika pri okrožnem sodišču v Oerklju, g. Henrika Mravlja-ka, star 81 let. V cerkvi pri Celju je 12. febr. umrl 40-letni vinarski nadzornik pri okr. glavarstvu v Mariboru, Karel Goričan. Postal je žrtev bolezni, katero m je nakopal v vojni. Zapušča ženo in dva otroka. V Gradcu jo umrla na operaciji Marija Peča k, babica v Šiški. Na Gori pri Loškem potoku je umrla gospa Marija Veselo-va. Povj)ra3jvanje p0 našem lesu v Italiji. V Italiji je veliko povpraševanje po naših do-gah, ker rabijo vsled dobre vinske letine veliko sodov. Zadnjo dni 4 je stalo 1000 dog 45.000 kron. Veliko povpraševanje je tudi po hrastovih in* bukovi]^ pragih iij brzojavnih drugih. Češko-slovaška konkurenca v Italiji je vsled visokih čeških cen slaba; z nama tfckniujeta le Avstrija in Nemčija. Požar v cerkvi v Šmartnem pri Kranju. V noči od 9. na 10. febr. je nastal na podstrešju cerkve v Šmartnem pri Kranju ogenj^ki se je hi,t.ro razširil. Na lice mesta je takoj prihitelo ljudstvo iz Stražisča kakor tudi požarne brambe iz bližnjih vasi ter iz Kranja. Nesreče pa niso mogli prepreči, ker ni bilo vode na razpolago. Najsvetejše so prenesli v podružno cerkev v Stražišču. Kako je ogenj nastal, se še ne ve. More!ggSjt| Guaranteed^A Z našim "HEN PEP"-OM jamčimo da bodo vaše kokoši več jajc znes'« kot- kedaj prej ne oziraje se na to, kakšno Pičo, ali toniko ste rabili. "H KN-PKP" pod v ji nabava jajc, krepi kokošain kostr in mišice, jih čuva pred kako bolerijo, ter jih sili, da tudi v najhujši zimi nt»sejo jajca, ko so Kfta najdražja. /'HEN-PRP" vam torej Itgotavja več jajc, ter več do* hicka pri kokošarstvti; stroški pri tem so pa zelo ni*ki, ako jih primerjate z dobičkom in poseibnini uspehi, v Cemu rabijo vsi uspešni peruminar-*ji "Ifen-Pep"; ker to je priznano najboljša tonika za jajca, ki pospešuje zalogo jajc, in ker za to sred^vo mi jamčimo, da bo uspešno; če ne boste ž njim zadovoljni, vas ne stane nič. Priznalna pisma. "Zadnji mesec je 46 mojih kokoš zneslo 926 jajc. "H EN-PEP" je celo boljši kot vi sami trdite"« nam piše S. C. Becker v <)re. Veliko škatljo, ki ma 10 krat toliko tablet kot poskušnja škatlja za .samo. $5.00 Velika škatlja, ki ima le krat toliko tab|et kot j»osku sna štkatija za samo $5,00 Srednja škatlja 3 krat tolika kot poskusna $200. line (Name) ............................................ Kraj ((Town) ........................................ l>rzava (State) ................................'....... BOLGARSKI KRVNI ČAJ vžit gorak ob času ko greste v postelj pomaga naravi. PREGNATI PREHLAD. Vas» obvaruje pred influenco. Ojača vasa jetra, dn ooisti vašša čreva. v ' w Bogarski krvni čaj je .sestavljen iz čistih zelišč. Vam- da zdravo rudeCv» kri v vaše žile in vas ojača, da se obvarujete pred boleznijo. Se prodaja v vseh lekarnah ali pa po pošti veltfo družinski zavoj za $1.25, ali 3 za $3.15. ali 6 za $5.25. Naslov: H. H. Von Schlick, PresU dent. Marvel Pro*kict5 Company, 436 Marvel Building, Pittsburgh, Pa. STAROKRAJSKE KOSE. Agenturo imam za celo Ameriko za najboljše vrste kose štajerskega izdelka. Cena niof-nejših kos, 7,va- ne Moldovke z riako in kljiucm vred ......................$2.50 Pri naročiht (i kos po $2.00 ena. Srpi za klepanje po.......$1.00 Klepaluo orodje po.......$1.25 Brusilni kamni po .. i .50e in 60e Kosišea po ..............$I.f»0 Starokrajsko pile 8 palcev dolge po..................... Druge vrste kose malo ožje "Poleranke" cena za eno ali več $2.00. Velikosti so 26, 28, 30, in 32 palcev. Poštnino (prevoz) plačam na vse kraje. Pošljite poštno nakaznico z naročilom vred na naslov: ' STEPHEN STONICH, 105 Lake St. Chisholm, Minn. Trgovina z železnino in pohištvom. IMAM NA ZALOGI PRAVE LUBASOVE HARMONIKE tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat, nemško ali kpanjsko uglašene, kakor tudi chromatične z 12 basi; pišite po cenik. Nadalje imam v zalogi tudi prave STAROKRAJSKE KOSE kovane na roko, iz svetovnoznane tovarne SENSENWERK-KREN-HOP iz Štajerskega, v dolgosti od 25 do 33 inčev, kakor tudi klepalno orodje i* brusilne kamne po sledečih cenah: Posamezna kosa z rinko in ključem..........................$2.50 Sest kos skupaj ali več..................................... 2.00 Klepalno orodje, dvoje vrste, garnitura;..-............................ 1.25 BERGAMO brusilni kamni, dva kamna...................... 1.00 Motilre ,. .....................$1.00 Srpi ...................... 1.00 Pri teb cenah je všteta tudi že poštnina; z naročilom vred poslati tudi denar vnaprej. Kadi kos vprašajte rojake, ki so jih ze naročili od mene. ALOIS SKULJ, 323 Epsilon Place Brooklyn, N. Y. SEMENA. V zalogi imam najboljša vrtna, poljska in cvetlična semena. Semena pošiljam poštnino prosto, t o raj nikakih stroškov za poštnino. Pišite po brezplačni cenik. MATH PEZDIR. Box 772 City Hall Sta. New York, N. Y. Največja slovenska banka v Amerik # i i Denar v stari kraj Pošiljamo denar v vse kraje v stari domovini, v vsa mesta in v vsako vas,najhi trejše, najsigurnejše in po najnižjih cenah ter brez v sakega odbitka. Prodajamo šifkarte za vso parobrode preko Oeeana in Jadranskega morja Nabavljamo potna dovoljenja (pose) za potnike v domovino in iz domovine v Ameriko. Naša banka je pod državno kontrolo Pišite za pojasnila v slovenskem jeziku na SLAVONIC IMMIGRANT BANK 436 WEST 23 8TREET. NEW YORK, N. Y. Glavnica $100,000.00. Rez. fond $30.000.00 NA PRODAJ nova hiša (bungaiow) na 810 Clement St., Joliet, 111, iz 4 sob, kopališka in modern i m i n a prava mi. pri St. THE DOLLAR SAVINGS BANK BRIDGEPORT, OHIO Glavnica $50,000.00 Prebitek $50,000.00. Pod nadzorstvom države Ohio, ki jc tudi naša vlagateljica. Plačujemo po 4 odstotkov obresti pri hranilnih vlogah. Posebno pozornost dajemo inozemskemu oddelku. Well Installed THE MONCRIEF FURNACE Postavimo jih v bližju 50 milj i od Jolieta. , Joliet Slovenian Sheet Metal Shop Jos. M. Klemenčič, lastnik Shop 1212 N. Broadway Stan. 1207 Cora St. Phone 1255-M Joliet, HI. Furnace, Gutter, Cornish Slat-ing-Ceiling Work. Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke! ■ -1- Bolj kakor kdaj preje, je sedaj potreben ta opomin, kajti vsled večje množine denarja med ljtKistvom delaiu spekulantje velike dobičke z onimi, ki jim gredo na limanice. Nas denarni zavod je zanesljiv in poznan med narodom po svoji nljudni in hitri postrežbi ..........' _ ".* Mi pltinjimo na hranilno utoto po 3 odst. ki jih pripiSemo k (lavnid ako jih ne dvignete. Naša banka je pod nazorst-vom vlade Združenih drŽav ia članica federalnega rezervnega sistema. Pri pošiljanju denarja v Jugoslavijo bodite previdni brezvestni mešetarji nastavljajo sedaj kronam visoke cene, ker se hočejo okoristiti s J nevednostjo ljudstva. Povprašajte nas za nasTet in cene, kadar želite poslati denar v staro domovino! Ako imate doma Liberty Bonde, izpostavljene nevarnostim ognja in tatov, prinesite jih k nam ter Vam ji bodemo shranili brezplačno THE JQMET NATIONAL BANK JoLlET, ILLINOIS Kapital $150,000.00 Prebitek 1360,000.00 Zgodovinski podatki Zdi (Nadaljevanje.) Washingtova poslovilna poslanica. Leta 1792 je bil Geo. Washington ponovno predsednikom izvoljen, ko je njegov drugi termin že potekal, se je Washing--tffif odločil, da pod nobenim pogojem več ne prevzame pred-sedništva, ker bi bila to pre-< velika čast za eno in isto osebo. Pri tej priliki in v to svr-ho je izdal svojo znamenito poslovilno poslanico na ameriško ljudstvo, svareč vse svoje sodržavljane, naj se ogibajo v-sake stalne zveze s tem, ali o-nim delom tujega sveta; vendar pa naj skušajo ohraniti soglasje in liberalno občevanje z vsemi narodi. Svaril je deželo pred nevarnostjo domačega st-rankarstva, ter priporočal v-sem spoštovanje do postave, zanimanje za narodno zaupanje, za javno in privatno krepost, za religijo in moralo. Washington je rekel: "Izmed vseh ureditev in navad, ki vodijo do političnega napredka, sta religija( vera) in morala najbolj potrebni opori, na katerih mora sloneti vsako nravstveno delo in vsak duševni razvoj." Washington se je zatem podal v privatno življenje na svojem krasnem posestvu v Mount Vemonu. Pri tej priliki je Washington v resnici lahko s ponosom zrl kako so Združene države tekom njegove 8 letne administracije napredovale. Konstitucija je bila trdno ustanovljena; postave se je rado-voljno izpolnjevalo; državni kredit je rastel; dohodki carine so od dne do dne naraščali in ameriška trgovina na morju se je na vse dele sveta širila. Ko se je Washington v privatno življenje umaknil, je bil lahko ponosen na svoje delo, ker vse ljudstvo ga je za "očeta domovine'' nazivalo. JOHN ADAMSOVA ADMINISTRACIJA. L. 1797-1801. Adams izvoljen. Sitnosti s Francijo. X. Y. Z. listine. Politična stranka federalis-tov je po Washingtovem terminu imenovala John Adams-a za predsedniškega kandidata, republikanska > stranka pa Thomas Jeffersona; Adams je dobil 71 elektoralnih glasov, Jefferson pa 68; prvi je bil torej izvoljen predsednikom, Jefferson pa podpredsednikom. Oba sta bila dne 4. marca 1797 vstoličena. Tedaj je ustava določala, da je kandidat z največjim številom oddanih glasov izvoljen predsednikom, kandidat z drugim največjim številom pa podpredsednikom. —Dandanes je ta točka ustave predrugače-na, ker se voli predsednika in podpredsednika skupaj, ali zaeno. John Adams je bil angleškega pokolenja, rojen dne 19. oktobra 1735 v Baintree, Mass. Poročali smo že, da je bil Adams delegat prvega in drugega kontinentalnega kongresa; tudi je on dosti pripomogel k sestavi ter sprejetju Progla-šenja neodvisnosti po kongresu. Po ustanovitvi nase vlade je Adams predvsem skušal o-hraniti prijateljsko zvezo z Evropo; v to svrho je bil imenovan tudi za poslanika v Londonu. Umrl je 4. julija 1826; njegove zadnje besede so bile: "Thomas Jefferson še živi!" Pri tem se je pa motil; ker je Jefferson baš isti dan, samo nekaj ur prej tudi umrl. Že zadnjič omenjena Jayeva pogodba med Združenimi državami in Anglijo ni zadobila pravega odmeva od strani francoske vlade; baš nasprotno: od{5or in nezadovoljnost. \Med tega je Francija odposlala svoje bojne Jadje, da so na morju polovile in zavzele vse napram poslane v izvrši- nase ameriške trgovske jadrnice. Tako Francija'tudi ni hotela sprejeti ameriškega ministra Karol C. Pinckney-a. V svrho ureditve teh spornih zadev je predsednik Adams poslal še diva svoja zastopnika v Pariz in sicer John Marshall-a ter Eldridge Gerry-a, da bi a-meriškemu ministru Pinckne-yu pomagala. Francoska vlada pa tudi . teh dveh zastopnikov ni hotela sprejeti; pač je pa tedanji francoski minister zunanjih zadev Falleyrand tema amer. komisarjem obljubil, da Francija ne bo več napadala naših ladij če Amerika izplača vsakemu izmed treh francoskih vladnih agentov po 50 tisoč dolarjev; ako da poleg tega Amerika Franciji se posebno državno posojilo in če predsednik Adams prekliče svoje žaljive opazke francoski vladi. Te ponudbe so bile predsedniku Adamsu tev od strani kongresa. Ker v zahtevi giede nagrade po 50,-000 dol; onim trem francoskim agentom niso bile označena njih prava imena, se je namesto istih rabilo samo' črke "X. Y. Z."; vsled tega se je te listine nazivalo tudi "X. Y. Z." listine. Gori navedene nesramne zahteve so širom Združenih držav povzročile splošno nevoljo; ljudstvo je želelo, da naj se Franciji napove vojno; vsepovsod se je čulo znane Pinck-neyeve besede: "Milijone za obrambo, a niti centa ne v dar (Franciji). Priprave na vojno. V svoji poslanici je predsednik Adam& sledeče naglašal: "Jaz nikdar ne bom poslal kakega drugega ministra v Francijo, če ne dobim zagotovila, da ga bo francoska vlada sprejela, čislala in spoštovala kot zastopnika našega velikega, svobodnega, močnega in neodvisnega naroda." — Takoj zatem so Združene države ovrgle pogodbo s Francijo, nakar se je priceilo sestavljati začasno armado pod vrhovnim poveljstvom George Washinton-na. Ustanovilo se je tudi posebni mornarični oddelek, ter odposlalo več naših bojnih! ladij v Zapadno Indijo z naročilom, da naj vse tamošnje francoske trgoviskg ladje uničijo. Naša bojna ladja "Constellation," pod poveljstvom kapitana Truxtuna je v resnici •kmalu zatem ' zaplenila francosko fregatno ladjo "Insurge* nte." Ta naš nastop je Francijo tako prestrašil, da je podpredsednika Adamsa naprosila, da naj Amerika v Pariz odpošlje svdrugo komisijo, kar je Adams 1. 1800 tudi v resnici storil; tedaj je bila sklenjena nova pogodba med Združenimi državami in Napoleon. Nove, stroge pofitav©. Vsled dogodkov v teb razburjenih časih in vsled nasprotovanja napram Franciji so fe-deralisti zatem uveljavili dvoje nevarnih in nepravilnih postav: postavo, naperjeno proti inozemcem in nstajno (uporno) postavo. Na podlagi določb prve postave je imel predsednik Združenih držav tekom dveh let pravico izgnati vsakega tujca iz te dežele; postava glede upora se je pa nanašala na one, ki so ovirali kak sklep I Madison jo cijami drlave ti nfraiHfl Hopkinson zložil znano patri otično pesem. "Hail Columbia," katero se ,je prvič pelo v pocaet predsedniku Adamsa in sicer v Phil^delpbiji. V gori navedenih resoluciji se je povdarjalo, da sta obe novi postavi prestrogi, oziroma protiustavni. Jeffersono- va resolucija je bila 1. 1799 sprejeta v zakonodaji države Ky. nakar se je obe postavi v resnici čez čas razveljavilo. (Dalje sledi.) 4l8ta v ruskem ujetništvu (Piše Josip Grdina, West Park, Ohio.) , Naporen lov na polju. 4 4 Ki-' . *eki'\ Ob košnji. Tako sem prenočeval vsako noc na polju pri konjih; tudi potem, ko smo že vse posejali. Ko je bilo za nekaj časa delo na polju končano, smo začeli delati "kizeke". Kaj je to, Vam bom kasneje natanko označil. Izdelovanje, "kiizc-kov" se je na ta način pričelo: Na dvorišču smo razkladali velik kup hlevskega gnoja v obliki kolobarja v kake pol metra debeli plasti. Jaz nikakor nisem mogel razumeti, kaj to kidanje pomeni. Gospodar mi jo po dovršenem delu velel, da naj grem na polje po konje, kjer so se pasli. Precej sitnosti sem imel ž njimi, predno jih nisem polovil, ker živali se me še niso docela privadile. Letal sem za njimi z uzdami v roki, ter jih lovil kot Ribničan svojega žrebca, ki mu je ušel iz semnja po mestu. Končno sem z veliko težavo le vlovil 3 »konje; četrtega, (kobile z žre-betom) pa nisem mogel ujeti na noben način; domov za drugimi konji pa ta inrcina tudi ni hotela iti. Kaj sedaj storim! Privezal sem konje h kolu blizu: "šalaša" (utice), ter začel loviti malega žrebeta, ki je skakal sem in tja. Lahko si mislite, da lov na žrebeta tudi ni. lahko delo. Že sem. skoro omaigoval in obupoval. Slednjič sem ga pa vendarle ir jed ter takoj z jermenom za vrat privezal." Hajd z menoj v "šalaš"! — To je kobilo tako "presunilo", da je tudi ona pritekla k oni uti ter gledala skozi odprtino za svojim žrebetom. To lepo priliko sem takoj porabil ter zagrabil kobilo za grivo; na ta način je še le bila v moji oblasti. Tako sem lovil konje isto jutro, da jib ženem domov, kjer bomo delali "kizeke". Tri konje sem zvefcab skupaj, na četrtega "Riža" (Rjavca) po imenu sem pa sedel, v rokah držeč jermen z ostalimi privezanimi tremi konji. Po,t domov je bila lahka, Ponosno, kakor kak general po dobljeni bitki sem jezdil domov g svoji plenom, čeravno je bilo že precelj temno. Doma so me povpraševali, če se mi je kaj pripetilo. "O, nič", sem rek el," le konje sem težko polovil, ker so mi zelo nagajali." Gospodar me je zatem tolažil, da se je to zato vršilo, ker me konji Še niso vajeni in da bo sčasoma že bolje. 2daj so je pa pričelo nadaljevanje nerednega dela pri "kizekiH". Najprvo smo navazili vode iz bližnjega pru-da (velike luže) in iz vodnja-kongresa, ali ki so napadali in ta. Kakih; 20 dvestoliterskili žalili predsednika Združenih držav, kongres, ali sploh kakega vladneg uradnika; take prestopke se ie kaznovalo z zaporom v ječi, navedeno postavo, ki naj bi bila pravočasna za dobo 3 let so pa rpeublikanci zelo obsojali. V svrho odprave, ali preklica iste je Thomas Jefferson spisal več resolucij, ki so bile 1. 1798 sprejete v za- sodov vode smo zlili na isti gnoj, da je voda kar drla izpod njega. Potem so odpreti konje da sem vozil vodo samo jaz z "Rižijem"; druge je pa farmarjev s&n Nikander skupaj zvezal, se sezul, si zavihal hlače in pognal konje na oni mokri gnoj; sam pa stopil v sredo kolobarja. Z levico je držal konje, z desnico pa vihtel , da so konji dir-v tem kolobarju kot za o. Uboge živali, vse so v tej dirki umazane. Ta jski ples po gnoju je trajal e pol ure, potem je bilo pa malo odmora^ da smo zopet gnoj polili z vodo; potem pa zopet s konji na gnoj. Tako smo delali toliko časa, da se je ves ta gnoj popolnoma v blato spremenil. Naravno, da to ni bilo lepo in čedno delo; a vendar pomembno za ruskega kmeta, ki bi brez "kizekov" ne mogel shajati. Ne samo pri naši liiši, am pak tudi drugi gospodarji so bili oni dan zaposleni z izdelovanjem tega čudnega produkta. Kar drug za drugim smo se okrog "pruda" vrstili, ter nalivali vodo vsak v svoj sod. Bili so moški in ženske, staro in mlado. Radovedno so me povpraševali preprosti ruski st ljani, kako se mi kaj tukaj dopade? Ce mi je dolgčas? Itd. Pa isti dan nisem imel dosti časa jim na stavljena vrašanja odgovarjati, ker sem hitel, da čim preje navozim vode. "Glej ga, kako je moder in pa kako hiti. Ima že poln sod," se oglasi neka ženska-Toda jaz sem med tem že pognal svojega "Rižeta" z vodo. Med tem je vprašal eden izmed voznikov svojega soseda rekoč: "Kum, zakaj pa ti nisi pripeljal Avstrijca?" —- "Nisem mogel. Dospevši v Urju-piuo je istih že zmanjkalo." Ko smo prišli nazaj s praznimi sodi so me pa obsuli z vprašanjem, kako mi je ime. Ker tudi na Ruskem kličejo vsakega Jožefa za Josipa, jim je bilo težko raztolmačiti moje ime. "To je pravoslavno ime", se oglasijo nekateri. "Si li ti "hroščoni?" (krščen). "Seveda sem krščen" jim odgovorim. * * Torei .si pravoslaven ? " "Ne, nisem tak, ampak ri-moka tolik". Rusom se jo čudno zdelo, ker sem krščen, pa ne spadam v pravoslavno cerkev "Jaz vem/' se oglasi nek starikavi možiček. ki je služil pri topničarjih v Varšavi na j Poljskem, ter me vpraša: "Ali si ti tako vere kot Poljaki?" "Ravno ist)". Tedaj je priV;i praviti, da je bil že v po'jsk' cerkvi, kjer se mu je obiiišanj-j katoličanov zelo dopadlo u\ da je vera ka-tolilikov podobna pravoslavni. Taka in enaka vprašanja ter odgovori so se sukali, ko smo vozili vodo iz onega pruda. Všeč so mi bili oni preprosti vaščani, zlasti ko sem videl, da me nihoa ne prdzira, čeprav sem tujec, iz njim sovražne države Avstrije. Ko je bilo naše« delo z dova-žanjem vode pri kraju, jo gospodarjev sin tudi. nehal goniti konje po gnoju in mi velel, da naj mu pomagam peljati živino do vode, da se osnaži in očisti. Pri tem poslu bi nama kmalu utonilo žrebe, ki je plavalo za kobilo. Pa Nikander (gospodarjev sin) je to nevar-onst kmalu opazil iu rešil mlado žival. Zatem sva pa odhajala domov. Po večerji sem moral konje odgnati na polje na pašp, sam pa som legel v "qalaš" in sladko zaspal do jutra. Moje prvo delo zjutraj je bilo zopet naporno, ker sem moral konje loviti, ker so ušli v škodo, v rž. Le s težavo sem jih iz žita spodil, da sem jih zatem domov prignal, kjer smo oni pohojeni gnoj raz vazali s kupa, i Zdaj, pa poslušajte, kaj se je zatem s tem gnojem zgodilo* Pristopilo je več žensk, ki so iz te čudne tvarjne ali "testa" delale kepe, v obliki srednjeve-likih hlebov, ter jih razstavlja- le po vrtu in drugem prostoru, da so se ti "hlebci" na s&lncu posušili. Ali znate, čemu se te hlebce rabi? — Za kurjevo namesto drv, in posušeni celo zelo dobro gorijo. Mod tem, ko sem razvažal gnoj, so me Rusi izpraševali, če tudi pri nas v domovini delamo "kizeke?M. p;"Ne, kaj takega še nisem vidi jim odgovorim. "Pri| nas imamo dosti drv in premo- NAŠE GOSPODINJ S IN ga. "Kako ste srečni, ker imate ksa, da vam ni treba na ta način mešati in sušiti gnoja. Kam pa prav za prav izvozite gnoj?" "2 njim gnojimo polja". Tega na Ruskem ni treba, ker raste vse brez gnoja, ker je zemlja v Sibiriji zelo rodovitna, posebno glede žita. Ko je začelo žito zoreti, je bil naravnost diven pogled na velikanska in bogata žitna polja (pšenična in ržena), ki so se ob lahkem vetriču valovila kot morje; tam je le malo zemlje odmerjene za pašnike in seno, ampak je vse posejano z žitom. Torej ni čuda, da so mi konji večkrat ušli v žito. Za časa košmje ruski kmet tako no hiti, kot pri nas, na Slovenskem, ko kosci že ob 1. ali 2. uri zjutraj vriskajo po polju ter kosijo, čez dan se pa kosajo kdo bo prvi pospravil seno s travnika, oziroma kdo # i * bo dobil zastavo. Tu, pri nas na Ruskem se s senom nismo tako podvizali, ampak smo jo počasi rezali in kosili, posušeno seno pa zložili v velike kopice "stoh'V kar na polju. Dalje sledi. AGITIRAJTE ZA K. S. K. JEDNOTO. 5EVER0VA ZDRAVILA VZDRZUJEJO ZDRAVJE V DRUŽINAH. Večinoma naših hišnih gor podinj je zelo zaposlenih, gredo zelo malo ven, večinoma jedo velik del jedi in brez vsa-cega posebnega gibanja kar pa mora privesti prej ali slej do zlih posledic. Obisti postanejo preobložene z delom, izile preveč utrujene in srce oslabi vsled zastrupljeni!} ostankov in strupov, ki se vsedejo v kri. Najboljše sredstvo za prepre-eenje' tega pa je Trinerjevo grenko vino, katero prežene v-se te zaostanke in drži črevA' čista. Odpravi zaprtnico, glavobol, nervoznost in druge nerodnosti, ki so v s želodčnimi nerednostmi. .Ženske vseh starosti slave to zdravilo. Mrs. St. Wesolowski nam je pisala iz Suamico, Wis.: "Trinerjevo grenko vino je zdravilo kateremu se imam jaz veliko zahvaliti. NaiSesar več nisem' mogla je^ti, vsa zdravila, ki sem jih poskusila mi niso pomagala, ampak potem ko sem vživala Trinerjevo grenko vi-! no , pa sedaj prav lahko jem vsa s kraja in moje zdravje je j veliko boljše.'' Uprašajte ( vašega lekarnarja ali trgovca z zdravili tudi po drugih Triner-jevify zdravilih. (Adv.) POZOR! Slovenci in Hrvati v Chisholm, Minn., in okolici JiaJ!ri& 5EVERA 5 e: 5 K □ Ai}iTscpitcr]o njdzilo Priporočljivo za odponjoc pri zdrdVljerjjU srbečice ir) razqit) ^ožrjif] bolezqi. CENA 50c Vpra Šdjfe pri vk&en] le^irjli. W. F. SEVERA C0, CEDAR RAPIDS. IOWA Kadar želite uložiti denar na hranilno ulogo ali čekovni promet, zavarovati vaše poslopje ali poslati denar v staro domovino, obrnite se na stari in zanesljivi Miner's State Bank Chisholm, Mina. Frank Gonže, Slovenec, je blagajnik banke n vso vašo trgovino lahko odpravite v mato--rinem jezika. točnost", "Varnost" i* "Postrežba" je naše geslo. k. ZA PIRUHE DENAKNE POŠILJATVE V JUGOSLAVIJO. Brzo, zanesljivo in po ceni DINARE—DOLARJE. ŠIFKARTE ZA VSE ČRTE Pišite po cenik. Emil Kiss, bankir 133 Second Ave. New York. DENARNE POŠILJATVE. Jugoslavija: Italija: 500 kron za......$ 1.90 100 lir za..... .$ 5.75 1000 kron za...... 3.70 500 lir za...... 28.00 10000 kron za...... 35.00 1000 lir za......55.00 ' Nemška Avstrija: 1000 kron za......$ .70 Izdelujemo notarska dela za tukaj in stari kraj. Posojujemo in vzamemo posojila na prve vknjižbe (Mortgage. Prodajamo hiše, lote in farme. Za pojasnila se obrnite na MLADIC & VERDERBAR, 1334 W. 18th St. Chicago, HL •i Vt l Ki' 9>' ] Bf'- T T< ' v TRAKULJA IN ZDRAVLJENJE. Mnogo mož, žen m otrok bolehajočih za razne bolezni, se zdravi na različne načine brez uspeha, ko je njih nered vsled navadne trakkulje. Pravi znaki so: odhod malih delov te porasitnice, prilična znamenja so: zguba slasti, kolcanje, beli jezik, bolečine pod srcem, v želodcu, občutki kot, da se nekaj premika v želodcu, vzdiganje v grlo, bruhanje, slaba prebava, bolečine v hrbtu in ostalih delih života, omotica, glavobol, izmučenost, oslabelost ko je prazen želodec, ! plavi okrožki okrog oči, in čisto navadno znamenje pri otrocih je stalno drezanje v nos, slabo spanje, itd. 1 Fancide je namenjen, da odžene trakuijo is vašega t-e lesnega sistema in ker je to navadno zdravilo, ki se rabi v vsi Evropi ni dvoma o tem zdravilu, i bene T Ixal MedTo LaralFBWg"Forbes and Mountrie Sts., Pittsburgh, Pa. Zdravilo za celo zdravljenje stane $10.48; polovično $7.25. Za Zavarovalnino po pošti še 25c pospbej. .ff uJm; tfH t.v; uV I "I V i -1-;-----------1— Gornikov Anton in (Napisal Franc Jaklič) zera, otekline, za rane, o] le, ture, kraste, erinte, zole. srab. in solnčne n Dišeči ekstrakti v OD HISE DO HISE Ljudska povest. (Konec.) Tu je hnrni ad naraščal. Prepirali so so semintja, vpili drug na drugega, m precej časa je poteklo, preden jo mogel Vra(.žr govoriti. "Zlepa se pomenimo! Nikar ne bodite precej v ogijjo; Nikar lio obdolžujte po krivi* ei Lazarja!.... Barb i je "sam pal. Vznak je pal pa udaril z glavo ob prag pa je imel za-dosjti, ker jje l>il star.'-' "Tako je!" so potrdili neka teri. UE, boter, saj m poznamo !" ga je »zavrnil vojvoda Kcpec; trditi pa vendar ni hotel nihče, da ga je res ubil, ker ni bil nihče zraven. Prvi hip se je bilo razneslo šlite, da SO tako kratili tista dva groša!---- Zato, ker jih nobeden ne premore... Vse od kraja l)i bil lahko na glavo postavil, pa bi se ne l)ilo nie potoeilo jx> lit }i. "Hahaha!" To je potolažilo može, da so zborovali mirno naprej. 4 41, 'kakopak!---- Botra no smemo pust iti tako.19 To geslo jih je vodilo napre-je. Pot t m, ko so so bili dome-nili o pogrebu in vsem drugem, so so še zmenili o živih, o Ančki in Gorniku. Ej, to je bilo fo 0 vosol3a _ * -______. K n c rv n/v ______• 1_____ zar, in v Repu so bili povedali, da s sekiro. Zato so bili Koz-. jerepei tako razjarjeni, ker se jim je zdelo, da hočejo kmetje nekaj prikriti. 14Kaj pa hočeš?" se- je postavil Kravajec pred Kepea. 44Kdo pa tebe kaj vpraša?" Kepec ga je pahnil od sebe in Joštek mu je prigovarjal: 4 4 Daj ga daj, da to bo polnil; kar v trebuh ga daj, tega, ki ne ve, ali je kmet ali je na« eden!" "Matci!" 44Torej mrliča imamo," jc začel Rohne. "Bog se usmili njegove duše! Treba ga bo pokopati. Svojih nima nikogar, pa tudi denarja nima Jiič. Mi moramo skrbeti za pogreb in dati — 4t^fi ne damo nič!" je zagr-xnelo v kotu. 4 4 Al i sem morda jaz dolža n kaj dati?" se je zagnal Rohne. 44Mi tudi nič!" je odmevalo v kotu. "Kdopak bo dal!" je vpil Rohne. . 4 4 Ker smo mu morali dajati jesti, ga moramo tudi spraviti." 44Le spravi ga, ako hočeš!" Robne se je s težavo premagoval. 4'Treba je nekaj denarja za sveče, tzii nafte je, pogrebu i ke in kakšen vinar še drugače odleti. Denar mora biti." "Hahaha!" 44Po dva groša bo zadosti!" 4 4 Od nas že ne boš nobenega dobil," ga je zavrnil Kepec in vprašal svoje; 4tKai ne, da ne, fantje?" "Ne, ne!" 44Jaz tako pravim: Kmetje naj ga pokopljejo sami ali naj ga pa imajo! Nas ne mo-rere nihče prisiliti. V moji hiši ni mrliča, v vaši ga tudi ni!.. L. Xam ni na poti____Pa še eno rečem: Drugekrati tako skupaj držite, naj pa še se-da j. Sami spravite Barbi-ča!" 4 4 Kdor ga je ubil, tisti naj ga pokoplje!" je zavpil ,Jo?r tek. "Pra(v si povedal," ga je pohvalil Kepec in se še obrnil k svojim: "Fantje, za nocoj smo tukaj odpravili. Le pojdimo!" Z vikom in krikom so se vsi mali ljudje usuli za Kepcem. 44Pa smo jih zopet, enkrat, te kmete! E, pravica je naša!" so si dajali duška Kozje-repci pred Hišo. Kmetje so se v hiši kar spogledovali. Nobeden ni vedel, kako bi začel. Naposled pa vendar vzdihne Rohne s "To so preglavice!" "Pa kakšne!" 4 4Za nio drugega nam ni«o, kakor za nadlogo. O, kako bi bili srečni, ko bi Kozjega repa ne bilo!" Možje so prikimali, in IJren se je oglasil: 44Zakaj pa mi- Ko so se pomikali v svoj konec, so urezali po vasi tisto dolgo pesem, pri kateri je lahko Još-tek dal občutiti svoj bas, pri kateri je začetek in konec enak in je po sredi ravno taka, in ki se glasi: i 4 4 Nocoj, nocoj je dolgvečer, j*' dolg večer, jo dolga noč — nocoj! Je dolg večer, je dolg večer, je dolga noč---" i Tako so pripeli v Kozji rep, kjer so bile brž vse ženske pokonci in so ugibale, kaj se je zgodilo. Všec jim je bilo petje, pa.so si pripovedovale »veselo: "Ej, znajo pa, naši! Slišite, kako delajo?" Pred Kepčevo domačijo se vstopijo v krogljico, da odpo-jo do konca Možjt!!.. .I. Kar v našo hišo pojte. Nocoj tako ne morem spati od veselja----Baba je popoldne prinesla za pe,t vi- w „ . _______# narjev petroleja, pa naj pogo- smo bili dobri____Hudimar se ri v čast božjo!" - je opaše fc pa mu je grebom Tako jih je povabil 4vojvo- zrastel!". ... da' v svojo hišo, in so res šli, Pa to nič ne škodi; na to je- sta pa mož in žena i| že tri leta doma. .Ančka je bila srečno prispela v Pueblo, Oo. in našla svojega ljubega Antona. Kmalu je pozabila žalost in strah in ga vzela. Neka j let sta ostala v Ameriki, ko je pa prislužil Anton toliko, da je kupil na Ravnem polju od gospodarja, ki je bil zbežal pred dolgovi v Ameriko, Mlakarjevo domačijo, in mu je še neka j ostein, je prišel z ženo in otroki d o-nov. Lazar dolgo časa ni hotel nič vedeti o zetu in s hčerjo, ki ga je hodila vabit in prosit, naj pride pogledat, kako sta si u redila, t