Glasilo je namenjeno na naslov: -• Glasilo delavcev in združenih kmetov sozd Mercator - Kmetijstvo Industrija Trgovina Mercatoriada - svetovni pokal v malem Sonja Dolinšek Leto XXIII Ljubljana, marec 1986 št.: 3 Medalj, snega in vina v izobilju . Osemstopetdeset prijavljenih tekmovalcev, od katerih je skoraj polovica »peglala« smuči, jih mazala, gladila, se ogrevala pred štartom, z orokavičenimi dlanmi v stilu Bojana Križaja, živčno pre-prijemala palice zadnje sekunde pred usodnim štarterjevim znakom — skratka, svetovni pokal za rekreativce. Vreme za Roka Petroviča, sneg za Pirmina Zurbriggna, vratiča za Socialistično zvezo delovnega ljudstva, vlečnica pa najmanj za izhod iz jugoslovanske inflacijske krize. Skratka, pravi, pravcati dan X. Tudi tu smo vsi,' kot običajno vedeli, kako in kaj, ne pa tudi, kdaj in koliko. Priznati je treba — če upoštevamo vtise z lanske in letošnje zimske Mercatoriade - da dobimo idealno tekmo. Lani skoraj neprevozna cesta, letos milični-ška kontrola in urejeno cestišče. Lani pomanjkanje snega, letos obilica. Lani pomanjkljive, letos vzorne oznake. Lani veter in pasji mraz pri tekih na oddaljenem Grmovškovem domu, letos prekrasno vreme na poligonu nad Partizanko. Lani zaprta, letos odprta samopostrežna restavracija pri smučišču. Lani v dvorani miz nismo smeli dajati skupaj, letos smo uspeli prelisičiti gostitelje in smo bili pravočasno pripravljeni na razglasitev rezultatov, ki je lani potekala tekoče - letos pa ... nič! En velik, nepotreben nič. Mercatoriada, srečanje delavcev sozda MERCATOR-KIT ’86, je uspela - športni boji, lepo vreme, dobre proge, hiter sneg, prijetno vzdušje, razigrani »Fantje treh dolin«, okusna hrana, maligančkov ravno prav (zaradi cen jih ni moglo biti preveč - na V našem sozdu volili uspešno Center za obveščanje vsako plačano smučarsko vozovnico pol litrčka), skratka, zelo uspelo srečanje. Kakorkoli že obračamo to našo Mercatoriado, ni in nikoli ne bo samo srečanje. Mercatoriada je tekmovanje. Pokali, pokalčki in medalje so tam — na pultu, in čakajo na tiste, ki so si jih prismučali. 56 priznanj, od katerih so jih 22. februarja, na dan »X« podelili le 42 (pardon! 44). In navkljub strogim sklepom KORŠ o preverjanju tekmovalcev (zlasti dobitnikov priznanj), se je zgodilo, da si je eno zlato medaljo prislužil nekdo, ki ga na Kope sploh ni bilo! In KORS bi za to še vedel ne, če ne bi bili v DO sami povedali in ob tem dodali, da so šli po medaljo zato, ker so se pri podelitvi lanski organizatorji zmotili in je niso podelili njihovemu delavcu — zmagovalcu. Oni so si zdaj s KORŠ-em bot, KORš pa naj sam sebi pripiše, če dela po »Balkan« sistemu. Najprej nekaj sklenemo, potem pa se nam ne ljubi izvajati. In če samo zamahnemo z roko: »češ, pusti, bo že bolje, če ne slabše,« pri pomembnejših situacijah enake vrste, ni čudno, da isto počnemo tudi tedaj, ko naj ne bi šlo tako zelo zares. Ali drugače povedano, če menimo, da na Mer-catoriadi za medalje »ne gre tako zelo zares«, potem tudi v delovnih okoljih ne pričakujmo od istih ljudi zagnanosti pri doseganju rezultatov. Rezultat je pač rezul- tat in če zanemarimo njegovo bistvo - primerjalno vrednost, izgubi svoj pomen. Rezultat brez pomena pa pomeni, da ga ni treba (in ga, prav zato, tudi ne bo!). No, rezultati so na Mercatoria-di končno le bili in so zdaj objavljeni. Pokale bomo delili na seji KORŠ, kjer se bomo pogovarjali še o poletni Mercatoriadi. V naši DO MMT, pa smo vest o naši zmagi razobesili kar na volilne plakate dne 13. marca. Tako bo vsaj 95 % tistih, ki so v Ljubljani, izvedelo tisto, po čemer so nas vsi spraševali že 24. februarja (tudi tisti, ki niso tekmovali!) se pravi skoraj pred mesecem dni. Če volitve zato niso mnogo bolj uspele, so bile vsaj dosti bolj optimistično obarvane. To pa je tudi nekaj, mar ne? V organizaciji KORŠ-a Za nami je 9. zimska Mercatoriada, katere rezultate objavljamo v našem glasilu. Splošno mnenje je, . da je bilo tekmovanje izvedeno uspešno, vendar Izvajalcu tekmovanja, SK Slovenj Gradec lahko zamerimo napake pri izračunu rezultatov, zaradi katerih tudi ob zaključku tekmovanja nismo podelili pokalov za ekipno uvrstitev. Podelili jih bomo na slavnostni seji KORŠ, 28. III. 1986. Dosežki 9. zimskih iger SOZD MERCATOR-KIT so objavljeni na zunanjih stolpcih sledečih strani ča-_ sopisa. Na vsakih sto delegatov skoraj trije mercatorjevci 9. seja izvršilnega odbora delavskega sveta sozda Vesna Bleivveis Akt zanimive zgodovine in nejasne prihodnosti Člani izvršilnega odbora delavskega sveta sozda so na svoji 9. seji 11. marca letos izpolnili dolžnost, ki jim jo je naložil delavski svet SOZD. Oblikovali so osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev skupne porabe. Akt je v javni obravnavi. Zakaj akt zanimive zgodovine? Prvič odkar spremljam usklajeno delovanje dveh sozdovih organov — poslovodnega sveta in delavskega sveta - se je zgodilo, da je nek akt nastal kljub nasprotovanju članov poslovodnega sveta, pa z jasno opredelitvijo »ZA« delegatov delavskega sveta. Z navedenim sporazumom naj bi zagotovili sredstva za izplačilo regresa za letni dopust delavcem tistih organizacij, ki teh sredstev niso oblikovale, ker niso ustvarile dovolj dohodka. Teh sredstev so organizacije lahko deležne pod določenimi pogoji, ki jih določa sporazum, upravičenost pa ugotavlja posebna komisija, ki svoj predlog predloži v potrditev delavskemu svetu sozda. Sredstva za solidarnostne namene se oblikujejo oziroma rezervirajo bb razporejanju čistega dohodka v sklad skupne porabe za druge namene v višini 5 %, obveznost združitve teh sredstev pa nastane šele, ko delavski svet ugotovi obseg potreb po teh sredstvih. Odlbčiti mora o: odstotku, ki so jih od rezerviranih sredstev skupne porabe za druge namene dolžne združiti udeleženke sporazuma, o upravičenosti do solidarnostnih sredstev, o konkretni višini sredstev regresa na delavca, ki bo izplačan iz solidarnostnih sredstev in o pogojih, pod katerimi upravičenci ta sredstva dobijo. Zakaj poudarek zanimivi zgodovini in nejasni prihodnosti tega akta? Zgodovina temelji na argumentu, da se v sozd nismo združevali zaradi socialnih motivov in drugih miloglasnih načel, veljata naj le trda ekonomija in poslovnost medsebojnih interesov — ostale zadeve naj vsak rešuje sam, možnosti ima dovolj. Nejasna prihodnost je pogojena z istimi argumenti, ki se bodo prav gotovo uveljavljali v javni razpravi o osnutku sporazuma. Teh argumentov se ne da ovreči samo s sklicevanjem na sporazum o združitvi v SOZD in sporazum o temeljih plana SOZD 1986-1990 kot na pravna temelja za nastanek tega sporazuma, niti jih ni mogoče ovreči s sklicevanjem na vse ostale papirje, v katerih smo zapisali načela medsebojne solidarnosti. Ovreči jih je mogoče le s pošteno presojo svoje, tudi moralne pripadnosti sistemu SOZD MERCATOR-KIT. In... če ta ob obravnavi sporazuma ne bo prestala preizkušnje, potem si upam trditi, da jo bosta tudi trda ekonomija in poslovnost težko. Saj tudi obe temeljita na morali, mar ne? Volitve v sozdu so uspele. V 141 ozdih smo izvolili skupno 173 posebnih delegacij in 229 splošnih oziroma združenih, skupno torej 402. Vanje smo izvolili kar 3.477 delavcev ali 11,3 odstotka od skupnega števila zaposlenih, če upoštevamo delavce v združenem delu in združene kmete. Na Republiški konferenci SZDL, ki zbira podatke o volitvah |n volilnih uspeh v republiki, smo 'izvedeli, da bodo dokončni po-dttfci. znani šele v začetku aprila, ocenjujejo pa, da imamo v združenem delu Slovenije okoli 6.000 delegacij za družbenopolitične skupnosti, se pravi za zbore združenega dela, ter 15.000 de- legacij za samoupravne interesne skupnosti. Skupno število okoli 130.000 delegatov. Če se primerjamo s temi številkami, naše delegacije predstavljajo 1,9 odstotka vseh slovenskih delegacij združenega dela. V njih je 2,67 odstotka od skupnega števila delegatov v republiki. * m. Veleslalom moški — do letnika 1956: 1. Pogačar Marjan, M-KZ Bled - 0:38.20, 2. Tihel Marko, M-Mednarodna trgovina - 0:38.45, 3. Vesel Alojz, M-KG Kočevje — 0:38.49, 4. Potočnik Rado, M-KT Bled - 0:38.60, 5. Jurca Fra:.c, M-KGZ Sora — 0:39.28, ti. Kumer Ivo, M-ZKZ Mozirje — 0:39.37, 7. Lukan Marko — 0:39.48, 8. Enik Drago, oba M-KGZ Sora - 0:40.01, 9. Flisek Dušan, M-Kopitarna — 0:40.16, 10. Ravnikar Tomaž, M-Medna-rodna trgovina — 0:40.23, 11. Možina Franc, M-Trgoavto — 0:40.25, 12. Povhe Bojan, M-Rožnik — 0:40.63 in Pišlar Simon, M-KGZ Sora - 0:40.63, 14. Treven Janez, M-KGZ Sora -0:40.79, 15. Jurše Rastor, M-Em-ba - 0:41.00,16. Hiti Bojan, M-Eta — 0:41.25, 17. Krzin Franci, M-Mednarodna trgovina — 0:41.48, 18. Kne Brane, M-KŽK Gorenjske — 0:41.51, 19. Petek Ratko, M-Ljubljanske mlekarne - 0:41.53, 20. Planinc Matjaž, M-Agrokombinat — 0:41.55, 21. Repenšek Branko, M-Eta — 0:41.79, 22. Mihelič Miran, M-Mednarodna trgovina — 0:41.84, 23. Filipič Izidor, M-KŽK Gorenjske — 0:41.86, 24. Šimenc Janko, M-ZKZ Mozirje - 0:41.92, 25. Zobavnik Tine, M-Eta -0:41.97, 26. Zelnik Tone, M-KŽK Gorenjske — 0:42.10, 27. Duja-kovič Stojan, M-Blagovni center — 0:42.12,28. Bostele Janko, M-Agrokombinat - 0:42.24, 29. Horvat Stanko, M-izbira Panonija — 0:42.43, 30. Semprimožnik Rafko, M-ZKZ Mozirje — 0:42.50,31. Pišljar Marjan, M-KZ Logatec - 0:42.79, 32. Fajdiga Marjan, M-Rožnik - 0:43.00, 33. Lesnik Zlatko, M-Mednarodna trgovina - 0:43.15, 34. Varl Andrej, M-KŽK Gorenjske — 0:43.26, 35. Simčič Milan, M-Na-nos — 0:43.64, 36. Damiš Anton, M-Potrošnik - 0:43.75, 37. Kapele Franc, M-Konditor - 0:43.76, 38. Brdajs Anton, M-KŽK Gorenjske - 0:43.82, 39. Predalič Peter, M-Sadje zelenjava — 0:43.85, 40. Ravnikar Peter, M-KŽK Gorenjske - 0:44.02, 41. Zamljen Peter, M-Eta - 0:44.05, 42. Fister Simon, M-KŽK Gorenjske — 0:44.13, 43. Širaj Miran, M-KZ Cerknica — 0:44.38, 44. Istenič Simon, M-KZ Logatec — 0:44.45, 45. Tavčar Bogdan, M-KGZ Sora - 0:44.56 in Jagodic Jože, M-Pekarna Grosuplje -0:44.56, 47. Juvančič Vikto/, M-Ljubljanske mlekarne - 0:44.64, 48. Ercegovič Tomaž, M-Sadje zelenjava - 0:44.69, 49. Bernik Ivan, M-Hoteli gostinstvo -0:44.81, 50. Rus Alojz, M-Kondi-tor — 0:44.87 in Jeglič Branko, M-Eta - 0:44.87, 52. Ilc Stane, M-KZ Ribnica - 0:45.08, 53. Ko-sterer Tomaž, M-Jelša — 0:45.12, 54. Vidic Gregor, M-Ljubljanske mlekarne — 0:45.14, 55. Bešter Anton, M-Rožnik — 0:45.23, 56. Penca Janez, M-Standard - 0:45.26, 57. Krpič Milan, M-Rožnik - 0:45.27, 58. Cvetko Dušan, M-Mednarodna trgovina - 0:45.40, 59. Modic Franci, M-KZ Cerknica -0:45.74, 60. Žugič Janez M-Pre-skrba — 0:45.81,61. Racman Miran, M-Kopitarna - 0:45.87, 62. Topolovle Gordan, M-Ljubljanske mlekarne — 0:45.91, 63. Berglajzner Matjaž, M-Ljubljanske mlekarne — 0:45.94, 64. Mrak Zdravko, M-Konditor — 0:45.95, 65. Jordan Brane, M-KZ Krka — 0:45.97, 66. Draksler Ro-, bert, M-Rožnik - 0:45.98, 67. Limoni Bojan, M-Ljubljanske mlekarne - 0:46.27, 68. Indihar Štefan, M-KZ Ribnica - 0:46.32, 69. Blatnik Jože, M-Kopitarna -0:46.52, 70. Krivic Rajko, M-KŽK Gorenjske - 0:46,88, 71. Šenk Alojz, M-KŽK Gorenjske — 9. zasedanje delavskega sveta SOZD — 20. 2. 1986 Vesna Bleivveis Izgube pokrite Novi predsednik delavskega sveta SOZD MERCATOR-KiT, dipl.ing. živilske tehnologije, Alojz Nosan, sicer delegat Mercator-KZK Gorenjske, se je moral hitro vživeti v svojo vlogo in zagristi v vročo osrednjo temo 9. zasedanja: objektivnost vzrokov za izgube in njihovo pokrivanje. Delegatom so bila ob presojanju objektivnosti vzrokov za nastale izgube v šestih Mercatorjevih organizacijah v pomoč stališča sanacijske komisije, ki jih je pred obravnavo zadeve na delavskem svetu oblikovala in jih predložila v kratkih povzetkih. Vsem izgubam sta skupna: objektivnost vzrokov za rdeče številke in nujnost njihovega pokritja z združenimi močmi članic sozda in njegovih poslovnih partnerjev. Razprava delegatov o pomenu združenih moči organizacijam, ki so poslovale z izgubo, je sicer kazala pripravljenost vseh, da združijo sredstva, kazala pa je tudi zahtevo, da bo treba pri kroničnih pacientih, pri katerih se izguba ponavlja, sanacijski programi pa dajejo le pičle rezultate, opraviti temeljitejše posege. Zgolj pokrivanje izgube takim organizacijam - brez dodatka učinkovitih, drugih ukrepov — po mnenju nekaterih delegatov pomeni le podaljševanje umiranja na obroke. Od tega pa nimajo koristi ne delavci prizadetih organizacij, ne okolje, v katerem organizacija deluje, ne sozd. Nihče od prisotnih ni oporekal predloženim sanacijskim programom in. utemeljitvam predstavnikov izgubašev. Delegat Mercatorja s Ptuja, Branko Kampuš, je opozoril na večjo odgovornost strokovnih služb Mercator-lnteme banke in Delovne skupnosti SOZD, ki bi morale ob razpravi o sporazumu o združevanju sredstev za pokrivanje izgub za leto 1985 vsem sanatorjem ponuditi tudi temeljne primerjalne podatke o poslovanju prizadetih ozdov in pogoje, pod katerimi prevzemajo sanacijo. Le na ta način — po prejšnji presoji teh podatkov tudi v ozdih, ki sredstva združujejo in ki navsezadnje mnogi med njimi poslujejo pod enako težkimi pogoji, bi bilo ugotavljanje objektivnosti izgube temeljitejše, morda predlagani učinkovitejši ukrepi, kot jih predvidevajo sanacijski programi, in vzpostavljena večja odgovornost za odnos izgubaš-sanator. Delavski svet je potrdil oziroma odobril vse sanacijske programe z nekaterimi manjšimi pri- Predstavljamo poročili za njihovo izboljšanje, odobril pokritje izgub in pogoje, pod katerimi bodo prizadeti ozdi prejeli sanacijska sredstva. Ob tem velja kot zanimivost poudariti, da je delavski svet posebni komisiji, ki jo je za spremljanje poslovanja prašičje farme v Alojz Nosan, predsednik delavskega sveta sozda Iz dela organov sozda Krškem imenoval predsednik poslovodnega odbora SOZD, dal pooblastila tudi za leto 1986 in ji naložil, da o poslovanju čiste sozdovske investicije poroča tudi njemu. Sporazum o internih kompenzacijah je dobil svoj organ — odbor za interne kompenzacije. Sestavlja ga 8 članov in njihovih namestnikov. Odbor mora zagotoviti javnost svojega dela in odprtost svojih sej, zato mora sprejeti poslovnik o svojem delu. Nismo potrebovali veliko časa, da smo že začeli spreminjati planske akte sozda, ki so bili sprejeti ob koncu leta 1985. Nekatere spremembe res utemeljuje nuja in spremenjene zahteve, ampak, kaj bo na koncu dala razlika med zapisanimi željami in željicami ter realno možnim in izvedljivim. Verjetno: rebalans v smislu '"ebalansa. Pa Bog ne daj, da bi se z rebalansom pojavili tudi za kakšno zadevo skupnega pomena, kot je na primer šport-no-rekreativna dejavnost, ki se je nekateri, pa kaj bi skrivali Merca-tor-Agrokombinat, na glas, drugi pa skrivaj, izogibajo že kar po načelu: toče, zmrzali in sozda, varujte nas. Obenem pa z obema rokama zgrabijo združene moči-Pa brez zamere! Zbor Mercator-lnteme banke Andrej Dvoršak Milijarda za Cankarjev dom Osrednja točka zadnjega zbora Mercator-lnterne banke, ki je bil konec februarja, je bilo poročilo o njenem poslovanju v lanskem letu. Na zboru so sprejeli tudi zaključni račun M-IB za leto 1985 ter predlog o uporabi in razporejanju ustvarjenega prihodka od skupnega dohodka. Obravnavali pa so še več drugih, za poslovanje banke pomembnih tem. O lanskoletnem poslovanju M-IB je poročal Marko Žagar, ki je uvodoma poudaril, da je bilo to prvo leto skupnega poslovanja internih bank bivših sozdov KIT in Mercator. Ustanovljeni sta bili pred devetimi leti. Konec lanskega leta je bilo v naši interni banki včlanjenih 90 tozdov in 30 enovitih delovnih organizacij sozda MERCATOR-KIT. Nadalje je poročevalec na kratko prikazal poslovanje, pri čemer je poudaril, da je bilo veliko truda delavcev Mercator-lnterne banke usmerjenega v organizacijo plačilnega prometa za članice sozda. Ob koncu leta 1984 je Merca-tor-lnterna banka opravljala plačilni promet za 60 članic, v letu 1985 pa že za 105 članic. Povečanje gre predvsem na račun združitve članic dveh sozdov. V sistemu SOZD MERCATOR-KIT sta le še dve delovni organizaciji (M-ZKZ Mozirje in M-Nanos Postojna) ter tozd Veleblagovnica Beograd (iz M-Rožnika), ki same opravljajo plačilni promet. Mercator-lnterna banka je lani uvedla za svoje članice iz ljubljanskega območja novost — možnost, da pristopijo k avtomatskemu praznehju žiro računa. Ob pristopu mora članica podpisati samoupravni sporazum o prenosu sredstev z žiro računa članice na žiro račun M-IB. S tem članica pooblasti službo družbenega knjigovodstva, da po končani obdelavi v celoti opravi prenos sredstev z žiro računa članice na žiro račun Mer- cator-lnterne banke. Slednja je imela lani dnevno na žiro računu povprečno 711 milijonov dinarjev. Najvišje stanje denarnih sredstev je bilo v avgustu -2,036 milijarde dinarjev, najnižje pa v marcu, ko je bil negativni saldo v višini 14 milijonov dinarjev. Povprečni dnevni priliv lani je bil 645 milijonov dinarjev, odliv pa 640 milijonov dinarjev.' Povprečno stanje na internih računih članic lani je bilo 1,43 milijarde dinarjev, najvišje decembra, ko je bilo povprečno dnevno stanje 3,26 milijarde, in najnižje marca — le 486 milijonov dinarjev. Poročevalec je še poudaril, da ni bilo potrebno aktivirati tako imenovanega žiralnega denarja. Odliv obresti za likvidnostne kredite, ki se prelivajo med članicami, pa ni predstavljal odliva izven sozda. Koncentracija sredstev znotraj sozda zmanjšuje odvisnost od bančnih posojil in drugih depozitov. Zbor banke se je dotaknil tudi vprašanja združevanja sredstev za uresničevanje naložb skupnega pomena, ki je lani potekalo po osnovah in merilih samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD MERCATOR-KIT, z izjemo članic bivšega sozda KIT, ki so združevale sredstva po osnovi 25 odstotkov sredstev za reprodukcijo. Organizacije, ki so poslovno leto 1984 končale z izgubo, so imele pri združevanju sredstev nekaj olajšav. Kljub temu je vse potekalo po načrtu in do 16. januarja letos je bilo zdru- ženih 727,6 milijona dinarjev oziroma 96,5 odstotkov predvidenih sredstev. Ob tem moramo omeniti, da nekatere organizacije združenega dela kljub večkratnim opozorilom niso izpolnjevale svojih mesečnih obveznosti, zato bo potrebno v bodoče na tem področju več discipline kot doslej. Sicer pa je Mercator-lnterna banka lani imela 3,31 milijarde dinarjev prihodka ter 161,13 milijona dinarjev dohodka, ki ga je razporedila med članice po določilih sporazuma o oblikovanju in -uporabi ter razporejanju skupnega dohodka. Ker zakon o temeljih bančne- ga in kreditnega sistema omogoča, da se skupni dohodek po razporeditvi med članice in pred njegovim plačilom na njihove žiro račune v celoti ali delno usmeri v sklade banke, je zbor banke sprejel sklep, da se vseh 116,13 milijona dinarjev skupnega dohodka Mercator-lnterne banke usmeri v razne sklade. V sklad za Dom Ivana Cankarja je bilo nakazanih 10 milijonov dinarjev, v rezervni sklad članic pri M-IB 21,38 milijona dinarjev, v rezervni sklad za Ljubljansko banko-Gospodar-sko banko 261 tisoč dinarjev, v sklad solidarnostne odgovornosti LB-GB 319.000 dinarjev ter v sklad osnovnih sredstev članic M-IB 129,17 milijona dinarjev. Zbor Mercator-lnterne banke je ob koncu sprejel tudi pobudo za uskladitev aktov M-IB z novim zakonom o temeljih kreditnega in bančnega sistema ter soglasno sprejel sklep o potrditvi samoupravnih sporazumov o združevanju dela in sredstev za skupno poslovanje. Po poteh partizanske Ljubljane 10. maja v organizaciji koordinacijskega odbora sindikata SOZD Mercatorjeva' po tradiciji skupaj na pohod Največja množična prireditev na področju mesta Ljubljane, ki pa že dolga leta presega mestne okvire, bo letos praznovala 30-letni-co. Kakor pretekla leta, se bomo tudi letos delavci SOZD MERCATOR-KIT udeležili manifestativnega dela 30. jubilejnega Pohoda p° poteh partizanske Ljubljane v soboto, 10. maja 1986. Zbrali se bomo pred upravno zgradbo SOZD MERCATOR-KIT, Emonska 8, ob 6.45, od koder nas bodo avtobusi odpeljali na štartno mesto na Fužine (gostilna Babnik). Športne referente v DO in TOZD prosim, da sporočijo okvirno število pohodnikov do torka, 6. maja 1986, na naslov: SOZD MERCATOR-KIT, Emonska 8, Jure Jež, ali po telefonu 221-038. Mercatorjeve!, udeležimo se pohoda v našem tradicionalno rekordnem številu, po možnosti pod skupnimi prapori in ne ločeno po tozdih! S tem bomo bolj opazno počastili spomin na herojsko držo našega glavnega mesta v letih, ko so nas hoteli uničiti- Jure Jož Sestanek komercialistov sozda Andrej Dvoršak t Izvažali bomo — toda kako? V začetku marca je bil že tretji poslovni sestanek dejavnosti trgovine in gostinstva našega sozda. Čeprav je bilo doslej že mnogo rečenega o novih predpisih na področju ekonomskih odnosov s tujino, so udeleženci sestanka kljub temu pozorno prisluhnili Borisu Kofolu, svetovalcu PO za zunanjo trgovino, ki je že uvodoma realno ocenil stanje blagovne menjave ter poudaril, da bo za nas letošnje leto slabše od lanskega ter da na področju zunanjetrgovinskih tokov vlada še precejšnja zmeda. Devizne pravice kot aktivni izvozniki sicer imamo, vendar je to le pol resnice. Druga polovica je: ali bo država imela dovolj deviz, da bo pravice tudi pokrila, kar pa je zelo veliko vprašanje, kajti gospodarstvu kljub temu, da je od sprejema nove zakonodaje preteklo že več kot dva meseca, ni jasno, kako bo izvažalo in pri tem imelo kar najmanj izgub. Vse te nejasnosti in zmeda bodo zagotovo vplivale na naše poslovne rezultate, strokovnjaki pa ocenjujejo, da bodo težave z uvozom in izvozom v vsej svoji ostrini nastopile šele sredi leta. Če bi letos hoteli za lasten izračun izvoziti za 35 milijonov dolarjev blaga in storitev, bi potre- bovali v okviru sozda 5 do 6 milijard dinarjev za stumulacije izvoznikom. Tega denarja pa ni in ga tudi ne bol. Zato bo potrebno skrbeti le, da bomo uvažali tisto blago, ki je nujno potrebno za preskrbo prebivalstva in je strateškega pomena za sozd, po drugi strani pa si bomo morali prizadevati, da bi z izvozom ustvarili kar najmanjše izgube. Ker pa nastopamo kot izvozniki enotno v okviru sistema MER-CATOR-KIT, bo mogoče tudi odstopati devizne pravice tistim članicam, ki niso aktivni izvozniki. Na sestanku je bilo nadalje poudarjeno, da morajo grosistične organizacije v sistemu delo- vati bolj usklajeno in enotno. To je pomembno zaradi tega, ker bomo morali naročati kot uvozniki večje količine posamezne vrste blaga, saj bodo pošiljke prišle le enkrat ali dvakrat letno, z njimi pa bomo morali vse leto oskrobovati tržišče. Predvsem gre za delikatesne izdelke in uvožene pijače. Opozorjeno je bilo tudi na zvezni odlok o enem samem posredniku. Vse kaže, da bo sprejet v maju ali juniju in bo začel veljati še pred turistično sezono. Slišati je bilo tudi, da bo v tem primeru le štiri ali pet organizacij v Mercatorju lahko opravljalo grosistično dejavnost. Vsi drugi (lokalna skladišča) se bodo morali priključiti večjim organizacijam. Predvsem bo to udarec za našo industrijo in proizvodnjo, od mlekarn do vinarjev. Namen odloka Zveznega izvršnega sveta je, da bi se trgovina bolj razumno organizirala, kar naj bi vplivalo tudi na zmanjševanje stroškov in cen. Udeleženci sestanka so spregovorili še o plačilnih pogojih med organizacijami na debelo in drobno v sozdu za letošnje leto. V te odnose so vključene le tiste organizacije v sozdu, ki jih štre-jemo po samoupravnem sporazumu med grosiste, niso pa vanje vključene proizvodne organizacije, kot so denimo Ljubljanske mlekarne in mesna industrija. Zato bo potrebno ponovno opredeliti to vprašanje in ga rešiti tako, kot ustreza članicam. Plačilne pogoje, ki jih je pripravil sektor za blagovni promet in gostinstvo, so na sestanku sprejeli, vendar pod pogojem, da veljajo le dokler se položaj na trgu bistveno ne spremeni. Če pa se bodo pogoji trženja spremenili, bodo prilagodili plačilne pogoje novim razmeram. V zvezi s tem so se dogovorili, da do začetka aprila posebna komisija pripravi razvrstitev blaga po veljavni nomenklaturi, s čimer naj bi poenotili blagovne evidence pri grosistih. To ni pomembno le zaradi plačilnih pogojev, ampak tudi zaradi hitrosti dobav. Kdor čaka, dočaka pravijo. Mi pa nasprotno mislimo, da je ta stoična drža škodljiva in vas opominjamo — direktorje in vodje kadrovskih služb — na sklep akcijske konference DPO v sozdu z dne 3. decembra lani, ki se nanaša na zaposlovanje. Takole smo se domenili: »Plansko določilo (torej smo to sprejeli tudi v planu — op.ur.) da sme OZD objaviti potrebe po delavcih v sredstvih množičnega obveščanja samo tedaj, če je že uporabila vse možnosti, da pridobi potreben kader znotraj sozda, bo treba v celoti spoštovati. Obvezna je torej objava v domačem glasilu...« Doslej v uredništvo nismo prejeli nobene objave prostega delovnega mesta pri naših članicah, vse polno pa jih je po dnevnem časopisju. Pri tem ko ima naš časopis kar visoko naklado — skoraj 18.000 bralcev praktično v vsej Sloveniji — vi trošite velika sredstva za objave po dnevnem časopisju. Uredništvo — P p i ^ith- j BiS 'Z- !o TceL-oVho \ 1 # m zdrvie^\t^ \1 W &M M* E So H# m nr pr O l # 1 ^VLJ m M m Delovna skupina CK ZKJ v sozdu MERCATOR-KIT Iz Večera V kleščah adiministracije in lokalizmov Še vedno obstajajo nezaupanje v trgovino in ideološki predsodki. V republiki so sicer naredili določen napredek za izboljšanje položaja do drobnoprodajne trgovine, ki je v najslabšem položaju (znižali so ji obveznosti do manj razvitih ter davke na dohodek). Prav nič pa se ne odzivajo banke, čeprav so njihove naloge podrobno navedene v sklepih zbora republik in pokrajin ter v stališčih republiških organov. To je med drugim dejal Miran Goslar, predsednik poslovodnega odbora sozda MERCATOR-KIT na včerajšnjem sestanku z delovno skupino CK ZKJ. V delovni skupini so bili Živan Vasiljevič, Milan Radojčič, Štefan Korošec in drugi. Napovedan je bil sicer tudi obisk Miljenka Bojani-ča, zveznega sekretarja za zunanjo trgovino, in Sinice Korice, zveznega sekretarja za tržišče, ki pa se seje nista udeležila. V sozdu Mercator-KIT dokaj neprizanesljivo ocenjujejo vpletanje občinskih organov v svoje delo, nimajo pa tudi posebno dobrega mnenja o najnovejših zveznih ukrepih na tem področju. Ne vidijo možnosti, da bi lahko uresničili zakon o »enem posredniku« v trgovini. Trgovsko mrežo kaže racionalizirati, menijo v Mercatorju, saj bi namesto sedanjih 32 veletrgovskih organizacij v Sloveniji po vsej verjetnosti bilo dovolj pet ali šest. Trgovske organizacije morajo ohraniti vrsto skladišč, ki so s poslovnega vidika povsem neracionalna, toda v občinah jih želijo imeti. Vsaka občina (ali vsaj regija) želi imeti svojega malega grosista in svoje rezerve. Lokalizmi so ovira za integracijo in nacionalizacijo trgovske mreže. Kmetijske zadruge širijo prodajo blaga za široko potrošnjo, namesto da bi skrbele za svoje kooperante in jih zalagale z reprodukcijskim materialom. V Jugoslaviji se je razpasla vezana trgovina in razmisliti je, ali je ta oblika »integracije« gospodarstva ustrezna. Petini blaga naj bi prosto oblikovali cene, toda tudi tu želijo vse vnaprej določiti s predpisi. Sozd Mercator-KIT je tudi velik izvoznik na konvertibilno področje, poleg tega enkrat več izvozi kot uvozi. V Mercatorju menijo, da izvoz kaže selektivno spodbujati. Obrestna mera za izvozne kredite je precej višja, kot pa se je na primer v zadnjem času povečal tečaj dinarja. Blago se obrača k domačemu tržišču, zaloge naraščajo, vse to pa spodbuja inflacijo. V Mercatorju tudi menijo, da načelo skupnega nastopa zlorabljajo »politično močni, a gospodarsko nezdravi sistemi«, ki vsiljujejo svoje pogoje poslovanja. Rezultat? Izguba tujih kupcev. Osnovna rešitev zakona, ki naj bi izboljšal kakovost obratnih sredstev, je - milo rečeno — nespametna, trdijo v Mercatorju. V zadnjih letih se kakovost obratnih sredstev slabša in akumulativ-nost našega gospodarstva bi morala biti vsaj desetkrat do dvajsetkrat višja, da bi zakon lahko uresničili. Danes postaja problem obratnih sredstev še večji kot problem položaja trgovine, ki je še vedno (kljub odstotkovnim maržam, ki so jih letos upeljali) zelo neugoden. Miro Simčič 0:46.96, 72. Žagar Martin, M-Eta — 0:47.01, 73. Trope Srečo, M-Rožnik — 0:47.19, 74. Racman Darko, M-Kopitarna - 0:47.23, 75. Goršič Drago, M-Pekarna Grosuplje — 0:47.29, 76. Mlinar Božo, M-KGZ Sora - 0:47.44, 77. Bračič Slavko, M-Modna hiša — 0:47.57, 78. Rihar Brane, M-Konditor - 0:47.62, 79. Kotnik Brane, M-Rožnik — 0:47.81, 80. Jereb Marko, M-Blagovni center - 0:47.82, 81. Osojnik Jože, M-Konditor — 0:48.10, 82. Ivnik Martin, M-Kopitarna - 0:48.20, 83. Zajc Emil, M-Rudar — 0:48.26, 84. Cvelbar Srečko, M-KK Sevnica - 0:48.29, 85. Simončič Borut, M-Kopitarna -0:48.30, 86. Brečko Ciril, M-KK Sevnica - 0:48.33, 87. Habjanič Simon, M-lzbira Panonija — 0:48.55, 88. Antolič Emil, M-lzbira Panonija — 0:48.64, 89. Bajde Ivan, M-Eta — 0:48.72, 90. Podgorelec Anton, M-Mesna industrija — 0:49.15, 91. Juras Zoran, M-Emba - 0:49.21, 92. Konc Slavko, M-KŽK Gorenjske -0:49.38, 93. Roškarič Branko, M-Potrošnik - 0:50.00, 94. Ilc Stane, M-KZ Ribnica - 0:50.08, 95. Gostič Boris, M-Sadje zelenjava - 0:50.18, 96. Seničar Dušan, M-lzbira Panonija -0:50.78, 97. Gale Boštjan, M-KŽK Gorenjske — 0:50.92, 98. Petrič Slavko, M-Agrokombinat — 0:50.93, 99. Vrenjak Danilo, M-Tr-goavto - 0:51.14, 100. Anderlič Dušan, M-Jelša - 0:51.62, 101. Petkovšek Rado, M-KZ Logatec - 0:51.79, 102. Šink Alojz, M-KŽK Gorenjske - 0:52.00, 103. Cvelbar Sandi, M-Kopitarna — 0:52.22, 104. Zorec Marjan, M-Potrošnik — 0:52.49, 105. Jenko Alojz, M-KŽK Gorenjske -0:52.53, 106. Zupan Bojan, M-KK Sevnica — 0:52.78, 107. Cigale Janez, M-KZ Logatec - 0:52.96, 108. Kobal Ciril, M-KZ Logatec — 0:53.63, 109. Krese Franc, M-Ljubljanske mlekarne - 0:54.10, 110. Jakša Dušan, M-Blagovni center — 0:54.50, 111. Andrejčič Tine/ M-Standard — 0:56.79, 112. Jamnik Franc, M-Ljubljan-ske mlekarne — 0:56.90, 113. Blatnik Ciril, M-Jelša - 0:57.62, 114. Adrovič Hazbija, M-Medna-rodna trgovina — 0:57.67, 115. Jerman Janko, M-Trgoavto -0:58.63, 116. Brulc Jože, M-Stan-dard — 0:59.87, 117. Levstik Gabrijel, M-Rožnik - 1:13,19 in 118. Boštjančič Marjan, M-Pe-karna Grosuplje — 1:13.60. Diskvalificirani so bili: Ravnikar Stane - M-Ljubljanske mlekarne, Planinc Boris - M-Preskrba in Blatnik Sandi — M-KZ Krka. Odstopili so: Stopar Andrej -M-Pekarna Grosuplje, Kržišnik Franci - M-KGZ Sora, Župančič Marjan — M-Rožnik, Rešetič Jože - M-Standard, Facja Stanko - M-KZ Logatec, Ribnikar Andrej - M-KZK Gorenjske, Modrijan Janez — M-KGZ Sora, Gojkovič Miro - M-Trgoavto, Bučar Silvo — M-Standard, Osovnikar Danilo — M-Kopitarna, Žakelj Matjaž - M-KGZ Sora, Lužtek Sandi - M-KZ Krka, Slana Danijel - M-lzbira Panonija, Cigale Miro in Molik Marjan, oba M-KZ Logatec, Vrankar Martin — M-Eta, Martinčič Milan — M-Konditor, Čebokli Zdravko -M-Nanos, Skumavec Boštjan -M-KZ Bled in Maležič Matjaž, M-Kmetijski zavod. Veleslalom moški — od letnika 1946 do 1955: 1. Bokal Marko — 0:37.61, 2. Marinček Tugo, oba SOZD + M-IB — 0:38.43, 3. Jontez Dušan, M-Mednarodna trgovina - 0:38.50, 4. Reven Franc, M-KGZ Sora — 0:38.86, 5. Šemrov Mirko, M-KZ Logatec - 0:38.88, 6. Klemen Dušan - 0:38.99, 7. Vidmar Brane, oba M-Mednarodna trgovina — 0:39.62, 8. Rudolf Marjan, M-KZ Cerknica - 0:39.73, 9. Jenko Tomaž, M-Mesna industrija — 0:39.89, 10. Juvan Maks, M-ZKZ Mozirje - 0:39.90, 11. Globokar Janko, M-Rožnik - 0:40.57, 12. Modic Ivan, M-KZ Logatec -0:41.07, 13. Bernard Franc, M-KŽK Gorenjske - 0:41.34, 14. Hren Danijel, M-Modna hiša — 0:41.62, 15. Jenko Andrej, M-KŽK Gorenjske - 0:42.13, 16. Pukelj Ivan, M-Mednarodna trgovina - 0:42.19, 17. Sanabor Darko, M-Nanos - 0:42.51, 18. Mi-kulič Boris, M-KG Kočevje -0:42.53, 19. Herakovič Vlado -0:42.67, 20. Prevejšek Janko, oba M-Agrokombinat - 0:42.69 in Čuš Roman, M-Potrošnik — 0:42.69, 22. Debevc Peter, M-Mednarodna trgovina — 0:42.73, 23. Debelak Jože, M-Sadje zelenjava - 0:42.82 in Poreber Alojz, M-Konditor - 0:42.82, 25. Kandus Matjaž, M-Emba — 0:42.85, 26. Kuntarič Stane, M-Agrokombinat - 0:43.17, 27. Draksler Miro, M-KŽK Gorenjske' — 0:43.34, 28. Merzovnik Bojan, M-Sadje zelenjava — 0:43.48, 29. Delač Janez, M-Ljubljanske mlekarne - 0:43.55, 30. Štebih Franc, M-lzbira Panonija -0:44.67, 31. Dolenc Janko, M-KŽK Gorenjske - 0:44.80, 32. Marinček Matjaž, DS SOZD + IB - 0:44.96, 33. Zadnik Jože, M-Sadje zelenjava — 0:44.97, 34. Gorenc Franc, M-Agrokombinat — 0:45.24, 35. Pančur Tone, M-Eta — 0:45.29, 36. Umek Brane, M-Mesna industrija - 0:45.30, 37. Vidmar Matija, M-KZ Trebnje - 0:45.34, 38. Jenko Franc, M-KŽK Gorenjske - 0:45.46, 39. Smrdel Peter, M-Nanos — 0:45.74, 40. Ravnikar Sergej, M-Mednarodna trgovina - 0:45.75, 41. Krančevič Jože, M-Agrokombinat — 0:45.80, 42. Prohinar Marko, M-Mesna industrija -0:45.94, 43. Bricelj Ivan, M-Nanos — 0:46.24, 44. Zamimik Brane, M-Rožnik - 0:46.46, 45. Čelik Brane, M-KŽK Gorenjske — 0:46.48, 46. Jurkovič Franc, M-Mednarodna trgovina - 0:46.69, 47. Bogovič Miran, M-Agrokombinat — 0:47.00, 48. Vrhovec Tomaž, M-Nanos - 0:47.02, 49. Jerman Ludvik, M-KZ Trebnje — 0:47.11, 50. Japelj Lado, M-KŽK Gorenjske - 0:47.17, 51. Vidrih Dušan, M-Rožnik - 0:47.32, 52. Korenjak Ignac, M-Mednarodna trgovina - 0:47.35, 53. Hvala Miloš, M-Rudar - 0:47.63, 54. Žitnik Peter — 0:47.73, 55. Mikulin Ivan, oba DS SOZD + M-IB -0:47.76 in Logar Metod, M-Kon-ditor — 0:47.76, 57. Klemenčič Marjan, M-Mednarodna trgovina - 0:47.79, 58. Pušič Miro, M-KZ Krka - 0:47.84, 59. Vrlinšek Milan, M-Eta — 0:48.07, 60.Kotar Franc, M-Agrokombinat — 0:48.23, 61. Paravinja Dušan, M-Mednarodna trgovina - 0:48.44, 62. Sila Drago, M-KZ Trebnje — 0:48.55, 63. Papič Lojze, M-Teh-na - 0:48.77, 64. Cerjak Blaž, M-Agrokombinat - 0:49.20, 65. Zeljarič Marjan, M-KGZ Sora -0:49.31, 66. Stojan Štefan, M-KŽK Gorenjske - 0:49.47, 67. Groznik Milan, M-Mednarodna trgovina - 0:49.62, 68. Stipano-vič Marjan, M-Ljubljanske mlekarne - 0:49.70, 69. Kokalj Boris, M-Emba - 0:50,08, 70. Bokal Stane, M-Sadje zelenjava — 0:50.14, 71. Čelič Tone, M-Stan-dard — 0:50.15, 72. Medved Bojan, M-Mednarodna trgovina — 0:50.76, 73. Klemenčič Jože — 0:51.02, 74. Korošec Miro, oba M-KŽK Gorenjske - 0:51.12, 75. Fink Branko, M-Mednarodna trgovina - 0:51.16, 76. Čuček Tinko, M-Potrošnik - 0:51.37, 77. Rženičnik Janez, M-Eta - Razvoj sistema hitre prehrane v sozdu MERCATOR-KIT Ivan Mikulin — vodja gostinske dejavnosti sozda Pričelo se bo v predmestju »Hitra prehrana« (Fast food, Schnellimbiss) je pojem, ki v zadnjem času vstopa tudi v naše življenje. Predstavlja predvsem racionalizacijo in sistematizacijo v gastronomiji, zato ga imenujemo tudi Sistemska gastronomija. Gre za sistematični razvoj oskrbovalnih verig, ki nudijo različne napitke in prigrizke hitro in poceni. pokazal svoje prve uspehe v letošnjem letu, ko bomo še pred prvomajskimi prazniki začeli s puskusnim obratovanjem prve tako imenovane specialne okrepčevalnice. Polog izdelave strokovnih študij je bilo potrebno tudi precej dogovarjanja in pregovarjanja z delovnimi organizacijami znotraj našega sozda. Sistem hitre prehrane temelji na posebni tehnologiji in metodologiji, izraziti celostni podobi in značilni ponudbi. Oskrbovanje lokalov hitre prehrabe, tako imenovanih specialnih okrepčevval-nic, je na visoki tehnološki ravni. Posebne, popolnoma normirane, gotove in polgotove, izdelke transportirajo iz proizvodnje naravnost na prodajna mesta in to v temperaturnem režimu, ki ne dovoljuje kvarjenja živil; potrebna je še morebitna končna toplotna obdelava. Končni izdelek lahko tako hitro nudimo potrošniku, in sicer v enbalaži, ki omogoča termično obstojnost, predvsem pa zaužitje hrane in pijače zunaj lokala oziroma prodjnega mesta. Sam način dela v lokalu omogoča visoko raven higijen-sko-sanitarnih razmer, izredno hitro postrežbo in gospodarnost. Ponudba je zasnovana tako, da zadovolji vsakega potrošnika, ki si s primerno izbiro enega ali več izdelkov izoblikuje željan obrok hrane, tako po količini in kalorični vrednosti kakor po okusu. Prednost v tehnologiji dela je, polog ostalega, tudi občutno zmanjšanje pri nas manjkajočega osebja in zmanjševanje drage restavracijske površine, kar neposredno vpliva na ceno končnega izdelka. Postrežba je izredno hitra in učinkovita. Način prehranjevanja ne dovoljuje daljšega zadrževanja gostov v lokalu, kar poleg dejstva, da alkoholnih pijač, razen piva, ni na voljo, povzroča naravno izločitev gostov »bifejskega tipa«. Korenite spremembe v prehrani in okusu V Mercatoju smo že pred leti spoznali, da sta se na sedanji stopnji razvoja naše proizvodnje, standarda in življenjskih navad prebivalstva, ki jih ta stopnja poraja, tako kakor pred časom v razvitih deželah, tudi pri nas korenito spremenila način prehrane in s tem tudi okus. Zaposleno prebivalstvo, turisti in šolska mladina tudi pri nas kažejo vse večje zanimanje in potrebo po hitrih toplih in hladnih obrokih, ki jih lahko pojedo v ustreznih lokalih, na ulici ali jih primerno embalirane odnašajo na dom, šole, urade itd. Tako se je že pred skoraj petimi leti v delovni skupnosti našega sozda porodila zamisel, da bi razvili svoj sistem hitre prehrane, ki bi ustregel potrošnikom, mnogim našim delovnim organizacijam pa omogočil razvoj in prodajo novih prehrambenih izdelkov, oziroma širjenje in specializacijo prodajne mreže in gostinske ponudbe. Z združitvijo sozda Mercator in KIT je razvoj sistema hitre prehrane dobil še večjo veljavo, saj se je še povečalo število delovnih organizacij, ki so usposobljene za kar najbolj dokončno pripravo izdelkov iz mesa, kruha, zelenjave, mleka itd. Pomembno je tudi dejstvo, da se na nekaterih prodajnih mestih prekrivajo trgovski in gostinski lokali s skorajda isto ponudbo, kar povzroča nesmotrno poslovanje in samo sili k razmišljanju o spremembi namembnosti nekaterih poslovnih prostorov. Večletni trud pri razvijanju sistema hitre prehrane pri nas bo Težave s prodajnimi mesti Ena poglavitnih težav za uspešen razvoj in uveljavitev sistema hitre prehrane je iskanje in določanje prodajnih mest oziroma lokalov, za katere je osnovno pravilo primerna lokacija, ki zagotavlja zadostno množičnost uporabnikov za uspešno poslovanje. Vpeljani lokali naših delovnih organizacij, ki so na bolj obiskanih mestih, pa so praviloma poslovno donosni, zato je odločitev o spremembi njihove namembnosti toliko težje. Kljub naštetim dejstvom pa vsaj v Ljubljani še vedno predstavlja skoraj nepre-mostlivo oviro zapleten upravni postopek pridobivanja vseh dovoljen, potrebnih za spremembo namembnosti lokalov, ki bi bili primerni za dejavnost hitre prehrane. Te lokacije so za nas zanimive predvsem v središču ali starem delu mesta. Prošnje in soglasja pri raznih hišnih svetih, krajevnih skupnostih, svetih potrošnikov, zavodih za spomeniško varstvo idr., običajno naletijo na gluha ušesa. Gre predvsem za nepoznavanje nove oblike ponudbe, odpor pred nečim novim, ukinjanje »špecerij«, bojazen pred poplavo bifejev in podobno. Po večletnih poskusih, da bi prvi lokal v našem sistemu hitre prehrane začel delovati v Ljubljani, smo se bili premo-rani odločiti, da bo ta v Domžalah. Osnovni problem za uspešno poslovanje sistema hitre prehrane pa ni le pravilna lega lokalov, temveč tudi pravilen izbor celotne podobe, tehnologije in metodologije sistema. Celotna podoba zajema vse — od imena sistema in lokalov, do barvnih odtenkov enotnih oblačil uslužbencev. Tehnologija je pri nas novost. Da smo se lahko izognili dragemu uvozu, je bilo treba doseči, da so večino potrebne opreme in embalaže začeli izdelovati domači proizvajalci. Pravilna izbira metodologije sistema pa nam zagotavlja ekonomsko upravičenost vsega vloženega dela in truda. Investa se že uveljavlja V preteklem letu smo s samoupravnim sporazumom uspeli povezati deset delovnih organizacij, ki- so se odločile, da bodo sodelovale v sistemu hitre prehrane. V sistem so udeleženke vključene kot proizvajalke in do- baviteljice polgotovih in gotovih izdelkov ali kot uporabnice poslovnih prostorov oziroma okrepčevalnic. Na samem začetku delovanja sistema hitre prehrane ima pomembno vlogo članica samoupravnega sporazuma, ki sodeluje kot izdelovalka celotne podobe, tehnologije sistema ter kot projektant lokalov. To je M-Tehna, TOZD Investa, v kateri so velik del svojega razvojnega programa usmerili prav v razvoj takšnih in podobnih sistemov. V ta namen so v Investi razvili tako imenovani »Hotel Consulting - --. Ivan Mikulin >i biro«, ki se je v preteklem letu že lahko postavljal z dosežkom svojega dela, prvim lokalom tipa » fast food« pri nas. Ta je na Malem Lošinju in je prvo sezono svojega poslovanja zaključil izredno uspešno. V letošnjem letu se obeta cela poplava novih lokalov hitre prehrane, predvsem na obalnem področju. Za nas je izredno zanimivo predvsem to, da mnogi investitorji in uporabniki novih lokalov že sedaj mrzlično iščejo dobavitelje gotovih in polgotovih izdelkov, kar je posebej privlačno za naše proizvodne delovne organizacije, katerim vsaj začetne količine za potrebe našega sistema ne bodo zadostovale za serijsko proizvodnjo. V letošnjem letu smo si za nadaljnji razvoj sistema hitre prehrane v sozdu Mercator-KIT postavili nalogo, da odpremo poleg lokala v Domžalah še tri lokale v Ljubljani, da razvijemo proizvodnjo in dobavljanje za lastne potrebe in potrebe drugih sistemov, da dosežemo pravilne dohodkovne odnose med udeleženkami ter zagotovimo poslovno uspešnost samega sistema. Za dosego zastavljenih načrtov in ciljev bo treba vložiti še mnogo truda in vneme v vseh delovnih organizacijah, ki so vključene v sistem in , vsaj za reševanje problemov pri uveljavljanju upravnih postopkov za spremembe namembnosti, prositi za pomoč pristojne družbenopolitične skupnosti, saj gre za zadovoljevanje širših družbenih interesov. II i/ 1,1 S| f J : II\ i II 31 is 1 lin iin ) / j Ceneje pri Contalu Konkurenčni boj med ponudniki zvočnih in slikovnih zabavnih aparatov je rahlo čutiti tudi na našem tržišču. Čeprav je to predvsem cenovno soočanje med prodajalci uvoženih televizorjev, glasbenih centrov in stolpov, video rekorderjev in podobnih polnilcev prostega časa, se mu je pred kratkim odzval tudi v Mercatorjevi Mednarodni trgovini TOZD Contal na Titovi 66. Tako je video rekorderju TENSAI spustil devizno ceno s 1550 na 1100 zahodnonem-ških mark. Cenejši je tudi glasbeni center BENVETON C 500 L. Prvotna cena je bila 950, nova pa je 870 švicarskih frankov. M-MT, TOZD Contal je vpeljal na naše tržišče računala in računalnike SHARP. K bogati ponudbi teh osebnih, družinskih in poklicnih pripomočkov je dodal družinski računalnik MZ 821 - CPU/ ta-statura in kasetnik, za 620 zahodnonemških mark in ustrezne dinarske dajatve. Za ta računalnik je mogoče dokupiti tudi številne dodatke. Stane Jesenovec r fltlBNSa Audio Video TV i r.v Štafetni intervju Andrej Dvoršak Vsak si pomaga, kakor ve in zna Franc Prvinšek je v prejšnji številki zastavil vprašanje o kadrovski problematiki kadrovskim službam Mercator-Rožnika. Probje-matiko je v našem glasilu pred dvema mesecema že načel Vasja Lenardič iz tozda Grmada, nekaj pa smo zapisali na skupnem razgovoru, ki so se ga udeleželi poleg Lenardiča še Martina Žugelj iz tozda Dolomiti, Fani Podboršek iz tozda Savica, Le Tanče iz tozda Golovec in Mojca Komočar iz DSSS Rožnik. Lenardič: Leta 1983 smo ugotavljali, da imamo trgovci nesmotrno razporejen delovni čas. Prilagodili naj bi ga »razvitemu« zahodu. Direktorji velikih trgovskih organizacij so takrat na raznih Mo)ca KomoCar sestankih izjavljali, naj ne prehitevamo časa, naj se zmanjša število vpisnih mest za bodoče trgovce, da ne bi kasneje imeli »viška« kadra. Njihove besede so padle na plodna tla in vpis za smer prodajalec se je zmanjšal samo v Ljubljani od 900 na 240 učencev. Drugi del akcije pa je obtičal le na papirju in še danes nimamo deljenega delovnega časa. Na posledice zmanjšanega vpisa je takrat malokdo mislil! To je le eden od razlogov, da v trgovini primanjkuje kadrov. Drugi je, da naši prodajalci množično odhajajo v druge dejavnosti. Možnosti imajo dovolj, saj ekonomska in druge podobne šole ne »proizvajajo« dovolj kadrov za finančno operativo in druga podobna dela. Temu se pridružujejo še nižji osebni dohodki v trgovini, saj zaradi zamrznjenih marž trgovina ni mogla svojim delavcem izplačevati takšnih osebnih dohodkov, kot bi jih glede na zahtevnost in težavo dela morala. Komočar: Vse to je vplivalo, da nam danes manjka okoli 150 prodajalcev v štirih ljubljanskih tozdih, da mnogi itied tistimi, ki jih še imamo, nimajo ustreznih kvalifikacij in da na objave prostih del in nalog ni odziva. To velja v dobršni meri tudi za Gorenjsko in Dolejnsko. S kakšnimi problemi se srečujejo v tozdu Savica? Podboršek: Do sedaj nismo imeli večjih kadrovskih težav. Manjka nam le tri do pet delavcev, kar rešujemo s prerazporeditvijo in nadurnim delom. Kljub temu smo skušali preko oglasov zapolniti vrzel, vendar nam ni uspelo. LeTanc« Tanče: Torej imate podobne probleme kot mi v Golovcu. Lani smo zaposlili 114 novih delavcev, istočasno pa smo dobili 101 odpoved. Po »plačilni listi« kadrovski problem ni pereč, če pa jo pogledamo bolj natančno, ugotovimo, da je dnevno kar 9 odstotkov delavcev, se pravi 600 ljudi, na bolniški, od tega 30 na porodniških dopustih. Čeprav je bolniških izostankov manj kot prejšnja leta, povzročajo precej težav pri poslovanju posameznih, zlasti manjših trgovin. Ugotavljamo, da je precej neopravičenih bolniških izostankov, ki se množijo predvsem pred prazniki. Zato se že dogovarjamo z zdravstvenimi domovi o tem, da bi zaposlili zdravnika samo za naše delavce, ki bi bolniški stalež zapisal le tistemu, ki je resnično bolan. Naj dodam še to, da v prvih dveh mesecih letos nismo dobili niti ene odpovedi. Delno je to posledica novega pravilnika o ugotavljanju z delom pridobljene delovne zmožnosti, ki omogoča delavcem drugih poklicev in tistim z nižjo izobrazbo, da si pridobe naziv prodajalca, kar hkrati pomeni višji osebni dohodek. Kakšni ukrepi so po mnenju predstavnikov M-Rožnika potrebni za rešitev kadrovske krize v trgovini in kaj storiti, da bi povečali število ustrezno kvalificiranih trgovskih kadrov? Lenardič: Sedaj ravnamo tako, da vsak tozd skuša poiskati ustrezno pot, da bi si zagotovil dovolj delavčev v trgovinah. V bistvu skušamo pritegniti trgovce iz drugih tozdov, ne glede na to, ali so iz naše delovne organizacije ali katere druge. Vsak si pomaga, kot ve in zna, načrtne akcije še ni! Zapolnitev vrzeli skušamo rešiti z zaposlovanjem delavcev, ki nimajo ustrezne izobrazbe, s Martina Žugelj prekvalifikacijo ter preko skupnosti za zaposlovanje. Ljubljanska skupnost za zaposlovanje nam je posredovala spiske vseh nezaposlenih, starih do 30 let, ki nimajo ustrezne izobrazbe ali imajo le osemletko in ki bi jim mi lahko omogočili prekvalifikacijo. Od 200 vabljenih jih je na razgovor prišlo 50, dvanajst jih je bilo pripravljenih skleniti delovno razmerje ter se prekvalificirati. Po treh mesecih poizkusne dobe so ostali le še trije! Večina je raje odkrito povedala, da je delo prenaporno in preslabo nagrajeno ter da jim je ljubše še naprej »polniti« spiske nezaposlenih. Žugelj: Tudi mi smo skušali problem reševati na enak način. Navezali smo stike s skupnostmi za zaposlovanje v Murski Soboti, Ptuju, Ljutomeru, Brežicah in Sevnici. Menili smo, da je tam več nezaposlenih prodajalcev. Kaže, da smo se ušteli, kajti prodajalci so se med tem časom, ko so čakali na zaposlitev v trgovini, že zaposlili v drugih dejavnostih. Tisti, ki še niso zaposleni, pa ne žele oditi iz domačega kraja. Iz Murske Sobote jih je na razgovor prišlo le pet, ki bi pri nas želeli opraviti šestmesečno pripravniško dobo, nakar bi se vrnili domov. Iz Brežic je prišla le ena prodajalka, ki kljub temu, da smo ji ponudili stanovanje, ni hotela zapustiti svojega kraja. V Ljubljani, kjer je na skupnosti za zaposlovanje bilo prijavljenih petnajst nezaposlenih prodajalcev, je bil odziv porazen. Na razgovor je prišla ena sama prodajalka, a tudi ta se ni mogla odločiti za sklenitev delovnega razmerja. Pri vsem tem ugotavljamo, da med osnovnošolci ni zanimanja za poklic prodajalca. V preteklem letu smo z veliko težavo uspeli podeliti dve štipendiji za 1. in štiri za 2. letnik od skupno dvanajst razpisanih. Komočar: Da bi povečali zanimanje za trgovske poklice, smo lani oktobra v okviru Rožnika organizirali takoimenovani odprti dan za učence osnovnih šol. Želeli smo, da spoznajo delo trgovca tudi v drugačni luči. Z desetihi šol je prišlo 20 učencev brez učiteljev, in še ti so se bolj zanimali za poklic komercialnega tehnika, predvsem pa jih je zanimalo, kakšen bo njihov osebni dohodek po končanem šolanju. Žugelj: V Dolomitih smo se odločili, da bomo učence, ki bodo na obvezni praksi ustrezno nagradili. Morda bodo uspehi vidni čez pet let, prej zanesljivo ne. Lenardič: Vprašanje, če bodo takšni uspehi tudi takrat. Ko smo pred leti skrčili število učencev, je šola izgubila prostore na račun povečanja oddelkov gostinske dejavnosti. Iz 30 oddelkov jih je nastalo osem. Lani jeseni je bilo vpisanih 490 učencev v vse programe, za trideset oddelkov pa je potrebno 900 učencev. Torej bi s povečanim vpisom lahko zadostili komaj potrebam ljubljanskih trgovskih organizacij. Če hočemo povečati zanimanje za poklic prodajalca, moramo osebno dohodke prodajalcev dvigniti na tisto raven, ki bo odražala zahtevnost del in nalog ter fizičnih pogojev dela. Po mojem globokem prepričanju bi morali biti osebni dohodki prodajalcev izenačeni z OD delavcev na bančnih okencih ali na tekočem traku. Potem bi se morda tudi med armado naših ljudi, ki danes delajo v Pletenini, Iskri, Belinki, IU Vrhnika, KLI Logatec, itd., našel kdo, ki bi se bil pripravljen vrniti v trgovino. Hkrati bi morali v trgovskih organizacijah nameniti več pozornosti pogojem dela in tehnični opremljenosti trgovin, tako da bi zmanjšali obseg težkega fizičnega dela. Naša skupna naloga je, da preko PIS dosežemo primeren vpis kadrov, kar bo mogoče le, če bomo prej ugotovili naše potrebe. Danes te potrebe prijavljamo na pamet, sicer ne bi bilo na seznamu manjkajočih delavcev na skupnosti za zaposlovanje v Ljubljani le 200 prodajalcev. Torej je naša prva naloga, da naredimo ustrezno analizo potreb in kadrov z neustrezno kvalifikacijo, šele na to bomo lahko utemeljeno nastopali pred družbo s podatki in zahtevami. Napredek v trgovini bomo dosegli le z mladimi ustrezno izobraženimi kadri. S kadrom, ki ga imamo sedaj, ne moremo računati, niti ne na večjo prijaznost ali čistočo, ki sta sestavni del dobre trgovine. Za vse to nismo krivi le trgovci, pač pa družba v celoti, ki ji je uspelo poklic trgovca razvrednotiti, med drugim tudi z neustreznim nagrajevanjem delavcev v trgovini. Zato se ne smemo čuditi, če na šolah ni zanimanja in če se na trgovsko smer vpišejo le slabši učenci.Vse to bomo težko popravili. Vprašati se moramo'tudi, kaj smo sami naredili, da bi pritegnili učence. Na šolah bi morali nastopati z agresivno propagando, na informativnih dnevih bi morali učence pričakati s kupom informacij in že pripravljenimi obrazci za sklenitev štipendije, predvsem pa bolj enotnim nastopom, vsaj v okviru delovne orga-nizacije.To bomo morali v Rožniku kmalu ugotoviti in izpeljati,če hočemo, da čez leta ne bo stanje še slabše. Vodje kadrovskih služb, s katerimi smo se pogovarjali, so štafeto predale direktorju Mer-cator-Tehne. Zastavljajo mu vprašanje, kaj in kako narediti za boljšo in smotrnejšo tehnično opremljenost trgovin ter tipizacijo opreme v sedanjih in novih stavbah, s čimer naj bi izboljšali pogoje dela ter dosegli boljše higienske razmere. Drugo vprašanje, ki mu ga zastavljajo, je, ali bi projektanti novih zgradb lahko pripravili takšne projekte, ki bi ustrezali spremenjenim zahtevam po prodajnem programu v posameznih prodajnih enotah. V zadnjem času namreč postajata problem oprema in prostor, ki nista prilagojena spremenjenim navadam kupcev, trgovci pa si žele takšno opremo in prostore, ki jih bodo lahko prilagajali zahtevam potrošnikov, ki se sčasoma, a hitreje kot trgovina, spreminjajo. 0:51.76, 78. Ošlovnik Vlado, M-KK Sevnica - 0:52.24, 79. Gar-bajs Mitja, DS SOZD + M-IB -0:52.36, 80. Jazbec Slavko, M-KK Sevnica — 0:52.38, 81. Raljevič Filip, M-Ljubljanske mlekarne -0:52.41, 82. Bitenjc Jože, M-Bla-govni center — 0:52.44, 83. Be-nedeti Peter, M-Nanos -0:52.75,'84. Vuk Polde, M-Sadje zelenjava - 0:53.32, 85. Krajnik Marjan, M-Mesna industrija -0:53.47, 86. Pečnik Franc, M-KZ Krka - 0:53.48, 87. Nučič Janez, M-KK Sevnica - 0:54.14, 88. Klun Stane, M-Nanos — 0:54.22 in Stojnšek Roman, M-Jelša — 0:54.22, 90. Štiec Janko, M-KZ Trebnje — 0:54.47, 91. Tomažič Božo, M-Ljubljanske mlekarne - 0:55.62, 92. Hrvatin Brane, M-KŽK Gorenjske - 0:55.88, 93. Mrezar Bojan, M-Blagovni center - 0:57.71, 94. Prelovšek Maks, M-Ljubljanske mlekarne -0:58.11, 95. Trdič Stane, DS SOZD + M-IB - 0:58,17, 96. Rop Vinko, M-Potrošnik — 0:59.98, 97. Zarnik Ciril, M-Eta - 1:02.22, 98. Rajhar Zdravko, M-Rudar — 1.02.23, 99. Hribar Jože, M-Rož-nik — 1:05.91, 100. Koblar Jure, M-KŽK Gorenjske - 1:09.50 in 101. Plešec Slavko, M-Emba — 1:42.92. Odstopili so: Škrjanc Ivan - M-Rožnik, Ogrinc Miha - M-Ljubljanske mlekarne, Pok Drago - M-Rožnik, Lapaje Stanko - M-Rudar, Plahutnik Marjan - M-Eta, Novak Robert - M-Rudar, Benedičič Janez — DS SOZD + M-IB, Gorišek Janez -M:Standard, Mertelj Janez - M-KŽK Gorenjske, Cunk Iztok — M-Sadje zelenjava, Maver Mirko - M-Trgoavto in Berlec Janez - M-Eta. Veleslalom moški — od letnika 1936 do 1945: 1. Sodnik Slavko, M-Eta - 0:30.26, 2. Košir Anton, M-Rožnik - 0:31.32, 3. Kranjc Rafko, M-Agrokombi-nat - 0:32.11, 4. Cuderman Janez, M-KŽK Gorenjske -0:32.15, 5. Kovač Jože, M-KG Kočevje — 0:33.04, 6. Pušlar Peter, M-Rožnik — 0:33.34, 7. Kavčič Polde, M-KŽK Gorenjske -0:33.54, 8. Ponikvar Mitja DS SOZD + M-IB - 0:33.66, 9. Sker-lavaj Peter, M-Tehna - 0:33.67, 10. Tavčar Janez, M-KŽK Gorenjske - 0:33.68, 11. Kavčič Stane, M-Konditor - 0:33.96, 12. Skvarča Bogdan, M-Ljubljanske mlekarne — 0:34.20, 13. Zadnik Jože, M-Sadje zelenjava -0:34.50, 14. Jošt Emil - 0:34.52, 15. Tomori Matjaž, oba M-Tehna - 0:34.71, 16. Smrečnik Miha, M-Rožnik - 0:34.83, 17. Bajc Branko, M-Agrokombinat — 0:35.19, 18. Kušlan Janez, M-Emba - 0:35.44, 19. Kozole Ivan, M-Agrokombinat — 0:35.83, 20. Piškur Anton, M-KG Kočevje — 0:35.89, 21. Modic Milan, M-KZ Cerknica — 0:35.94, 22. Štular Franc, M-Rožnik - 0:36.61, 23. Deu Janez, M-Mednarodna trgovina - 0:36.68 in Vodopivec Robert, M-Rožnik - 0:36.68, 25. Ambrož Ivan, M-Modna hiša -0:36.94, 26. Menard Peter, M-Mednarodna trgovina - 0:37.19, 27. Rožman Ivan, M-Agrokombinat — 0:37.42, 28. Prvinšek Franc, DS SOZD + M-IB -0:37.49, 29. Judnič Ivo, M-Mednarodna trgovina - 0:37.82, 30. Jerep Janez, M-KGZ Sora — 0:37.93, 31. Petkovšek Anton, M-Nanos - 0:38.17, 32. Bavec Jože, M-KK Sevnica — 0:38.25, 33. Knapič Jože, M-Ljubljanske mlekarne - 0:38.82, 34. Povhe j Ludvik, M-Rožnik - 0:38.92, 35. j Gros Uroš, M-Konditor — ' 0:38.96, 36. Žugič Andrej, M-Agrokombinat t- 0:39.14, 37. j Kripc Franc, M-Sadje zelenjava ’ - 0:39.49, 38. Novak Janez, M* ' Nanos — 0:39.93, 39. Hren Lud- ! vik, M-Rožnik - 0:39.98, 40. Kussel Herman, M-Nanos — 0:40.53, 41. Hren Tone, M-KZ Ribnica - 0:40.88, 42. Plantarič Lojze, M-Ljubljanske mlekarne — 0:41.24 in Molek Jože, M-Me-sna industrija - 0:41.24, 44. Vaupotič Boris, M-Emba -0:41.77, 45. Vencelj Anton, M-Pekarna Grosuplje — 0:42.24, 46. Tomanič Franc, M-lzbira Panonija — 0:42.65, 47. Lampe Anton, M-Nanos - 0:43.56, 48. Urbanc Jože, M-KŽK Gorenjske -0:43.69, 49. Accetto Stane, M-Mednarodna trgovina — 0:43.78, 50. Igličar Rajko, M-Blagovni center - 0:43.86, 51. Tihelj Rado — 0:44.40, 52. Fučka Karel, oba M-Mednarodna trgovina -0:46.29, 53. Mrzelj Bogo, M-^Me-sna industrija - 0:46.33, 54. Mrzelj Peter, M-Sadje zelenjava — 0:47.45, 55. Franc Alojz, M-Eta — 0:50.94, 56. Zabred Jože, M-KZ Bled - 0:51.81 in 57. Goltes Tone, M-KZ Krka - 0:53.04. Odstopila sta: Pušnik Ernest - M-Mednarodna trgovina in Gorišek Jože - M-KZ Krka. Veleslalom moški — od letnika 1935: 1. Arko Dušan, M-Nanos - 0:32.05, 2. Bizjak Nande, M-Mednarodna trgovina — 0:34.04, 3. Kokelj Ernest, M-KGZ Sora - 0:35.02, 4. Kandus Pavel, M-Modna Hiša - 0:36.24, 5. Reš Jaka, M-KŽK Gorenjske — 0:37.98, 6. Paternost Sergej, M-Nanos - 0:38.96 in 7. Škufca Tomaž, M-Mednarodna trgovina — 0:39.30. Odstopila sta: Sedej Franci — M-Rudar in Repič Janko — M-lzbira Panonija. Teki moški — od letnika 1956: 1. Stanonik Jože, M-KGZ Sora — 5:07.07, 2. Vidmar Marjan, M-Sadje zelenjava — 5:13.08, 3. Kandare Tomaž — 6:20.07, 4. Kandare Darko — 6:20.09, 5. Škrbec Janez, vsi M-KZ Cerknica - 6:24.07, 6. Prijatelj Rajko, M-Pekarna Grosuplje — 6:48.02, 7. Fečur Andrej, M-KZ Logatec - 6:50.01, 8. Mihelič Iztok, M-Rožnik - 6:57.03, 9. Pajntar Marko, M-Rudar -7:21.02, 10. Trpin Drago, M-KZ Logatec - 7:23.02, 11. Goršič Drago, M-Pekarna Grosuplje — 7:41.03, 12. Celec Vili, M-KŽK Gorenjske - 8:07.01, 13. Štebih Dušan, M-Mednarodna trgovina — 8:11.03, 14. Babič Jerko, M-KG Kočevje - 9:06.02, 15. Trček Danijel - 10:28.04 in 16. Grošelj Marko, oba M-KGZ Sora -12:46.05. Teki moški — od letnika 1946 do 1955: 1. Konečnik Janez, M-KG Kočevje - 6:33.03, 2. Jontez Dušan, M-Mednarodna trgovina - 6:35.04, 3. Žust Tone, M-KZ Logatc — 6:50.07, 4. Hren Danijel, M-Modna hiša 7:04.09, 5. Bokal Marko, DS SOZD + M-IB - 7:15.07, 6. Kandus Matjaž, M-Emba - 7:31.06, 7. Prelovšek Maks, M-Ljubljan-ske mlekarne - 7:51.03, 8. Erznožnik Toni, M-KGZ Sora -8:05.01, 9. Rupčič Ivo, M-Ljubljanske mlekarne — 8:21.02, 10. Diklič Zdenko, M-KG Kočevje — 8:23.05, 11. Bokal Stane, M-Sadje zelenjava - 8:25.02, 12. Zalar Franc, M-Ljubljanske mlekarne - 8:32.02, 13. Vidmar Brane, M-Mednarodna trgovina — 8:33.04, 14. Lajovec Rado, M-Ljubljanske mlekarne - 8:49.07, 15. Rženičnik Janez, M-Eta — 9:00.01, 16. Osmanovič Šemso — 9:09.04, 17. Višnar Marko -9:24.09, 18. Čebin Lojze, vsi M-Ljubljanske mlekarne - 9:56.01 in 19. Plahutnik Marjan, M-Eta — 10:01.02. Teki moški - od letnika 1936 do 1945: 1. Strle Jože — 6:17.06, 2. Tavželj Stane,oba M- Pokrili vseh 625 milijonov izgub Draga Vaupotič - M-Interna banka Pošlo vni partnerji pomagali pokriti izgube Preteklo leto 1985 je z izgubo poslovalo v sozdu MERCATOR-KIT sedem temeljnih organizacij in ena enovita delovna organizacija, v skupnem znesku 625 milijonov dinarjev, kar je za 37 odstotkov več, kot smo ocenjevali še na začetku februarja tega leta. Z izgubo so poslovali v milijonih dinarjev Mercator-Agrokombinat TOZD poljedelstvo meso, Kostanjevica 3^ Mercator-Agrokombinat TOK Kmetijstvo, trgovina, storitve, Krško 380,7 Mercator-KZ Krka, TOZD Krmila, Novo mesto Mercator-KG Kočevje, TOZD Govedoreja, Kočevje Mercator-KG Kočevje, TOZD Prašičereja, Kočevje Mercator-Nanos, TOZD Trgovina Rakek Mercator-Ograd, Ormož Mercator-Rožnik, TOZD Preskrba Tržič 38.1 16,5 36.8 43.2 46,1 50.9 12.9 Vse navedene organizacije, razen Mercator-Agrokombinat, TOK Kmetijstvo, trgovina, storitve, Krško in Mercator-KG Kočevje, TOZD Govedoreja, so sanacijski komisiji dostavile sanacijske programe, v katerih so bili navedeni vzroki za nastalo izgubo in predlogi ukrepov za odstranitev vzrokov izgub. Komisija je sanacijske programe proučila, jih ocenila in ugotovila realnost predlaganih ukrepov ter predlagala delavskemu svetu sozda, da Sanacijske programe odobri z nekaterimi manjšimi popravki. Ugotovila je tudi, da so izgube nastale v glavnem iz objektivnih razlogov. Delavski svet sozda je na svoji seji dne 20. 2. 1986 tako predlagane sanacijske programe po daljši razpravi tudi potrdil. Potrdil je tudi način pokrivanja izgub in okvirne pogoje ter vire, iz katerih naj bi izgube pokrili. V skladu s sklepi delavskega sveta smo v interni banki pričeli z zbiranjem sredstev za pokritje izgub. Mercator-Agrokombinat, TOK Kmetijstvo, trgovina, storitve in Mercator-KG Kočevje, TOZD Govedoreja sta si sredstva za pokritje izgub zagotovila sama. Prvi s sanacijskimi posojili gospodarstva krške regije in drugi deloma (25 milijonov) z odpisom obresti pri temeljni banki, deloma (11,8 milijonov) pa z nepovratno združenimi sredstvi v okviru sozda Kmetijsko gozdno gospodarstvo Kočevje: Že na poslovodnem svetu sozda 6. 2. 1986, kasneje pa tudi na delavskemu svetu sozda MERCATOR-KIT je bilo sprejeto stališče, da bodo vse TOZD, TZO, enovite DO in enovite KZ iz sozda združevale sredstva rezerv za pokrivanje predvidenih izgub nepovratno, in to toliko, kolikor bi morale v skladu z Zakonom o skladih skupnih rezerv združiti v sklade skupnih rezerv v občini in republiški sklad skupnih rezerv za leto 1985. To pa pomeni, da nobena združevalka ne bi angažirala za pokrivanje izgub v sozdu dodatnih oziroma več sredstev, kot bi jih sicer morala usmeriti v občinske in republiške rezerve za pokrivanje izgub neznanim ozdom. Seveda bi bilo tako združenih sredstev mnogo premalo, da bi lahko pokrili vse izgube, še posebej, če upoštevamo oceno združevalk, da bo njihova skupna obveznost za združevanje komaj 135 milijonov. Potrebno je bilo razmisliti še o drugih možnostih, kako bi pokrili izgube. Z nekaterimi organizacijami iz našega sozda smo se dogovorili, da bodo poleg že omenjenega nepovratnega združevanja sredstev združile tudi certifikate za v skla- da skupnih rezerv gospodarstva Slovenije združena sredstva. Tako združene certifikate smo predčasno vnovčili pri Skladu skupnih rezerv gospodarstva Sloveniji in s temi sredstvi pokrili izgubo Ogradu Ormož v skupnem znesku 50,9 milijona dinarjev. Certifikate so združile naslednje organizacije: Ko smo razmišljali, koga lahko še vključimo v to akcijo, nismo mogli mimo poslovnih partnerjev, s katerimi sodelujejo članice sozda. Sektor za blagovni promet Delovne skupnosti SOZD se je skupaj z interno banko pospešeno lotil zbiranja sredstev rezerv za pokrivanje dela izgub s sanacijskimi krediti. Obrnili smo se na okoli 40 poslovnih partnerjev in v končni fazi je sredstva združilo le naslednjih 24, v skupnem znesku 151,5 milijona dinarjev. v milijonih Slovenija šport, Ljubljana 3,5 Radenska, Radenci 5,0 HP Medex, Ljubljana 3,0 Tosama, Domžale 10,1 Sladkogorska, Sladki Vrh 9,6 Koteks Tobus, Ljubljana 20,0 Konus, Slovenske konjiče 3,0 Tekstil, Ljubljana 9,7 Lek, Ljubljana 20,8 Krka, TOZD Kozmetika, N.m. 15,0 Tovarna obutve, Novo mesto 4,0 Pivovarna Union, Ljubljana 10,0 Kovinotehna, Celje 1,2 Merkur, Kranj 8,0 Beti, Metlika 1,0 Verna, Maribor 3,0 Univerzale, Domžale 2,0 Tekstilna tovarna, Prebold 3,0 Tkanina, Celje, 2,0 Pivovarna Laško 5,0 Odeja, Škofja Loka 1,0 Kolinska Ljubljana — nepovratno 3,8 Helios, Domžale 3,8 Steklarna Hrastnik 4,0 Večina navedenih organizacij je združila sredstva v obliki sanacijskega posojila z rokom vračila polovico zneska po treh letih, ostalo polovico pa po petih letih in z 8-odstotnimi obrestmi. Kolinska Ljubljana je združila sredtva nepovratno in so bila usmerjena deloma za pokritje izgube v Trgovini Rakek (3 milijone), deloma pa v Preskrbi Tržič (0,8 milijona). Vsa združena sredstva poslovnih partnerjev v obliki sanacijskih posojil so bila uporabljena za dokončno pokritje izgube v Merca-tor-Agrokombinatu Krško, TOZD Poiiedelstvo-meso, Kostanjevica Vsem tem poslovnim partnerjem gre posebna zahvala, mi pa se moramo potruditi, da jim bomo v bodoče posvetili še več pozornosti s povečano prodajo novih proizvodov ter se jim na ta način oddolžiti, za njihovo razumevanje. Kako smo združevali denar v sozdu? Tudi doma je bilo kar dosti zapletov, mnogo smo se pogovarjali, ali bomo najprej pokrivali izgube v lastni hiši.ali v regiji, kajti pritiski za pokrivanje izgub v okviru regij so bili močni; seveda pa naših izgub regije niso bile pripravljene pokrivati, razen v primeru Krškega območja (51 milijonov, kar je 12 % izgube v Mercator-Agrokombinatu Krško). Vendar smo se končno vsi, razen Mercator-KŽKG Kranj, TOZD Komercialni servis, sporazumeli, da bomo najprej pokrivali izgubo doma, saj nikoli ne vemo, koga v bodočnosti lahko dolete rdeče številke! Vse organizacije, razen Mercator-KŽK Gorenjske, TOZD Kmetijstvo, TOZD Kmetijstvo, TOZD Kooperacija, TOZD Mlekarna, TOZD Oljarica, TOZD Agromehanika, TOZD Klavnica in Mercator-KZ Ribnica, so sredstva združile nepovratno, navedene temeljne organizacije iz M-KŽK Gorenjske Kranj in M-KZ Rbinica pa so sredstra združile kot sanacijsko posojilo pod enakimi pogoji, kot bi jih združile v Sklad skupnih rezerv gospodarstva republike. Članice sozda so tako združile 263,6 milijona dinarjev nepovratnih sredstev in 20 milijonov din povratnih sredstev, tako da smo lahko pokrili izgube že pred oddajo zaključnega računa vsem, razen Mercator-Agrokombinatu Krško, v celoti z nepovratnimi sredstvi, slednjemu pa 50 odstotkov izgube z nepovratnimi sredstvi, ostali pa s sanacijskimi posojili. Ob zaključnem računu je delno pokrito izgubo izkazoval torej le Mercator-Agrokombinat Krško, kateremu pa je bila izguba pokrita v celoti, pred prvim izplačilom osebnih dohodkov po oddaji zaključnega računa, tako da zaradi izgub nihče, ki je posloval z izgubo, ni bil dolžan izplačevati zmanjšanih osebnih dohodkov! Z akcijo pokrivanja izgub smo tudi tokrat skoraj v vseh članicah sozda dokazali visoko stopnjo medsebojne solidarnosti in razumevanja, še posebej pa v tistih, ki so poleg sredstev združevale tudi certifikate. DELO ★ > Petek, 21. marca 1986 Lanski povprečni osebni dohodek: 130 dolarjev PROLETARCI JUGOSLAVIJE ZDR(U)ŽITE ŠE ! LETO 1975 BOMO DOSEGLI LETA 2000 1 Mercator-lzblra Panonija Ptuj, TOZD Zaščita Mercator-lzbira Panonija Ptuj, TOZD Maloprodaja Mercator-Sadje zelenjava Mercator-Univerzal Lenadava Mercator-Rožnik, TOZD Trgopromet Mercator-Eta Kamnik Mercator-Blagovni center Mercator-Hoteli gostinstvo, TOZD Ilirija Mercator-Konditor Mercator-Emba Mercator-Mesna industrija ■ Mercator-Rožnik, TOZD Dolomiti Mercator-Rožnik, TOZD Golovec Mercator-Rožnik, TOZD Grmada Mercator-Mednarodna trgovina, TOZD Slovenija sadje-ZT Mercator-Mednarodna trgovina, TOZD MOP v milijonih dinarjev 3,6 3.5 2.5 1.3 2,9 1.5 2,1 1,1 2.6 5,1 1,6 3.4 1.5 3,8 2.5 1,7 Mercator-Mednarodna trgovina, TOZD Slovenija sadje, predelava Bohova 2 8 Mercator-Mednarodna trgovina, TOZD Slovenija sadje, Hladilnica Zalog 13 Mercator-Mednarodna trgovina, TOZD Contal 6^5 Dva zgleda iz tozda Savica Andrej Dvoršak Če bi —flllSlkK imela mlade Bistro MIŠKA ob Supermarketu na Titovi cesti v Ljubljani sodi med »paradne konje« gostinstva našega sozda. Je eden redkih družbenih lokalov, ki s svojo ponudbo prekaša in zasenči zasebni gostinski sektor tega razreda in ki uspe ustvariti tudi visok dohodek. Kako, smo vprašali Roberta Vodopivca, direktorja tozda Savica iz sestava Mercator-Rožnik in Zdenka Potočnika, vodjo gostinstva v tem tozdu in poslovodjo MIŠKE? »Recept je preprost: delavci, ki ljubijo svoj poklic in so dobro nagrajeni ter vodja, ki mu ni pod častjo tovoriti vrečke polne zelenjave s trga ali pa počistiti stranišča in ki je visoko strokovno usposobljen. V MIŠKI se vse to prepleta in uspeh je na dlani,« pove brez odvečnih besed direktor Robert Vodopivec. Lokal bo decembra letos praznoval desetletnico dela. Odprt je bil dve leti prej kot ekskluzivna prodajalna sirov, a je pogorel. Arhitekt Jože Motoh je nato pripravil načrt, ki je bil za tiste čase nekaj posebnega. S posrečenim razporedom je na majhnem pro- Zdenko Potočnik ~ vodja gostinstva tozda SAVICA Šele pol leta je v naši organizaciji, prej pa je delala že dalj časa v gostinstvu. Tam, kot tudi v gostinski šoli, so jo učili, da je napitnina izraz zadovoljstva gosta, ki jo da natakarju, če je zadovoljen z njegovim delom. Tu kjer dela sedaj, v bifeju trgovske delovne organizacije, pa so običaji precej drugačni. Že prvi dan ji je vodja lokala dejala, da mora dosledno vso napitnino dati v blagajno in da natakarji ne smejo vzeti nič sami zase. Zdi se ji zelo čudno, da napitnine nikoli štoru združil vse, kar je značilno za bistro. A sama arhitektura bi bila le spomenik ustvarjalcu, če ne bi zaživela. Zato je poskrbel Zdenko Potočnik, gostinec z izrednim smislom za organizacijo, aranžerstvo in uvajanje novih gostinskih programov. V resnici je bila MIŠKA sprva namenjena le mlečnim proizvodom in brezalkoholnim pijačam, kar pa se je pokazalo kot neustrezno. V naši družbi ne gre brez ustreznim pijač in zato so si sčasoma v MIŠKI pridobile domovinsko pravico tudi izbrane alkoholne pijače, ob njih pa še hladne in tople jedi. Rezultat: lani je imela 32.291,000 dinarjev prometa, ki se je v posameznih mesecih gibal med 2 in 3,97 milijona, dnevno pa med 170.000 do 220.000 dinarjev, ki jih zapravi povprečno, 800 obiskovalcev. Za lokal z 90 kvadratnimi metri, v kar so všteti tudi skladiščni prostori, sanitarije in kuhinja, in kjer dela skupaj z vodjo le še sedem delavcev, je to ogromno, še zlasti, če ga primerjamo z zasebnim sektorjem, kjer podobni lokali prijavljajo pet in večkrat manj prometa. »Jasno je, da nihče ne more postaviti takšen lokal na noge, če nima ob sebi tovarišev, ki imajo enake cilje. Imel sem srečno, da so sodelavci želeli isto kot jaz in da smo kaj hitro postali uigrano moštvo, kjer je vsak vse ne »blokirajo«. Blagajno zvečer zaključi vodja lokala in bralki ni povsem jasno, kako in kaj naredi z napitnino, ki se je dnevno samo od nje nabere med 2.000 in 3.000 dinarji, saj ni blokirana. Ko je načela to vprašanje jo je vodja lokala zavrnila, češ takšen je naš pravilnik in napitnina gre v dnevni izkupiček. Bralki pa se vseeno zdi, da si je vsaj del prilasti šefinja sama, kajti uradno napitnine v blagajni ni. Prosi nas, da ji odgovorimo kako je to v drugih delovnih or- m m m - od čistilke do kuharja. Nikoli nihče ne reče, da česa ne bo naredil, kajti vsem je jasno, da lahko kakovost obdržimo le s skupnimi močmi. Od kakovosti pa je odvisen tudi naš promet in osebni dohodki. Ti sicer niso pretirani, so pa boljši kot v ostalih podobnih lokalih. Natakarji imajo do 85.000 dinarjev mesečno (konec januarja, op.pis.). Značilno je tudi, da fluktuacije skorajda ni,« pravi Zdenko Potočnik, ki je po končani gostinski šoli v Ljubljani dokončal še hotelirsko, naredil tečaj za crupierja, delal v igralnicah v Poreču in Ljubljani ter že deset let vodi tečaje za prodajalke Emoninih delikatesnih trgovin. Ko omenja dosežene rezultate, ne pozabi poudariti, da je MIŠKA vedno imela vso podporo vodstva tozda. Čeprav so se v desetih letih zamenjali že trije direktorji, je vsak od njih rad dal podporo novim zamislim mladega, majhnega kolektiva. Potočnik zelo veliko hodi po raznih sejmih, doma in v tujini. Vedno je ob povratku poln novih idej, ki jih uspešno uveljavi v MIŠKI, zadnje čase še v MUCI in KRTU, ki sta poleg nje tudi dovolj reprezentančna lokala. Kajpak je ob njih še deset drugih, s katerimi pa se v Savici ne hvalijo in odkrito povedo, da jim niso ravno v čast. Po besedah direktorja Vodopivca bodo počasi skušali vse svoje lokale spraviti na višjo raven in jih približati tem trem, MIŠKO in MUCO pa bodo skušali vplesti v turistično ponudbo Ljubljane. Zavedajo se, da naloga ne bo lahka, kajti tudi najbolj zakotni lokali, kot je denimo v Tomačevem in Džakovičevi dosegajo velik promet. ganizacijah sozda in kako napitnino oziroma na njeno »delitev« gledajo pristojni tovariši? Vera Aljančič, vodja pravne službe SOZD MERCATOR-KIT: Na vprašanje bralke v zvezi z napitnino sem pogledala predpise, ki urejajo cenovno politiko, dalje zakon o gostinski dejavnosti in druge ustrezne predpise o gostinstvu ter ugotovila, da veljavni predpisi o tem ničesar ne določajo; napitnine niti ne dovoljujejo niti ne prepovedujejo. Na ravni sestavljene organizacije o tem ne obstaja dogovor ali kakršenkoli akt. Postopanje, kot ga je opisala bralka, prav gotovo ni pravilno. Po splošnem pojmovanju je napitnina denarno priznanje gosta, kot izraz zadovoljstva za opravljeno delo — postrežba delavcu, ki ga je postregel. »Kakšnih 60 odstotkov je stalnih gostov, ki prihajajo na malico ali le na klepet, drugi so slučajni obiskovalci, ki jih pritegne domiselna tabla pred vrati in zastava z reklamo.”(ZA) Vsakemu lahko ponudimo kaj po njegovem okusu. Šef pravi, da je bolje narediti le deset porcij in imeti večjo izbiro, kot pa kuhati malice, ki se iz dneva v dan ponavljajo po okusu in videzu, čeprav so sestavine drugačne. Točimo buteljčna vina in šampanjec po kozarcih, vedno imamo vsaj dve vrsti »džusa«, štiri vrste napitkov s prepeličjimi jajci, koktejle in celotno paleto alkoholnih ter brezalkoholnih pijač, ki jo dopolnjujemo z dolgim jedilnikom — za vsak okus,« pojasnjuje Marija Murgec, ki je prišla v lokal šele pred kratkim. Čeprav je imela že nekaj prakse in kajpak tudi ustrezno kvalifikacijo (vsi delavci so kvalificirani ali visoko kvalificirani!), je bilo delo v MIŠKI zanjo novo. Najprej se je morala naučiti pripravljati napitke, nato pa še vsega drugega, kar v Levu niso poznali. Tam je industrija, tu je butik, pravi. Je pa zato delo bolj naporno. Zvedel sem še, da gostje v zadnjem času dajejo vse manj napitnin, da namesto denarja natakarjem raje plačajo pijačo. Največkrat se morajo ti zanjo zahvaliti, kajti, če bi spili vse, kar jim ponudijo, bi težko dočakali konec delovnika. Načrti: veliko jih še imajo. Tisti dan, ko sem jih obiskal, sa ponujali kar 82 (dvainosemdeset!) različnih jedi in vse so tudi imeli. No, ne ves dan, sedaj delajo le po deset, petnajst porcij posamezne, a izbira je kljub temu bila za naše razmere velikanska. Kar šestnajst vrst palačink, tri vrste sadnih kup, dqset vrst sladoleda, gibanice, štruklje, zavitke, štiri vrste sendvičev, pet vrst sirovih solat, lignji v solati... kdo bi vse naštel! Pa še niso zadovoljni. Potočnik bi rad ob vsem tem prodajal še sardelno maslo, ros-bif, kaviar pa tako ali tako že ponuja. Edina ovira, da ne uresniči prav vseh zamisli, je prostor, ki je premajhen. Da bi delo teklo po programu in se delavci ne bi drenjali, so izdelali natančen urnik kuhinje. Do minute natančno je določeno, koliko časa se lahko pripravlja posamezna vrsta jedi. Urnika se vsi drže in ga spoštujejo, čeprav je takšen, da mora vsak delati s polno paro, kot se reče. A tako so navajeni — vsi od poslovodje Zdenka Potočnika do Marije Murgec, ki je prišla zadnja in ki je prve dni mislila, da ji bodo od utrujenosti odpadle roke in noge. Pa se je privadila in danes kljub utrujenosti kaže gostom prijazen nasmeh ter ima zanje vedno čas in primerno besedo na jeziku, tako kot vsi njeni sodelavci in kot bi morali imeti vsi tisti gostinci,, ki si žele ustvariti »ime« ter ugled. Kaže, da je takih bolj malo, sicer bi imeli več mišk... 0 Metod Škrjanec, direktor DO Mercator-Hoteii gostinstvo: Mnenja smo, da ravnanje vodja lokala ni sprejemljivo niti z vidika materialnega poslovanja, še manj s človeškega vidika. Na vprašanje napitnina da ali ne, smo mnenja, da je napitnina sprejemljiv pojav le, če jo nameni gost po svoji volji za kakovostno gostinsko - hotelsko storitev. Kakršnokoli obnašanje osebja, ki bi lahko pomenilo pričakovanje napit .ine ali celo priračunavanje k ceni storitve, opredeljujemo kot kršitev delovnih obveznosti. Glede na to, da sprejemanje, obračunavanje in delitev napitnine ne ureja noben samoupravni splošni akt, seveda če gre za napitnino za kakovost, so ti mehanizmi v praksi odvisni od organizacijskih in tovariških povezav med delavci in brez dvoma tudi od njihovih značajskih potez. KZ Cerknica — 6:27.06, 3. Vencelj Anton, M-Pekarna Grosuplje - 7:10.05, 4. Žagar Anton, M-KG Kočevje - 7:31.00, 5. Vuga Emil, M-Nanos — 7:56.01, 6. Kavčič Stane, M-Konditor — 7:56.05, 7. Slak Franci, M-Med-narodna trgovina - 8:16.02, 8. Mrkalj Jasim, M-KŽK Gorenjske - 9:21.00, 9. Glavnik Rene, M-Izbira Panonija - 9:41.09, 10. Vaupotič Boris, M-Emba -10:20.02 in 11. Murtezanovič Miroslav, M-Ljubljanske mlekarne - 10:42.09. Teki moški — od letnika 1935: 1. Prelesnik Anton, M-KG Kočevje - 7:11.02, 2. Kandare Stane, M-KZ Cerknica -7:29.04, 3. Jereb Anton -8:43.02,4. Lah Ludvik, oba M-KŽK Gorenjske — 8:55.04, 5. Dolinšek Franc, M-Sadje zelenjava - 9:24.03, 6. Škufca Tomaž, M-Mednarodna trgovina — 9:37.01, 7. Potočnik Stane, M-KŽK Gorenjske - 10:14.02, 8. Pišljar Miha, M-Nanos — 10:40.07 in 9. Puppis Z\ ene, M-KZ Logatec - 11:35.0A Veleslalom ženske — do letnika 1956: 1. Sušnik Marija, M-KZ Bled - 0:34.03, 2. Šega Mojca, M-KZ Cerknica -0:35.26, 3. Marolt Petra, M-ZKZ Mozirje — 0:35.45, 4. Heric Ksenija, M-Mednarodna trgovina — 0:36.31, 5. Grdadolnik Ermina, M-KGZ Sora - 0:36.90, 6. Von-čična Ivanka, M-Rudar — 0:37.28, 7. Piškur Sabina, M-KG Kočevje — 0:38.14, 8. Eržen Lavra — 0:38.27, 9. Kavčič Anka, obe M-Rudar - 0:38.64, 10. Lovšin Mojca, DS SOZD + M-IB - 0:39.44, 11. Kramar Slavka, M-KZ Trebnje - 0:40.10, 12. Kogej Marta, M-Rudar - 0:40.12 in Slatinšek Nata,t M-ZKZ Mozirje - 0:40.12, 14.' Modic Martina, M-KZ Cerknica - 0:40.29, 15. Gričar Renata, M-Agrokombinat - 0:40.78, 16. Matjažič Mateja, M-Mednarodna trgovina -0:40.81, 17. Štular Meta, M-Rož-nik - 0:40.86, 18. Štrukelj Barbara, M-Ljubljanske mlekarne -0:41.49, 19. Grmovšek Tanja, M-KZ Trebnje - 0:41.58, 20. Cigale Davorinka, M-KZ Logatec — 0:41.68, 21. Vrenjak Saša, DS SOZD + M-IB - 0:42.52, 22. Kastelic Jana, M-Mednarodna trgovina - 0:42.56, 23. Grašič Mira, M-KŽK Gorenjske - 0:42.73, 24. Miklavčič Ivanka, M-Agrokombinat - 0:42.77, 25. Šinkovec Mateja, M-Standard - 0:42.98, 26. Rupert Sabina — 0:42.99, 27. Cigale Slavica obe M-KGZ Sora — 0:43.05, 28. Poljanec Darja, M-Rudar — 0:43.63, 29. Žust Monika, M-KGZ Sora - 0:43.70, 30. Šegoja Marija, M-Konditor — 0:44.50, 31. Bleic Vanda, M-Eta - 0:44.77, 32. Hočevar Mateja, M-KZ Ribnica - 0:45.31, 33. Jurca Nuša, M-KGZ Sora — 0:46.27, 34. Činžar Mihaela, M-Agrokombinat — 0:46.68, 35. Antolič Zvezdana, M-lzbira Panonija - 0:47.14, 36. Nadižar Marjanca, M-KŽK Gorenjske -0:47.52, 37. Majnik Anica, M-Rudar - 0:48.47, 38. Šemrou Mojca, M-KZ Logatec - 0:48.64, 39. Aubar Karmen, M-Standard — 0:50.52, 40. Merlak Neška, M-Rožnik — 0:53.66, 41. Karlin Asti, M-Rudar — 0:54.68, 42. Frantar Štefka — 1:01_.08, 43. Legat Majda, obe M-KŽK Gorenjske - 1:08.28, 44. Sukovič Ljuba, M-Standard — 1:10.07, 45. Sekereš Jordana, M-Mednarodna trgovina — 1:39.06, 46. Tratnik Miranda, M-Rudar -1:40.97, 47. Pustotnik Mojca, M-Rožnik - 2:38.47, 48. Kremžar Vida, M-KŽK Gorenjske -2:56.56, 49. Šinkovec Kristina - Gostjo so zadovoljni, natakarice pa tudi, ko preštevajo Izkupiček Prejeli smo Komu je namenjena napitnina? Naša bralka M.K. nas je vprašala za tolmačenje, komu pripada napitnina, ki jo dobivajo natakarji. 3:00.06 in 50. Ivandič Meta, obe M-Rožnik - 4:46.86. Diskvalificirana je bila Gerlica Majda -M-Rožnik, odstopila pa je Malenšek Tadeja — M-Blagovni center. Veleslalom ženske — od le tnika 1946 do 1955: 1. Škerl Maruša, DS SOZD + M-IB 0:38.43, 2. Vogrin Ljubica, M-KG Kočevje - 0:39.61, 3. Šegula Danica, M-lzbira Panonija -0:41.92, 4. Tarkuš Alenka, M Modna hiša - 0:42.16, 5. Bošt jančič Duša, M-KŽK Gorenjske — 0:42.91, 6. Bastar Sonja, M-Konditor - 0:42.97, 7. Snoj Anica, M-Ljubljanske mlekarne — 0:43.89, 8. Habjan Tanja, DS SOZD + M-IB - 0:45.59, 9. Lončar Betka, M-Agrokombinat — 0:46.28, 10. Šket Alenka, M-Kon-ditor - 0:47.29, 11. Podlesnik Terezija, DS SOZD + M-IB 0:48.07, 12. Repše Silva, M-Eta — 0:49.28, 13. Cokan Neva, M-Mednarodna trgovina - 0:49.66 14. Korošec Nika, M-Eta -0:51.13, 15. Dolinšek Sonja — 0:5‘,.15, 16. Vukelič Ciuna Ana, obt M-Mednarodna trgovina — 0:51 31, 17. Hrovat Črta, M-Teh-na - 0:52.30, 18. Schnabl Olga, M-Eta -- 0:52.58,19. Por Alenka, M-KŽK Gorenjske - 0:53.44, 20. Sever Ančka, M-Sadje zelenjava — 0:53.68, 21. Arbeiter Sonja, M-Konditor - 0:53.74, 22. Tomšič Tončka, M-Rožnik - 0:54.64, 23. Pahor Mofalda, M-Nanos —’ 0:55.05, 24. Juvančič Milena, M-Mednarodna trgovina - 0:55.54, 25. Hafner Maruša, M-KŽK Gorenjske - 0:56.13, 26. Bremec Lidija, M-Nanos - 0:57.29, 27. Kapun Ana, M-Emba - 0:57.48, 28. Jordan Jožica, M-Standard — 0:58.24, 29. Lamovšek Milena, M-Rožnik - 1:01.95, 30. Mrak Mirjam, M-Tehna - 1:08.18, 31. Česn Marinka, M-Konditor — 1:09.01, 32. Lajevec Mimica, M-Izbira Panonija - 1:10.89, 33. Filipčič Cilka, M-Nanos — 1:11.11, 34. Čeh Irena, M-Mednarodna trgovina - 1:27.03 in 35. Kussel Katarina, M-Nanos - 4:10.09. Diskvalificirana Je bila Prijatelj Slavka - M-Eta. Odstopile so: Roš Tereza — M-Mednarodna trgovina, Micič Jerica - M-Bla-govni center, Šoster Mija - M-Eta in Umnik Suzana - M-KŽK Gorenjske. Veleslalom ženske - od letnika 1936 do 1945: 1. Strmšek Olga, M-Modna hiša — 0:40.11, 2. Grosman Marija, M-Mednarodna trgovina — 0:40.51, 3. Poljanšek Katarina, M-KGZ Sora — 0:40.57, 4. Derkač Maja, M-Mednarodna trgovina — 0:40.81, 5. Grubar Tončka, M-Standard - 0:41.43, 6. Jošt Francka, M-KŽK Gorenjske -0:41.79, 7. Bilač Ida - 0:41.87, 8. Anderlič Dragica, obe M-Modna hiša - 0:42.28, 9. Štalcer Nada, M-lzbira Panonija - 0:42.42, 10. Tomšič Justina, M-Eta — 0:45.54, 11. Pižmoht Ladi, M-Ljubljanske mlekarne - 0:46.00, 12. Kozamernik Marjana, M-Mednarodna trgovina - 0:46.99, 13. Vidic Sonja - 0:49.14, 14. Vaupotič Draga, obe DS SOZD + M-IB — 0:50.55, 15. Praprotnik Vika, M-Sadje zelenjava — 0:52.47, 16. Kavčič Nevenka, M-Rožnik - 0:54.30, 17. Grubar Marija, M-Standard, 1:26.7G in 18. Plevčak Marija, M-Mednarod-na trgovina - 2:10.98. SA52)(SG10)Teki ženske — od letnika 1956: 1. Mlakar Marija -9:06.09, 2. Kandare Branka, obe M-KZ Cerknica - 9:42.03, 3. Dolenc Helena, M-KGZ Sora -9:43.07, 4. Matjažič Mateja, M-Mednarodna trgovina — 10:05.09, 5. Oblak Andreja — 10:23.05 in 6. Svolšek Nuša, obe M-KŽK Gorenjske - 12:21.06. Sektor Meso iz M-MT izvaža le za trde valute Andrej Dvoršak Cena divjačine v svetu pada Sektor Meso iz sestava Mercator-Mednarodne trgovine, tozda Slovenija sadje, je bi! ustanovljen pred dvema letoma. Osnovna dejavnost tozda - nabava in izvoz gozdnih sadežev, sadja, zelenjave itd., se je zaradi številnih odkupnih mest spontano razširila tudi na izvoz mesa. Danes ta sektor veliko dohodka ustvarja z izvozom mesa in živil, ravno tako pa sodi med tri najpomembnejše izvoznike divjačine v republiki. Lani je 18 delavcev sektorja Meso ustvarilo 4,3 milijona dolarjev izvoza na konvertibilni trg, od tega polovico za lasten račun. Istočasno je za potrebe jugoslovanskega gospodarstva uvozilo za 2,15 milijona dolarjev repro-materiala, predvsem za kmetij stvo in živilsko industrijo. Vodja sektorja Janez Flliplič nam je dejal, da največ mesa in žive govedi, valilnih jajc ter divjačine izvozijo v države evropske gospodarske skupnosti. Znatne količine pa še v Jordanijo, Turčijo, Saudsko Arabijo, Libanon in Ciper, medtem ko uvažajo pred- Janez Filiplič dustrije našega sozda. To pa ni mogoče zaradi tega, ker naše klavnice nimajo registracije za izvoz na trg Evropske gospodarske skupnosti, so pa nekatere sposobne pripraviti blago za druga tržišča. A tudi tu nastajajo težave zaradi premajhnih zmogljivosti in drugih surovin. V letošnjem letu nameravajo v sektorju Meso še okrepiti oddelek, ki se ukvarja z divjačino. To naj bi začeli tudi konfekcionirati. Predvidevajo, da bo nova devizna zakonodaja na področju izvoza divjačine naredila več reda, kot ga je bilo do sedaj. Pred- vsem bo padla cena, ki v mnogih predelih Jugoslavije doslej ni imela ekonomske osnove. V poslu se bodo obdržali le resni kupci in izvozniki, ker je na svetovnem trgu mesa divjačine preveč in cena pada. Pri divji svinji je padla za 45 odstotkov, pri jelenu za 25 in srni za 10 odstotkov. Za našega izvoznika pomeni to bistveno manjši dohodek. Velja pa poudariti, da je hladilnica Mercatorja na Mesarski ulici v Ljubljani edina hladilnica v osrednji Sloveniji in ena od šestih v Ju- goslaviji, ki je registrirana za izvoz mesa divjačine. Uporablja jo tudi Gruda, ki je največji slovenski izvoznik divjačine. Mimogrede še povejmo, da je sektor Meso, ki se z divjačino ukvarja šele tri lovne sezone, lani odkupil 5.000 komadov srn, 600 jelenov, 500 svinj, 30 medvedov, nekaj gamsov, muflonov, fazanov, rac in zajcev. Področje delovanja iz leta v leto širi, tako da posameznim lovskim družinam posreduje hladilne omare in organizira pobiralno službo. Področje njegovega delovanja pa ni omejeno le na Slovenijo, ampak, kot nam je dejal Janez Deu, vodja oddelka divjačine, zajema celotno Jugoslavijo. Največ odkupujejo v Podravini, Gorskem Kotorju, pogodbe pa imajo tudi z lovišči Koprivnice, Bugojna ter Narodnega parka Tjentište in Kornatov. Janez Deu - Več pravnikov kot ekonomistov? oddelelkf^ za*t0n0tlai0 ~ltma|u to n® bo ved izvozni, ampak izvozno-pravni^ Hlevski voziček postaja nepogrešljiv Andrej Dvoršak Strojni obrat Kozarje uvaja nove proizvode TOZD Strojni obrat Kozarje iz sestava M-Ljubljanskih mlekarn, so večini znani po buldožerjih in drugih gradbenih strojih, s katerimi opravljajo melioracijska dela, oziroma po delavnicah, v katerih popravljajo razno mehanizacijo. Toda ta 48-članski kolektiv v zadnjem času poleg hidromelioracij, gradnje cest, vlak in poti, uvaja v svoj program vedno več novih izdelkov, ki mu predstavljajo dopolnilni program in postopno prestrukturiranje dejavnosti. Med takšne izdelke sodi tudi hlevski higienski voziček. vsem iz ZDA, Italije, Zvezne republike Nemčije in Belgije. Na njihovih uvoznih spiskih so soja, ribja moka, goveje meso za predelavo, vitamini, aditivi itd. Kadar Filiplič govori o izvozu, ga rad podkrepi s številkami: 15 milijonov valilnih jajc, preko tisoč ton ali 2.300 komadov živih govedi, 400 ton ali 1.200 komadov konj, 400 ton govejega mesa, 150 ton divjačine ob tem pa še sladkovodne ribe. Še pred sprejetjem nove devizne zakonodaje so načrtovali, da bodo letos povečali izvoz na 5,3 milijona dolarjev oziroma za 23 odstotkov. Bolj kot nov »devizni eksperiment« jih skrbi nabava mesa in živil. Ugotavljajo, da proizvodnja v živinoreji zastaja in da bo po vsej verjetnosti kmalu začelo primanjkovati blaga, ki ga izvažajo. Zato so že lani organizirali namensko proizvodnjo goveje živine za izvoz. Danes imajo v raznih pitališčih izven sozda že 2.000 pitancev, 500 pa še v sozdu, predvsem na območjih Mercatorjevih kmetijskih zadrug »Krka«, Črnomelj, Litija in Ribnica. Z doseženimi uspehi organizirane proizvodnje niso zadovoljni. Blagovni sklad žele povečati na 4.000 pitancev, od česar naj bi jih 800 dobili pri članicah sozda. Njihova želja je, da bi zapolnili vse obstoječe hlevske zmogljivosti v našem sistemu. Ker pa se srečujejo s težavami, kot je, denimo, pomanjkanje telet, njihova visoka cena ter že veljavni dogovori, ki jih imajo kmetijske zadruge z drugimi organizacijami izven sozda, (Emona, Gruda), so tudi sami prisiljeni iskati kooperante drugje, predvsem na Hrvaškem. Ravno tako želijo zajeti več blagovnih skladov iz klavnične in- »V zimskih mesecih, ko večina naših strojev počiva, smo imeli praznino, ki smo jo želeli zapolniti in si ustvariti nov položaj v sozdu. Že prej smo izdelovali manjše serije gozdarskih vitlov, ki se lahko priključijo na traktor, s hlevskim higienskim vozičkom pa se želimo vključevati v programe higienske predelave mleka, ki jih razvija razvojni center Mercator-Ljubljanskih mlekarn,« nam je dejal Janez Delač.irektor tozda. Ti higienski vozički so novost na našem tržišču, na njih pa je vse, kar je potrebno za higiensko molžo. Predvsem so to pripomočki za razkuževanje vimen pred in po molži, priročni pribor za ugotavljanje mastitisa in drugo, kar mora biti vedno pri roki. Voziček so v celoti skonstruirali v Strojnem obratu. Doslej so naredili okoli 50 kosov, ki jih že uporabljajo tako v družbenih hlevih kot kooperanti. Predvide- vajo, da bodo do konca leta izdelali serijo 200 hlevskih vozičkov, kajti zanimanje zanje počasi narašča. Ker so edini proizvajalec v Jugoslaviji, računajo tudi na naročila iz drugih republik. Trenutna cena kompleta -vozička je okoli 355.000 dinarjev. Hkrati s tem vozičkom, ki ustreza tistim hlevom, kjer se opravlja molža na privezu, so izdelali še takšnega, ki ga potrebujejo veterinarji, saj na njem lahko prevažajo ves svoj pribor in instrumentarij. V Strojnem obratu pa poleg vozička že pripravljajo nove proizvode dopolnilnega programa. Med prvimi bo kopač za jarke, katerega prototip bo narejen do konca marca, redna proizvodnja pa naj bi stekla še v tem letu. Stroj bo namenjen posestvom za odvodnjavanje in namakanje z odprtimi vodnimi sistemi, njegovo tržišče pa bo predvsem v Podravini, Srbiji in Makedoniji. / M-KZ Ldgatec ima premalo zemlje Andrej Dvoršak , Od sozda pričakujemo strokovno pomoč »Majhna organizacija, kot je naša zadruga, s tristo člani in 62 de-lacvi, le s težavo doseže napredek in razvoj, če ni vključena v večji sistem. To je bilo naše vodilo, ko smo se pred štirimi leti vključili v SOZD MERCSTOR. Danes ocenjujemo, da je bila odločitev pravilna. Pripomniti pa moramo, da smo pred združitvijo sozdov MERCATOR in KIT imeli več koristi od sozda, kot jih imamo sedaj. Deležni smo bili več pozornosti pri razvoju in sodelovanja na področju kmetijstva. Tudi dotok Intervencijskih sredstev, ki je bil prej občuten, je usahnil. Njajbrž so vsemu temu krive izgube in velikost novega sistema,« razmišljajo v M-KZ Logatec. Njihova razmišljanja niso posplošena kritika sozda, kajti še vedno vidijo svoje mesto v njem in nanj vežejo vse svoje načrte. Zelo so zadovoljni z M-Interno banko, s katero odlično sodelujejo, enako kot z nabavnimi službami, ki so v okviru sozda odi- , Karel Šinkovec 9rale svojo vlogo, zlasti pri nabavi repromateriala za potrebe kmetijstva. »Menim, da bi morale sozdov-ske službe več narediti pri usmerjanju in razvoju kmetijske proizvodnje in pri dogovarjanju odkupnih in prodajnih cenah ter plasmaju tržnih viškov. Vsaj zno-taj sozda bi morali imeti dogovorjene cene, za vse enako, ne pa da v vsaki regiji ali delovni organizaciji postavljajo svoje. Najbolj očitno je to pri mesu, za kar so bolj krive tržne razmere kot pa naša nepovezanost. Sozd bi nioral kot močna organizacija širšega družbenega pomena imeti več vpliva na cenovno politiko v republiki. Vplivati bi moral nanjo tako, da cenovni skoki ne bi bili preveliki in da bi se cene postopoma povečevale, kar bi bilo manj boleče tako za kupca kot za proizvajalca,« pravi Karel Šinkovec, direktor zadruge. »Je pa tako: Kolikor daješ, toliko tudi dobiš,« ga dopolnjuje Zvone Pupis, vodja gozdarstva in direktor HKS. »Ker se še ne razvijamo, se srečujemo s kopico težav in morda smo tudi zato malce preveč krivični, kar pa se nam ne bi smelo šteti v zlo. Ko razmišljamo o združevanju sredstev, predlagamo, da bi morali za kmetijske organizacije uveljaviti olajšave. Drug predlog je, naj bi strokovne službe sozda več na-fedile na področju razvoja in proizvodnje hrane. Morali bi jih bolj čutiti na terenu, s svojim svetovalnim delom bi morali biti vedno Prisotne. Bile naj bi nekakšen svetovalni organ, ki bi združeval strokovnjake za proizvodnjo in urejanje zemljišč. To kot majhen kolektiv najbolj potrebujemo, ob tem pa si želimo delovati skladno s Politiko sozda in drugih organi-*acij\ nad čemer pa imajo najboljši pregled sozdovske strokovne službe.« Na vprašanje, kaj bi se dalo Colje organizirati in kakšno per- spektivo vidijo pred seboj, v M-KZ Logatec odgovarjajo, da bi morale ustrezne službe narediti analizo poslovanja zadrug in pretehtati njihove usmeritve. To naj bi bila osnova za ustrezno sodelovanje. Zadruge so po njihovem mnenju sedaj vse preveč pre- Zvono Pupis puščene same sebi, saj večini primanjkuje strokovnih kadrov, ki pa imajo tudi omejen pogled le na ožje okolje. Pri načrtovanju razvoja jim je v veliko pomoč Mercator-Kmetijski zavod Ljubljana, ki se trudi po svojih močeh. Ker pa je zadruga v Logatcu majhna, je še toliko bolj potrebna strokovne pomoči. Istočasno pa Logatčani samo- kritično ugotavljajo, da so za stanje, kakršno je, krivi tudi sami, saj premalo iščejo pomoči izven lastnega kolektiva, v sozdu in drugih strokovnih službah. Kljub vsemu jim je uspelo v celoti uresničiti srednjeročni plan 80/85 ter tudi letne plane, ki so jih celo presegali. Za naslednje srednjeročno obdobje načrtujejo triodstotno rast kmetijske proizvodnje. Največji poudarek bodo dali ureditvi zemljišč — agro in hidromelioracijam.Že doslej so uredili okoli 300 ha zemljišč, prav sedaj pa urejajo še nadaljnjih 300 ha. Do konca planskega obdobja 86/90 bodo predvidoma izboljšali še 200 hektarjev zemljišč za pašo in pašno-ko-šni sistem; skupno torej okoli 800 hektarjev. M-KZ Logatec je tudi ena redkih zadrug, ki ji primanjkuje obdelovalne zemlje oziroma kmetijskih zemljišč nasploh. Vse do zadnje pedi je obdelano in izkoriščeno, zato številnim članom in kooperantom, ki bi želeli dobiti zemljo v najem ne morejo ustreči. Ing. Mojca Šemrov Kmetijska pospeševalka ing. Mojca Šemrov zato meni, da bi morali predvsem na zaokroženih zemljiščih uvesti ustreznejše programe proizvodnje, ki bodo učinkoviti in ki bi jih morali podpreti tudi z družbenimi sredstvi. Ljudje še imajo voljo do dela, do kmetovanja, pravi pospeševalka, zato tudi sredstva, ki jih za osnovno proizvodnjo namenja dru- žba, niso vržena v prazno. Opaža, da se je med kmeti zelo zmanjšalo zanimanje za nove naložbe. Vzrok so visoke obratne mere, ki za povprečnega kmeta niso sprejemljive. Druga značilnost je povečana prireja mleka v zadnjem času. Ne na račun pospešene reje, pač pa zaradi povečanja osnovne črede. Letno zadruga odkupi okoli 900.000 litrov mleka, ki ga odda mlekarni na Vrhniki, in okoli 290 ton mesa (žive teže), ki ga posreduje Mesni' industriji Ljubljana. V pogovoru s predstavniki zadruge smo se dotaknili tudi sodelovanja in povezanosti z Zadružno zvezo Slovenije. V M-KZ Logatec ocenjujejo, da je povezava z Zadružno zvezo primerna, saj si je Zadružna zveza dovolj prizadevala za razvoj zadružništva, predvsem je podpirala prizadevanja za razvoj hribovskega sveta, kar je tudi značilnost območja zadruge. Na slabo učinkovitost proizvodnje pa "predvsem vpliva prevelika razdrobljenost kmetij, zato je tudi težje organizirati uspešnejšo proizvodnjo, menijo v zadrugi. V zadnjem času je največji problem ta, da kmet dobi manj ob večjih stroških, kar se nam bo še otepalo, če kmalu ne bomo lepih besed prelili v dejanja. iz kranjskega tozda Oljarica Stane Jamnik Računalniški nadzor proizvodnje V postopku rafinacije rastlinskih olj prihaja do izgub vhodne surovine, ki predstavljajo daleč največji strošek predelave. Njihov delež v strukturi celotnih stroškov je približno 70 odstotkov, zato je glavni cilj vsake rafinerije predelati surovino z najboljšimi izkoristki. Kaj smo ukrenili v Oljarici? Da bi rafiner uspešno nadziral potek rafinacije, mora torej tekoče nadzirati rafinacijske izgube, trend teh izgub in seveda s tem povezano stabilnost procesa. V kranjski oljarni nadzira izgube kontrolni laboratorij. Ker so kemijske analize, ki se uporabljajo za kontrolo izgub, precej zamudne in ne dovolj natančne, nam tako dobljena informacija da le približno sliko dogajanja v procesu. Za uspešen nadzor postopka je potrebna informacija, ki je dosegljiva v vsakem trenutku in ki je dovolj natančna. V svetu se je v ta namen že pred leti uveljavila računalniška kontrola izgub v procesu rafinerije. Ko smo se odločili za vpeljavo računalniške kontrole, smo si postavili za cilj spremljanje izgub z natančnostjo 0,05 odstotka. Zaradi znanih težav z uvozom opreme smo se odločili, da bomo uporabili procesni računalnik domače izdelave. Sistem bo deloval na osnovi merjenja pretoka in temperature s pomočjo za ta namen posebej izdelanih senzorjev, ki bodo dajali informacije računalniku. Ta bo beležil in izpisoval na monitorju in na pisalniku izgube, trend izgub, pretok, temperaturo, itd. Vsako odstopanje od nastavljenih parametrov bo alarmirano, kar bo omogočilo takojšnje ukrepanje. Računalniški nadzor nam bo omogočil boljšo izrabo surovine in repromateria-lov. V kolikor nam bo uspelo z uvedbo take elektronske kontrole prihraniti vsaj 0,2 odstotka surovine, bodo stroški nakupa ce-' lotne elektronske naprave in izdelave softvveara pokriti že v 8 mesecih. Prepočasno dogovarjanje M-KZ Logatec je razdeljen v šest delovnih enot: Kmetijstvo, gozdarstvo, trgovino z repromaterialom, transport In mehanično delavnico, žago in paletarno ter destilarno eteričnih olj. Lani so njeni delavci ustvarili 670 milijonov dinarjev celotnega prihodka, 175,9 milijona dohodka in 99 milijonov čistega dohodka, za akumulacijo pa so namenili 26,8 milijona dinarjev. Povprečni osebni dohodek zaposlenega je bil 62.000 dinarjev. V zadrugi kritično gledajo na trgovsko mrežo v Logatcu. Danes se podvajajo zaloge in konkurirajo si s tozdom Dolomiti, saj se kljub dogovarjanju še niso uspeli sporazumeti o delitvi oziroma specializaciji trgovine. Sami želijo obdržati le trgovino z repromaterialom, medtem ko jih maloprodaja z živili ne zanima. Zanimivo je, da je kar 70 odstotkov trgovin tozda Dolomiti v prostorih, ki so last zadruge. Kot pravijo, bi »sozd« moral tam, kjer dogovarjanje prepočasi poteka, nastopiti bolj elastično in s svojo avtoriteto prepričati članice, da sprejmejo tiste rešitve, ki bodo koristile vsem. Jasno je, da bo morala vsaka malce popustiti in se odreči drobtinam, da bi dobila celo pogačo. Teki ženske - od letnika 1946 do 1955: 1. Logar Milena, M-Rožnik — 9:27.04, 2. Slabanja Magda, M-Mednarodna trgovina — 10:01.06, 3. Peternel Ivanka, M-KŽK Gorenjske — 10:13.04, 4. Dolinšek Sonja, M-Mednarodna trgovina - 10:50.06, 5. Vogrin Ljubica, M-KG Kočevje -11:39.07 in 6. Kapun Ana, M-Em-ba - 12:54.09. Teki ženske — od letnika 1945: 1. Strašek Darinka, M-Em-ba — 9:43.70, 2. Grosman Marija, M-Mednarodna trgovina — 9:50.30, 3. Slak Ivanka, M-Emba — 10:35.05, 4. Eisele Anica j 10:46.00, 5. Kavčič Majda - I 11:27.03 in 6. Gantar Marija, vse M-KGZ Sora - 13:19.07. Veleslalom moški - ekipno I. M-Mednarodna trgovina 55 točk, 2. M-KGZ Sora 38 točk, 3. DS SOZD + M-IB 33 točk, 4. M-Rožnik 29 točk, 5. M-KŽK Gorenjske in M-KG Kočevje, oba 26 točk, 7. M-KZ Bled, M-Eta in M-Nanos, vsi po 25 točk, 10. M-ZKZ Mozirje 16 točk, 11. M-Agrokom-binat 15 točk, 12. M-Modna hiša 14, 13. M-KZ Logatec 11 točk, 14. M-KZ Cerknica 8 točk, 15. 1 M-Mesna industrija, M-Tehna in M-Kopitama, vsi po 7 točk, 18. Trgoavto in M-Konditor, oba po 5 točk, 20. M-Ljubljanske mlekarne 4 točke, 21. M-Sadje zelenjava 3 točke in 22. M-Emba 1 točko. Teki moški — ekipno: 1. M-KZ Cerknica 60 točk, 2. M-KG Kočevje 52 točk, 3. M-Medna-rodna trgovina 42 točk, 4. M-Sa-dje zelenjava 36 točk, 5. M-KGZ Sora 33 točk, 6. M-KZ Logatec 31 točk, 7. M-KŽK Gorenjske 27 točk, 8. M-Pekarna Grosuplje 25 točk, 9. M-Nanos 19 točk, 10. M-Emba 16 točk, 11. M-Ljubljan-ske mlekarne 14.točk, 12. M-Modna hiša 12 točk, 13. DS SOZD + M-IB 11 točk, 14. M-Konditor 10 točk, 15. M-Rožnik in M-lzbira Panonija, oba po 8 točk, 17. M-Rudar 7 točk in 18. M-Eta 1 točka. Veleslalom ženske — ekipno: 1. M-Modna hiša 37 točk, 2. M-Mednarodna trgovina 35 točk, 3. DS SOZD + M-IB 34 točk, 4. M-KG Kočevje 29 točk, 5. M-KGZ Sora 26 točk, 6. M-KZ Bled 25 točk, 7. M-lzbira Panonija 22 točk, 8. M-KŽK Gorenjske 21 točk, 9. M-KZ Cerknica 20 točk, 10. M-ZKZ Mozirje 15 točk, 11. M-Ljubljanske melkarne 14 točk, 12. M-Standard 11 točk, 13. M-Rudar, M-Eta in M-Konditor, vsi po 10 točk, 16. M-Agrokombinat 8 točk, 17. M-KZ Trebnje 5 točk in 18. M-Sadje zelenjava 1 točko. Ženske teki - ekipno 1. M- Mednarodna trgovina 52 točk, 2. M-Emba 35 točk, 3. M-KGZ Sora 27 točk, 4. M-KŽK Gorenjske 26 točk, 5. M-KZ Cerknica in M-Rožnik, oba po 25 točk ter 7. M-KG Kočevje 11 točk. Skupaj - ekipno 1. M-Mednarodna trgovina 184 točk, 2. M-KGZ Sora 125 točk, 3. M-KG Kočevje 118 točk, 4. M-KZ Cerknica 113 točk, 5. M-KŽK Gorenjske 100 točk, 6. DS SOZD + M-IB 78 točk, 7. M-Modna hiša 63 točk, 8. M-Rožnik 62 točk, 9. M-Emba 52 točk, 10. M-KZ Bled 50 točk, II. M-Nanos 44 točk, 12. M-KZ Logatec 42 točk, 13. M-Sadje zelenjava 40 točk, 14. M-Eta 36 točk, 15. M-Ljubljanske mlekarne 32 točk, 16. M-KZ Mozirje 31 točk, 17. M-lzbira Panonija 30 točk, 18. M-Konditor in M-Pekar-ne Grosuplje, oba po 25 točk,. 20. M-Agrokombinat 23 točk, 21. M-Rudar 17 točk, 22. M-Mesna industrija, M-Kopitarna in M-Tehna, vsi po 7 točk, 25. pa M-Trgo-avto in M-KZ Trebnje, oba po 5 točk. 9. zasedanje radničkog saveta SOUR-a od 20. 2. 1986. Vesna Bleivveis Pokriveni gubici Novi predsednik radničkog saveta SOUR MERCATOR-KIT, dipl.ing tehnologije Alojz Nosan, inače delegat Mercator-KŽK Gorenjske, morao je da se veorna brzo uživi u novu ulogu i zagrize u vruču osnovnu temu 9. zasedanja: objektivnost uzroka gubitaka i njihovo pokrivanje. Prilikom rasudjivanja objektivnosti za nastale gubitke u šest Mercatorovih organizacija, dele-gatima su pomogli stavovi komisije za sanaciju koja ih je pre raz-matranja predmeta na radničkom savetu formirala i predložila u kratkim sažecima. Za sve gubitke je zajedničko objektivnost uzroka za »crvene« brojke i be-zuslovnost njihovog pokrivanja, sa ujedinjenim snagama članica SOUR-a i njihovih poslovnih partnera. Diskusija delegata o značaju udruženih snaga organizacijama koje su poslovale sa gubitkom, pokazala'je, doduše, spremnost sviju, da udruže sredstva, a tako-dje je pokazala i zahtev da če biti potrebno kod hroničnih pacije-nata, kod kojih se gubitak ponavlja, a sanacioni programi daju jedva vidljive rezultate, izvesti dublje zahvale. Samo pokrivanje gubitaka ovakvim organizacijama bez dodatka efikasnih, drugih mera, znači prema mišljenju nekih delegata, samo produživanje »umiranja na rate«. Od toga ne-maju koristi ni radnici ovih organizacija, ni sredina, u kojoj orga- nizacija radi, ni SOUR. Niko od prisutnih nije opovrgao predložene sanacione programe i argumente predstavnika gubitaša. Delegat Mercatora iz Ptuja, Branko Kampuš, upozorio je na veču odgovornost stručnih službi Mercator-lnteme banke i Rad-ne zajednice SOUR-a a koje bi morale prilikom rasprave o sporazumu o udruživanju sredstava za pokrivanje gubitaka za 1985. godinu svim sanatorima ponuditi i osnovne komparativne podatke o poslovanju pogodenih OUR-a, kao i uslove, pod kojima preuzi-maju sanaciju. Samo na taj način nakon prethodnog ocenjivanja ovih podataka i u OUR ima koji udružuju ova sredstava, i koji, ne na kraju, u brojnim slučajevima posluju pod podjednako teškim uslovima, utvrdjivanje objektivnosti gubitka bilo bi temeljitije, predložene efikasnije mere, nego što ih predvidjajo sanacioni programi, te uspostavljena veča odgovornost za odnos gubitaš-sanator. Radnički savet je potvrdio, odnosno odobrio sve sanacione programe, sa nekim manjim pre-porukama za njihovo poboljša-nje, odobrio pokriče gubitaka, kao i uslove, pod kojima če po-godeni OUR-i dobiti sredstva za sanaciju. Pogodeni OUR-i su: Mercator-Agrokombinat Krško, OOUR Poljedelstvo meso (zbog gubitka do kojeg je došlo na farmi svinja: Mercator-Nanos, OOUR Trgovina, Rakek; Mercator-Rožnik, OOUR Preskrba Tržič; Mercator-KZ Krka, OOUR Krmila; Merca-tor-Ograd i Mercator-Kmetijsko gospodarstvo Kočevje. Pri tom valja kao zanimljivost naglasiti da je radnički savet posebno) komisiji, koju je za prače-nje poslovanja farme svinja u Kr-škom imenovao predsednik po-slovodnog odbora SOUR-a, dao ovlaščenja i za 1986. godinu i za-dužio je da o poslovanju čiste SOUR-ovske investicije izvešta-va i njega. Sporazum o internim kompenzacijama dobio je svoj organ — odbor za interne kompenzacije, sastavljen od 8 članova i njihovih zamenika. Odbor mora obezbe- Ima nešto > važno diti javnost rada i otvorenost svojih sednica, stoga mora usvojiti poslovnik o svom radu. Nije nam bilo potrebno mnogo vremena za menjanje planskil1 akata SOUR-a, usvojenih krajen1 1985. godine. Neke promene zai; sta uslovljavaju neophodnost • promenjeni zahtevi, ali šta če na kraju biti razlika izmedju zapisanih velikih i malih želja te realno mogučeg i sprovodljivog? Vero' vatno: rebalans rebalansa. Ali. sačuvaj Bože, da se za neko stvar od zajedničkog značaja pojavimo sa rebalansom, kao što je, na primer sportsko rekreativna aktivnost koju neki, ali što & prikrivamo Mercator-Agrokombi-nat javno, a drugi prikriveno, IZ' begavaju več po načelu: zaštitit6 nas od grada, mrazeva i SOUR' a. Dok istovremeno oberučke prihvataju udružene snage. BeZ zamerke! Zbor Mercator-lnterne banke Andrej Dvoršak Ukupni dohodak usmeren u fondove Centralna tačka poslednjeg zbora Mercator-lnterne banke, odr-žanog krajem februara, bio je izveštaj o poslovanju u protekloj go-dini. Na zboru je usvojen i završni račun M-IB za 1985. godinu te predlog o koriščenju i rasporedjivanju ostvarenog prihoda od ukupnog dohotka. Pored toga bile su razmatrane i druge teme, značajne za poslovanje banke. Izveštaj o prošlogodišnjem poslovanju M-IB podneo je Marko Žagar, koji je u uvodu podvu-kao da je to bila prva godina zajedničkog poslovanja internih ba-naka bivših SOUR-a KIT i Mercator. Osnovane su bile pre devet godina. Krajem prošle godine u našu internu banku bilo je uklju-čeno 90 OUR-a i 30 radnih organizacija SOUR-a MERCATOR-KIT, koje u svom sastavu nemajo OOUR-e. U nastavku je ukratko prikazao poslovanje, pri čemu je istakao, kako je veliki trud radni-ka Mercator-lnterne banke usmeren u organizaciju platnog prometa za članice SOUR-a. Krajem 1984. godine Mercator-lnter-na banka vršila je platni promet za 60 članica, a u 1985. godini več za 105 članica. Povečanje ide pre svega na račun udruživa-nja članica obeju SOUR-a. U sistemu SOUR MERCATOR-KIT su još samo dve osnovne organizacije (M-ZKZ Mozirje i M-Nanos Postojna) te OOUR Veleblagovnica Beograd (iz M-Rožnika) koje same vrše platni promet. Mercator-lnterna banka je prošle godine uvela za svoje članice sa ljubljanskog područja novinu — mogučnost, da pristupe auto-matskom pražnjenju žiro računa. Prilikom pristopanja članica mora potpisati samoupravni sporazum o prenosu sredstava sa žiro računa članice na žiro račun M-IB. Time članica ovlaščuje službu društvenog knjigovodstva da nakon završene obrade u celini izvrši prenos sredstava sa žiro računa članice na žiro račun Mercator-lnterne banke. Ova je imala u prošloj godini dnevno na žiro računu presečno 711 milijona di-nara. Najviše stanje novčanih sredstava bilo je u avgustu -2,036 milijarde dinara, a najniže u martu, kada je saldo bio negati-van, i to u iznosu od 14 milijona dinara. Presečni dnevni priliv u prošloj godini iznosio je 645 milijona dinara, a odliv 64o milijona dinara. Prosečno stanje na internim računima članica u 1985. godini bilo je 1,43 milijarde dinara; najviše u decembru, kada je prosečno dnevno stanje iznosilo 3,26 milijarde dinara; a najniže u martu — samo 486 milijona dinara. Žagar je još naglasio da nije bilo potrebno aktivirati takozvani ži-ralni novac. Odliv kamata za li-kvidnosne kredite koji se prelivajo medju članicama, nije predsta-vljao odliv izvan SOUR-a. Koncentracija sredstava unutar SO-UR-a smanjuje zavisnost od bankarskih kredita i ostalih depozita. Zbor banke se dotakao i pitanja udruživanja sredstava za ostvarivanje investicija od zajedničkog značaja koje je prošle godine teklo prema osnovama i kri-terijumima samoupravnog sporazuma o udruživanju u MERCATOR-KIT, sa izuzetkom članica bivšeg SOUR-a KIT koje su udru-živale sredstava po osnovu 25-posto sredstava za reproduk-ciju. Organizacije koje su poslovno, 1984. godinu završile sa gubitkom, imale su prilikom udruživanja sredstava odredjene olak-šice. Uprkos torne sve je teklo prema planu i do 16. januara ove godine bilo je udruženih 727,6-milijona dinara, odnosno 96,5 pošto predvidjenih sredstava. Pri torne treba napomenuti da pojedine organizacije udruženog ra- OBVESTILO BRALCEM Prosimo bralce za razumevanje s prošnjo, naj nam ne pošiljajo zahval, sožalij in nekrologov, ker jih po sklepu uredniškega odbora že dalj časa ne objavljamo več zaradi tehtnih razlogov. Posebne pozornosti so deležni samo tisti, ki smo jim jo dolžni izkazati kot sestavljena organizacija združenega dela. Resnično pa obžalujemo, ker nismo v stanju ustreči vsem. Uredništvo da, uprkos višekratnim upozore-njima, nisu ispunjavale svoje mesečne obaveze, stoga če biti ubuduče potrebno više discipline na tom polju nego do sada. Inače, Mercator-lnterna banka imala je prošle godine 3,31 milijarde dinara prihoda te 161,13 milijona dinara dohotka, kojeg je rasporedila medju članice prema odredbama sporazuma o formiranju i koriščenju te rasporedjivanju ukupnog prihoda. Pošto zakon o osnovama ban-karskog i kreditnog sistema omogočava da se ukupni dohodak nakon rasporedjivanja medju članice i pre uplačivanja na njihove žiro račune u celini ili delimi-čno usmere u fondove banke, zbor banke je usvojio zaključak da se svih 116,13 milijona dinara ukupnog dohotka Mercator-lnterne banke usmeri u različite fondove. U fond za Dom Ivana Cankara bilo je uplačenih 10 milijona dinara, u rezervni fond članica M-IB 21,38 milijona, u rezervni IX. poletne športne igre SOZD MERCATOR-KIT Letošnja poletna Mercatoriada bo v Kranju 7. in 21. 6. 1986 pod pokroviteljstvom M-KŽK Gorenjske. 7. 6. 1986 bodo na sporedu predtekmovanja v večini športnih panog (vse ekipne panoge), 21. 6.1986 pa bodo polfinalni in finalni boji in individualne panoge (kros, plavanje), združene s kulturnimi prireditvami in družabnim srečanjem, na katrega so vabljeni vsi delavci in združeni kmetje SOZD MERCATOR-KIT. Upamo, da bo letos Mercatoriada prerasla športne okvire* in da se je bo udeležilo čimvečje število delavcev in združenih j kmetov SOZD MERCATOR-KIT. Razpis IX. poletne Mercato-riade bo objavljen v prihodnji številki našega glasila. KORŠ fond za Ljubljansku banku -Gospodarsku banku 261 hiljada dinara, u fond solidarne odgovornosti LB-GB 319.000 dinara, te u fond osnovnih sredstava članica M-IB 129,17 milijona dinara. Zbor Mercator-lnterne banke je na kraju usvojio i inicijativu za usaglašavanje akata M-IB sa riO' vim zakonom o osnovama kredit' nog i bankarskog sistema te jed' noglasno usvojio zaključak o u5' vajanju samoupravnih sporaz11' ma o udruživanju rada i sredsta' va za zajedničko poslovanje. 9. sednica Izvršnog odbora radničkog saveta SOUR-a Vesna Bleivveis Akt sa interesantnem prošlošču i nejasnom budučnošču Članovi izvršnog odbora Radničkog saveta SOUR-a su na svojoj 9. sednici, održanoj 11. marta ove godine, izvršili dužnost koju im je naiožio Radnički savet SOUR-a. Pripremili su načrt samoupravnog sporazuma o udruživanju sredstava zajedničke potrošnje. Akt je u javnoj raspravi. Zbog čega akt sa interesantnem prošlošču? Prvi put, otkako pratim uskladjeno delovanje dva-ju organa SOUR-a - Poslovod-nog saveta i Radničkog saveta — dogodilo se da je neki akt bio stvoren uprkos suprostavljanju članova poslovodnog saveta, a sa jasnim opredeljenjem »za« delegata radničkog saveta. Navedenim sporazumom bilo bi potrebno obezbediti sredstva za isplatu regresa za godišnji odmor radnicima onih organizacija koje ta sredstva nisu formirale, pc*to nisu ostvarile dovoljan dohodak. Ova sredstva pripadaju organizacijama prema odredje-nim uslovima koje opredeljuje sporazum, do opravdanosti zahteva utvrduje posebna komisija koja daje svoj predlog u potvrdji-vanje radničkom savetu SOUR-a. Sredstva za solidarnost formiraju se, odnosno rezervirajo prilikom rasporedjivanja čistog prihoda u fond zajedničke potrošnje u višini 5 %, dok obaveza udruživanja tih sredstava nastaje tek onda, kad radnički savet ustanovi obim potreba za tim sredstvima. Odlu-ku mora doneti o: procentu, kojeg su od rezerviranih sredstava zajedničke potrošnje za ostale namene dužne udružiti učesnice sporazuma, o onima, koje polažu pravo na solidarnosna sredstva, o konkretno) višini sredstava regresa po radniku, koji če biti isplačen iz solidarnosnih sredstava i uslovima, pod kojima če korisnici primiti ova sredstva. Zbog čega je naglašena interesantna prošlost i nejasna bu-dučnost ovog akta? Istorija se zasniva na argu-mentima da se u SOUR nismo udružili zbog socijalnih motiva i ostalih milozvučnih načela; ^ snazi su samo »čvrsta« ekonom1' ja i poslovnost medjusobnih inte' resa, a svako neka sam reša'/3 ostale stvari, jer za to postoji d°' voljno mogučnosti. Nejasna b^1' dučnosf je uslovljena istim argu' mentima koji če svakako ostvaT vati u javnoj raspravi o nad1 sporazuma. Ovi se argumenti ^ mogu pobiti samo sa pozivanje^ na sporazum o udruživanju 11 SOUR i sporazum o osnova^3 plana SOUR 1986-1990., kao 113 pravne osnove za nastanak ov0» sporazuma, niti se mogu opoyfc pozivanjem na sve ostale pap^. .u kojima smo zapisali nače1 medjusobne solidarnosti. Opcm či se mogu samo poštenim r3 sudjivanjem sopstvene, i mor3 ne pripadnosti sistemu SOu11 MERCATOR-KIT. I... ako ova n izdrži probu prilikom razmatraa) sporazuma, onda mogu da tv dim, da če to teško poči za f kom i čvrstoj ekonomiji i 9OS'[0, nosti. Ta, obe se zasnivaju n moralu, zar ne? 11. kongres zveze sindikatov Slovenije Andrej Dvoršak AGROSKI ’86 Jure Jež »Ne privilegijev — hočemo le enakopravnost!« Brez enotnosti ni zmag 11. kongres Zveze sindikatov Slovenije pomeni trenutek, ko bodo delegati iz vse Slovenije ocenili delo svoje delavsko razredne organizacije v preteklem štiriletnem obdobju na vseh ravneh organiziranosti, prav tako pa se bodo opredelili do nalog in ciljev, ki si jih sindikat zastavlja v prihodnje, je pisalo časopisje še pred kongresom. Na kongresu, ki je bil 22. in 23. marca v Kulturnem domu Ivana Cankarja, so se napovedi potrdile. Delegati, več kot 600 se jih je zbralo v Ljubljani, so takoj na začetku nakazali, da ne nameravajo le kimati in premlevati obrabljenh besed, ampak da bodo skušali s kritično in utemeljeno besedo vplivati na tok dogajanj v družbi. Toliko kritik, Izposojena karikatura kot smo jih slišali na tem kongresu, doslej na takšnem zboru še ni bilo. A ne le kritik, tudi konstruktivnih predlogov, ki naj bi pomagali potegniti »voz naprej« - v lepšo prihodnost, ki se nam je tako zelo odmaknila. Najbolj glasni so bili prosvetni in zdravstveni delavci, katerih položaj postaja nevzdržen in nima prav nič skupnega z osnov-, nimi usmeritvami naše družbe. Njihovo delo je do kraja razvrednoteno, zato zahtevajo korenite spremembe na področju nagrajevanja in delovnih pogojev. Nagrajevanje je bilo trn v peti številnim razpravljalcem (skupno se jih je v dveh dneh zvrstilo preko 200). Še najmanj agresivnosti je pokazala trgovina - slišali smo le tri ali štiri razprave na to temo. Karolina Pavlič, delegatka trgovinskih delavcev Zasavja, je v svoji razpravi poudarila, da gre vsa akumulacija, ki jo je trgovina ustvarila v letu, na račun zaslužkov zaposlenih, ki so na repu zaslužkov v gospodarstvu. Zaradi zmanjševa- nja stroškov poslovanja tudi izdatki za prehrano, dnevnice in druga nadomestila zelo zaostajajo, kar vse rojeva nemire, zaostrovanja odnosov in javno izražanje nerazpoloženja. Če strnemo probleme trgovine in jih primerjamo s pogoji gospodarjenja, v katerih posluje trgovina, lahko trdimo, je dejala Pavličeva, da gre za neenakopraven položaj delavcev v trgovini. »Delavci v trgovini ne terjamo nikakršnega privilegiranega položaja, upravičeni pa smo do enakega obravnavanja dejavnosti in približno enakega plačila za opravljeno delo,« je poudarila in v imenu svojih delegatov predlagala, da se kongresna resolucija v poglavju 1.2. dopolni: »da je pri utrjevanju družbenoekonomskega položaja delavcev treba v prvi vrsti zagotoviti enakopravnost med delavci trgovine in delavci v ostalih dejavnostih gospodarstva«. Prav tako mora Republiški odbor sindikata delavcev trgovine prevzeti obveznost za prizadevanja in opravila, s katerimi naj se uresničijo sklepi, sprejeti v skupščini SRS, Izvršnem svetu skupščine SRS in na akcijski konferenci ZKJ, o položaju in razvoju trgovine v danih in načrtovanih gospodarskih odnosih. Iz Mercator-Rudarja Slavko Reven — TOZD Javornik Oživeli mladi v Idriji Po letu dni obstoja, odkar smo konstituirali skupno organizacijo ZSMS 3 tozdov in delovne skupnosti M-Rudarja v Idriji lahko ugotavljamo, da smo bili v letu 1985 zelo aktivni. Kljub delavnemu času (deljen urnik), delu ob nedeljah in praznikih smo izpeljali vse načrte, ki smo si jih zastavili. Že takoj po ustanovitvi smo izvedli bogat srečelov v restavraciji Nebesa. Izkupiček je bil lep in zatorej spodbuda za nadaljnje delo. K delu smo povabili še ostale mladince, ki se kljub večletnemu delu v M-Rudarju niso udeleževali skupnih akcij. Ustanovili smo tudi strelsko sekcijo, ki nas kar dobro zastopa v težki konkurenci ostalih delovnih organizacij. Našo prizadevnost so Podprli tudi vodilni delavci ter DPO v delovni organizaciji Mer- cator-Rudar. Ob zaključku leta 1985 smo bili organizatorji sindikalne zabave. Sodelavcem smo pripravili modno revijo, družabne igre ter srečelov, bili so zadovoljni ter zaupajo v naše vodstvo 00 ZSMS. Pohvala gre zlasti nekaterim posameznikom v naši organizaciji, ki se resnično zavzemajo za prostovoljno delo ter podarijo temu svoj prosti čas. V letošnjem letu je mladina Rudarja izdala prvi interni bilten — Mercatorjeve informacije. V biltenu je bilo prikazano delovanje mladine, plani za novo leto ter priprave na volitve, ki se nam bližajo. Ker pa smo maloštevil-čna organizacija (62 mladih), vabimo na športna tekmovanja delavce iz manjših DO v Idriji. Tako smo uspešno izpeljali tekmovanje za pokal M-Rudarja v streljanju in namiznem tenisu. Upamo, da bo naše delo steklo tako živahno tudi v tekočem letu, saj je pred nami še veliko dela, pa tudi časi gostinstva in trgovine niso tako lahki. Stranke zahtevajo vse večjo pozornost od ljudi za pulti, sami pa vemo, da je lažje kritizirati kot pa delati. Veseli bomo, če se bo na straneh tega časopisa predstavila še kakšna mladinska organizacija. V kolikor se boste odločili za izlet na Idrijsko, nas obiščite, saj boste spoznali pri nas veliko zanimivih stvari. Idrija je staro rudarsko mesto, znano po žlikrofih, čipkah ter naravnem muzeju (divje jezero) v Beli. Obiščite nas! Letošnje, že 9. zimsko-športno srečanje delavcev v kmetijstvu, »AGROSKI ’86« je bilo na smučiščih pri Arehu na Pohorju v organizaciji društva kmetijskih inženirjev in tehnikov Maribor. Udeležila se ga je tudi reprezentanca SOZD MERCATOR-KIT in zasedla drugo mesto, za ekipo SOZD Emona, z minimalnim zaostankom 4 točk (0,2%). Poudariti moram, da reprezentanca ni bila popolna, ker v njej niso nastopili delavci iz M-KZ Bled, M-ZKZ Mozirje in M-KGZ Kočevje, ki so se navkljub našemu povabilu prijavile na tekmovanje kot samostojne DO. Ne pozabimo, da so športniki v SOZD MERCATOR-KIT vedno krepili enotnost in predstavljali naš SOZD tudi v širšem, slovenskem merilu. Upajmo, da je bil to le droben nesporazum in da bomo drugo leto v Kranjski gori zopet nastopili enotno in še izboljšali letošnji ekipni rezultat. Dobitniki medalj ekipe SOZD MERCATOR-KIT: ♦ Ženske nad 30 let (veleslalom) 1. mesto Maruša Škerl Moški 30 do 45 let (veleslalom) 3. mesto Tugo Marinček moški nad 45 let 1. mesto Anton Košir 2. mesto Dušan Arko ženske do 30 let (smučarski tek) 3. mesto Branka Kandare ženske nad 30 let ^smučarski tek) 3. mesto Milena Logar moški do 35 let (smučarski tek) 1. mesto Jože Stanovnik. Čestitamo! Planinski pohodi V letošnjem letu bo KORŠ pripravil za delavce SOZD MERCATOR-KIT naslednje planinske pohode 14. 6. - KOROŠICA 29. 6. - KOMNA - KRNSKO JEZERO - LEPENA 3. 8. - KOŠUTA - DOM NA KOFCAH 9. 8. - BAVŠKI GAMSOVEC 24. - 25. 8. - TRIGLAV Prevozi bodo organizirani s posebnim avtobusom, zato si pridružujemo pravico, da odpovemo pohode, če bo število prijav premajhno. Dodatne informacije dobite pri športnih referentih v svojih ozdih, pri katerih se lahko tudi prijavite za pohode. Vsem tistim, ki se želijo udeležiti pohoda na TRIGLAV, priporočamo, da se prej udeležijo vsaj dveh drugih izletov in se s tem pripravijo na ta dvodnevni pohod. S seje KOS v M-Rožniku Center za obveščanje Gašperjeva bralna značka se sin Sredi marca je bila v Mercator-Rožniku razširjena seja koordinacijskega odbora zveze sindikatov, na kateri so razpravljali tudi o organiziranju akcije »Gašperjeva bralna značka« (v nadaljnjem besedilu GBZ). Bine Otorepec, član osrednjega odbora GBZ, je delegatom OOZS in tozdov M-Rožnika zelo obsežno pojasnil pomen in dosedanje dosežke pri uvajanju GBZ v ljubljanske organizacije združenega dela. Omenil je tudi, da je bil februarja razgovor o organiziranju GBZ v delovni organizaciji Mer-cator-lzbira Panonija Ptuj, na katerem so se predstavniki tamkajšnjih osnovnih organizacij ZS dogovorili, da bodo tudi oni začeli organizirati Gašperjevo bralno značko. Akcijo je podprl tudi pomočnik direktorja delovne organizacije, Franc' Zadravec. Na seji v Ljubljani je bilo sklenjeno, da bodo sindikalni aktivisti v vseh tozdih delovne organizacije Mercator-Rožnik takoj začeli z ustanavljanjem aktivov GBZ. Še to pomlad naj bi mentorji in organizatorji Mercator-Rožnika obiskali Koroško in navezali stike z organizacijami koroških Slovencev. Pravnik svetuje Sergej Paternost Novost v zakonu o delovnih razmerjih Dne 14. februarja letos so pričele veljati določbe zakona o spremembah In dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih. Objavljen je v letošnji 5. številki Uradnega lista SRS 5/86. Bistvene spremembe in dopolnitve so: - glede trajanja porodniškega dopusta je bistvena novost, da ima sedaj delavka porodniški dopust 105 dni ter dopust za nego in varstvo otroka 260 dni ali skupaj 365 dni. Do sedaj je delavka imela le 246 dni dopusta ob rojstvu otroka. Nove določbe o porodniškem dopustu veljajo tudi za delavke, ki so ob uveljavitvi tega zakona, to je 14. 2. 1986, na porodniškem dopustu po dosedanjih predpisih. - v zvezi s poskusnim skrajšanjem delovnega časa je novost v določilu, da lahko delavci v tozdu določijo v samoupravnem splošnem aktu krajši delovni čas od 42 ur na teden, če se v temeljni organizaciji preizkusno skrajšuje delovni čas. V kateri organizaciji bodo opravljali preizkus, ocjloča Skupščina SP Slovenije na predlog Gospodarske zbornice Slovenije. - tretja novost so določila o odstranitvi delavca z dela: dosedanji 162. člen ZDR je določal obvezno odstranitev delavca z dela ali iz tozda v primeru, če je odstranitev zaradi zavarovanja dokazov ali v interesu kazenskega postopka zahteval pristojni organ. Ker je zakonodajno pravna komisija SRS ugotovila, da za tako zahtevo pristojnega organa ni zakonskih predpostavk, je predlagala črtanje teh določil, tako da se šteje sedaj kot obvezna odstranitev delavca iz tozd le, če je delavec v priporu. Spremenjene oziroma povečane so tudi denarne kazni za delovno pravne kršitve, s čimer je zaostrena odgovornost delavca za izpolnjevanje delovnih obveznosti in samoupravnih nalog. Nanosove vesti Dušan Arko vnovič zlato odličje Sergej Paternost M-Nanos na zimskih športnih igrah Kot vsako leto so se tudi letošnje mercatoriade udeležili predstavniki M-Nanosa, tako s postojnskega kakor z obalnega območja. S postojnskega območja so prišli predstavniki tozda Grosist, tozda TMI in delavci Delovne skupnosti skupnih služb. Letos smo pogrešali tekmovalce iz tozda Opskrba Čabar, ki so se sicer prijavili za tekmovanje, na Kope pa niso prišli. Kot smo pničakovali je Dušan Arko iz DS SS med veterani že šestič dobil zlato odličje, za kar. mu iskreno čestitamo. Ostali tekmovalci pa smo se uvrstili pretežno v zlato sredino. V seznamu rezultatov tekmovanja, ki je objavljen v tej številki, lahko vsakdo ugotovi svojo uvrstitev. O celotni prireditvi lahko trdimo, da je v celoti uspela tako po tekmovalni kot organizacijski plati. Košarka na Postojnskem Sergej Paternost Ze gledajo v zvezno ligo Košarkaški klub »NANOS» iz Postojne tekmuje v prvi slovenski ligi pod pokroviteljstvom Mercator-Nanosa iz Postojne. Košarka ima na postojnskem globoke korenine, ki segajo še v predvojne čase. Takoj po osvoboditvi je bil ustanovljen košarkaški klub, ki je uspešno tekmoval v takratni slovenski ligi. Kasneje se je zanimanje za košarko zmanjšalo, tako da klub ni dosegal vidnih rezultatov. Šele v letu 1983 se je začel vzpon košarke v Postojni, pri čemer so se fantje uvrstili v II. slovensko ligo in nato v sezoni 1984/1985 še v I. slovensko ligo. PJnetamo pred s V njej so sedaj na drugem mestu, ki ga nameravajo do konca prvenstva tudi obdržati. V razgovoru s predsednikom kluba Iztokom Mislejem, ki je bil tudi sam dober košarkaš, sedaj pa direktor tozda IZBIRA Postojna, smo izvedeli, da so ambicije kluba v naslednji sezoni prvo mesto in s tem uvrstitev v prvo B zvezno košarkaško ligo. Razpisuje deset denarnih nagrad za najboljše poverjenike v letu 1986 1986 v skupni vrednosti 360.000.- dinarjev in vabi k sodelovanju nove poverjenike — honorarne sodelavce za prodajo in zbiranje naročil za knjige. K sodelovanju vabimo večje število honorarnih - predvsem mlajših in komunikativnih sodelavcev vseh poklicev, ki imajo radi lepe slovenske knjige in>jih želijo širiti med bralce. Poleg posameznikov v tovarnah, krajevnih skupnostih, knjigarnah, knjižnicah, šolah in drugih ustanovah lahko postanejo poverjeniki Prešernove družbe tudi osnovne organizacije sindikata, krajevne konference SZDL, društva in drugi, ki so pripravljeni zbirati naročila svojih članov. Poverjeniki dobe za stroške svojega dela materialno nadomestilo, sorazmerno z vrednostjo zbranih naročil, najboljši pa prejmejo vsako leto še posebna priznanja in denarne nagrade. Prijave pošljite na naslov: PREŠERNOVA DRUŽBA, LJUBLJANA, Opekarska 4/a, p.p. 9. Vesna Bleivveis Ne bo vam uspelo - to je Trgoavto! Človek si rad prihrani pota in sitna tekanja od trgovine do trgovine, zlasti če je žlobudre na cesti skoraj do kolena. Telefon je odlična naprava za komuniciranje - zakaj tudi ne za stik trgovina — potrošnik. Pa se dobro obnese, če želiš informacijo Mercator-Trgoavtovi poslovalnici na Celovški cesti 111 v Ljubljani. Na drugi strani linije se oglasi: »Trgoavto in tarantata, bom prevezal na športni oddelek.« Tam pa kot bedak čakaš na želeno informacijo, kajti čakaš toliko časa, da se avtomatično oglasi kuk-kuk - ne bo vam uspelo! To je Trgoavto. Hvaiabogu mi nakupi v lastni hiši niso zlezli pod kožo in zato nimam slabe vesti, ker sem dobrih 40 tisočakov pustila v Emoni. Pa zdravi ostanite, tudi vam ne bo uspelo, čeprav jaz nisem Jelovica. Ekipo sestavljajo večinoma domači postojnski fantje; iz sosednje občine Cerknice sta jim prišla na pomoč Božo Nele in Miha Pakiž. Iz KK Olimpija sta iz Ljubljane vrnila v matični klub Zlatko San-telj in Tomo Tiringer, ki sta z izkušnjami znatno pripomogla k dvigu kakovosti košarke v Postojni. « V Postojni vlada veliko zanimanje za košarko, saj prihaja na tekme v dvorano usmerjenega izobraževanja povprečno po 600 in več gledalcev, medtem ko je pri ostalih klubih obisk znatno nižji. Telefonirala sem osebno, večkrat, 1. 3. med 10. in 11. uro ter 3. 3. med 14. in 15. uro. Vesna Bleivveis Letošnje Mercatoriade na Kopah so se s postojnskega področja udeležili delavke in delavci tozdov Grosist in TMI ter DSSS, ki so se pred odhodom s Kop slikali za spomin. Edina udeleženca teka na smučeh Iz Mercator-Nanosa sta na Kopah bila Miha Pišljar, trgovski potnik, in direktor tozda Grosist, Emil Vuga. Večno mladi Dušan Arko je bil tudi na letošnji Mercatorladl nepremagljiv. Čebelarji sozda - organizarajmo se! Andrej Dvoršak V sekciji bi dosegli ugodnosti Novi predsednik delavskega sveta sozda Lojze Nosan je pr^ kratkim v ožjem krogu razmišljal o Mercatorju, o tem kako veli«1 smo in kakšne prednosti bi lahko vse imeli, če bi se znali In hoteli bolje oganizirati. »Veliko je področij, kjer bi lahko Mercator deloval bolj uspešno kot sedaj. Poglejte samo čebelarje. Ogromno jih je v sozdu, so p* razpršeni in se med sabo komajda poznajo. Kaj bi bilo, če bi org®' nizirali čebelarsko sekcijo? Delavci sozda bi se med seboj bolj* spoznali, po drugi strani pa bi sčasoma lahko zaživela morda Š* čebelarska zadruga in povečali bi odkup medu ter čebeljih prid*1' kov.« Razmišljanje smo posredovali Zvonetu Bertoku članu poslovodnega odbora našega sozda za zadružništvo, ki je Nosanovo zamisel podprl in zagotovil, da bodo čebelarji, v kolikor ustanove sekcijo, dobili vso podporo s strani sozda. Kajpak bo ta pomoč takšna, kakršno si bodo čebelarji pridobili s svojo aktivnostjo. V sekciji bi se združevali, razpravljali o čebelarski problematiki, organizirali predavanja, morda kakšno ekskurzijo in skušali doseči enake pogoje za nakup čebelarske opreme, kot veljajo za nakup kmetijske, kar najbrž ne bo pretežko. Toliko za začetek; kako pa bo sekcija delovala kasneje, bo odvisno od čebelarjev samih. Povsem jasno je, da bodo belarji še naprej ostali člani svO' jih čebelarskih društev, da bo članstvo v sekciji sozda brezpl*' čno, da pa je to šele začetek tes-nejšega medsebojnega povezo' vanja delavcev našega sistem^ ki pa najbrž ne bo edino. Prav interesno povezovanj* med delavci članic sozda bo do' polnilo in utrdilo medsebojne ve-zi. Če bo povezovanje temelji1* na gospodarskih dejavnostih kot so čebelarstvo, kunčjereja i* podobno, bo od tega poleg d«' lavcev imel korist tudi sozd. Ob' javljamo popisnico, katere .n*' men je, da ugotovimo, koliko če' belarjev je med delavci sozd*1 združenimi kmeti in kooperanti i" koliko bi se jih želelo vključitiv čebelarsko sekcijo pri sozdu. I I I I I I I I I I I ,4 Izpolnjeno popisnico pošljite na naslov: SOZD MERCATOR- i KIT, sektor za kmetijstvo, Aškerčeva 3, 61000 Ljubljana. Ime in priimek...........rojen...... čebelarim od le- i ta.....število panjev....... član čebelarskega dru- i štva............... delam v tozd , (KZ,DO)................. na delovnem me- i stu....................Želim se včlaniti v čebelarsko sek- , cijo SOZD MERCATOR-KIT DA — NE (ustrezno obkroži), sem , kooperant Medexa ali Hmezada DA — NE (ustrezno obkroži.- , Osnovni podatki o poslovanju v.letu 1985 Center za obveščanje 1 Upoštevaje razmere dosežki še dobri Objavljamo prve podatke o poslovanju sozda MERCATOR-KIT v preteklem letu, kakor so bili posredovani na sejah poslovodnega sveta dne 25. 3. in koordinacijskega odbora sindikata SOZD dne 26. 3. 1986 s strani plansko-analitske službe M-Interne banke. v tisočih dinarjev elementi 1984 1985 indeks 1. Celotni prihodek 154.942.901 272,862.155 176 - prihodki od obresti 2,065.457 5,196.648 252 2. Porabljena sredstva 134,580.132 241,378.035 179 - materialni stroški 28,831.193 48,678.035 169 - amortizacija 1,863.775 3,409.807 183 - obresti za kr. za obr. sred. — 9,461.024 ' “ 3. Dohopdek (D) 20,362.768 31,766.053 156 - obresti za kredite za OS 3,895.449 554.685 14 4. Čisti dohodek (ČD) 11,647.756 23,339.158 200 - del ČD za os. dohodke 7,917.374 15,884.588 201 - del ČD za skupno porabo 830.729 1,879.009 226 - del ČD za poslovni sklad 2,224.089 4,425.295 199 - del ČD za rezervni sklad 730.844 • 1,150.595 157 5. Akumulacija 3,003.569 5,879.240 196 6. Sredstva za reprodukcijo 4,867.344 9,289.240 191 7. Izguba 103.917 625.280 602 8. Zaloge 19,095.682 31,661.108 166 9. Krediti za osnovna sredstva 3,530.054 4,181.135 118 10. Dolgoroč. kred. za obrat. sred. 4,027.710 4,693.754 117 11. Kratkoročni krediti za obrat. sred. 12,326.140 17,119.753 139 12. Povpr. štev. zap. po urah 18.838 18.873 100 13. Obvez, za zapadle anuitete 14.882 16.248 109 14. Terjatve do kupcev 9,819.511 16,001.503 163 15. Obveznosti do dobaviteljev 8.563.269 13,631.756 159 KAZALCI 1. Dohodek na delavca (din) 1,080.941 1,683.148 156 2. Doh. v primerjavi s povpreč. uporabljenimi posl. sred. (%) 33,10 32,50 3. Akumul. v primer, z doh. (%) 14,80 18,50 98 4. Stopnja akumul. spos. (%) 4,90 6,00 125 5. Stop. reproduk. sposob. (%) 7,90 9,50 122 6. OD in SSP na delavca (din) 464.386 941.217 120 7. Čisti obrač. OD na del. (din/mes.) 25.134 49.683 203 198 občina 77 r 78 79 80] ŠT] 82 83 84] n 85 .skupaj m rH a 3 a a rH £ a rH a 31 m rH 2 r“ A _ a: — o. — if) JZ “r; O- mAC »-o © ** mm )mm — M* M« MM mmm mmm MM mmm MM mmm •MM mmm' 03 CELJE E - ~T~ OA CERKNICI 'A X - 1 06 DOMŽALE ^— >- c M - T" 08 GORNJA RADGONA i mm i m 1 — X - 5 __ 09 GROSUPLJE I I _— >■< 1 1 T“ 10 HRASTNIK AA| X z- n~ ~T~ 11 IDRIJA I I z 2 - 1 16 Kočevje m 1 - i - -JI 7 KOPER -- — .... e - A I 1 - 18 KRANJ m - 1 “J 19 KRŠKO -2 A © A I Z S 1 1 3~ 21 LENART 2 'j Z:.- - - zz 22 LENDAVA A 1 I Z - 23 LITIJA i — — -v i - 1 24 LJUBLJANA BEŽIGRAD : i 4 i 1 I -J 1 t- ”2“ 25 LJUBLJANA CENTER ■ I „ 2 - _ 26 LJUBLJANA MOSTE - m I 1 i □ n ! - 4 - _ 27 28” LJUBLJANA SISKA . LJUBLJANA' V.RUDNIK - i — — 5 1 - 2 -■ 1 z - 5 1 29 LJUTOMER -- — - - - 3o LOGATEC - £ S : - - 1 . 34 METLIKA i _ - 1 - MOZIRJE — - - 56 NOVO MESTO 1 — I 3 i - - 39 ORMOŽ r— A i i A . - _ 2 4-0 PIRAN — i— •— 1 A - - 1 —9JL.. POSTOJNA m m i - 2 - _42 PTUJ s i] m 3 46 RIBNICA i 1 — s - 1 1 1 47 | SEVNICA i — — • — 1 — ft 54 L ?MARJE PRI JELŠAH I —t — m A L. 2 1 JZ P TREBNJE \ww\ —J ... .... Z - 2 1 56 TRŽIČ r © j 2 - [f 60 VRHNIKA n* j j "Tl ZZr. ■ - T ... ZiZZ — — : LtZd z jr BEOGRAD — - * — — — u - ""ČUPRIJA .... — A — - JZ |H REKA . — H z ~T~ - 1 ~ ”V AHAZČlN ' jxjcj I 1 - - 1 ... - .... — -■ — r Tm z i ! ,l t __ .. s kupa j -- 6 1 2 4 i 4 2 5 3 3 6 1 4 3 1 M m 5 4 - 9 2 - 4 E 1 3 5 12 40 29 ©■e—Šifra občine PRIPRAVIL: K.HVASTIJA ki © KLASIČNE TRGOVINE legenda: sp® samopostrežne trgovine M A BLAGOVNICE IN VEČJI OBJEKTI Od formiranja sozda do 1985. K preglednici Gradnje iz druženih sredstev V pričujoči preglednici objektov, smo jih zgradili od leta 1977 dalje, leta formiranja sozda (združevanja in investicije), so bile $e z lastnimi sredstvi dograjene samopostrežne trgovine SP Gorišnica (Panonija, Ptuj) SP Sevnica (KK Sevnica) in SP Videm (Sloga Gornja Radgona). Že naslednja SP Kapela (Sloga Gornja Radgona) je bila dograjena s 60% lastnih in bančnih sredstev ter s 40% združenih sredstev. Prav tako so bile zgrajene z združenimi sredstvi SP Trnovo (Dolomiti) in SP Ruski car (Grmada), in Blagovnica Krško (Preskrba, Krško). Po posameznih letjh je bilo združenih sredstev v naslednji višini: Leto sr. združenih v 000 din 1977 67.391 1978 69.569 1979 126.748 1980 177.305 1981 216.422 1982 219.248 1983 331.267 1984 512.832 1985 1,180.403* Na različno višino združenih sredstev je vplivala tudi različna prispevna stopnja. V preglednici za leto 1985 so zajete vse gradnje v novem sozdu MERCATOR-KIT, od klasičnih in samopostrežnih trgovin do blagovnic do večjih objektov. To so: SP Domžale, farma Boštanj Grosuplje, SP Velika Polana, Lendava, tovarna Kon-ditor Ljubljana, SP Brdo Ljubljana, Kmetijski oskrbovalni center Škocjan; Balgovnica Šentjernej (razširitev), Šentjernej; hladilnica Novo mesto; trgovina D. Kneginec, Kneginec. 'V letu 1985 je bilo od napisanega zneska združenih sredstev od bivšega sozda Mercator 906.935.000 dinarjev in od bivšega sozda KIT 273.467.000 dinarjev. Kancijan Hvastija Pregled sedežev temeljnih organizacij združenega dela iz sestava MERCATOR-KITpo občinah Pregled sedežev delovnih organizacij iz sestava MERCATOR-KIT po občinah Pripravil: Kancijan Hvastij SHEMntoNž Kakovostno vino isi Slav. ijetTo a.rJE 4or£ RmsTiOi UH Mtulil-1 t)A_____ H^P-KO A>MAK) m ra VRSTA- fOlcRlVAV TECWEi KRAa f>Rt L1. (tfOKJE ?>AH isr Anato- TttOPS. RAST- LIkJA GLAS PRI STR-G L-DANTU Boi s JMRTdO K4>0R> MERGA- NAGUV^I mmk ■sa RAČA- MAO' CARRA kuirud. Uuanfo stor.PE &MIK 3. fcBAtr ra PRELSAČ. NAPRAVA 2A*£jt- iBrdakA' fiR.we te.črka SUil-eO- itoii- WA S-OLMIR. iLOC, . tOMA- AMrow MARTI RASTLIM*. Sloveti. SMO&tl^ ■teKAČ mob€L altred NETO 1UEWLE3. jtorskO IME U>- CJSKAr AMTOL/ l^LlOVEC V01AŽ. FORMAC- NA1CIS' 'TfeSŠA CELIMA- K60R C,t STIKU-URA- tl.ČRKA Eketiit; trmo- glavo- st fPoMi. AH ?bCAVIL. RASTLINA PR-VA SUTVEN. Film. ISKALKA tona MOAVA v TV AAITI ITALI-J. KAMlOH TRAVA oruge teŠNTS Votla Mer/ llfLOK, PO LICR,. RORe.Ki XAL1V Ali da VALI pritr- DilnicA ra mAV- STVO vse v Ret>u UGOVOR buch- VALD nlatsa K.AMENA DOBA H)OČWA PTIC. A ODD.R.IM K0N7EM VELIKA PoSobA A A VINO EEsilcA TRGOV. TOI>TE TTE MARIE TOSG NEMŠKI ■CrEVN I K SLIKAR ŽUBIC- ANC.L. BERA -t-H+t- LTOBK. Ž.IMi TEDEN TRIBUNA &L.I&0A lm-A M PA N Al A KLAVORA V' JloUi KONICA ŽITNI PLOD ■ŽADkni IN PRVI SAMO- L&t-AAM. ltuds Milica Htkvas- k.i PETROL KEH|f ELENEDl TOVARNA kAiM. lAbe«. SPECIALIST AA- OCI GESLO FRANC- REVOL POLETNC FOKRIV- TANicli. iARAL. JA ITALIJANA NEKiJ. R-JSK-I DIKTA- TOR LAH- ANTON 4. SAM- POŽE- LENJE MESTO NAr coaeMJ- SK£M\ VETRU I Jonč RaneR Rimska ENA oujvek X VELIKIMI OČMI rU3| ILPAT ANrcej NAllTl&L 1. jCS DNI ?NAtC XA KCb*LT LOLOfeRl-3lbA KADAV ra slika« MEŠKO EL. M. R-lfeA plemiški MASLoV ARA BS. iR.EB£t NAJDALJ R£K,V pirlnej. P0L3T0M KAA.JAir MEDMET REDK,. /ME PIJA -NE Vlbov OLEg R.IM- DVE PESI M PA TITA SkJUPEK DELOV TONE AŽMAN ŽENSK® IM C HARBOUS OGULIM D7_N. XA Dalji- no Hlli. nttMoc.- SlOI HebNET nno benno be kobennobenKO ienK0 benKO ben obenKobenKO ko benKO b ARABSKI iREBEC Tona mokeo-TA IRIDIT PECIVO BARVA" K.OXE JOKANJE U) IHER- ATLETS. blSCIPL. Sl ROKA VeLEM. ulica 'lic j POP HIMAUlr KANAPE fcU.EX prvi y DVTU rRK PAVLO — YA TURIST- NOVICE PDRAŠ- ČENOST PRIPRAVA OžIRAL. žAIHCk BCASOMCL ITAL II. SPOLNIK NIPIČ ALfl SLOV. GORICE RINA' tll|Htt Konica Polit iv- NA elekt- roda ra NOBEL ALFRED POGAN ANTON AŠKERC EDVARD KARDFU GAL Ahmed PARLOV DRAG KAMEN ŽIVAL A LEPIM KRANOM LITEfL ŽENSKI PEVSK.I, SLA e. bi AS ANTE,. x KOVAČ)c mlečni ILDELEtC kemični ELEMENT IVAN PAVČEK &0L OCETNE KISLINE CTROŠ- ICO fcELD BlAI+TNl Plin -EVOC SANJE R.SAMOGLASNIK defiJlateAni V{/S/Uf^ KATRA LESJAK SLAŠ -ČlAA SLONET. POJEM DEL JCIMSKE SARDE-ROBE 1ŽDEU5V. vRvi POGOSTO AM.M. IHI. ra ra ŽIVL1E W£KO Delo glasb. DELO PRvi HOŠK.I KAREL Destovnik , urila 5.ČRKA ŽR5RTN0 DRUŠTVO TfTŠ^ UČENOSTI kardelm: STOPNll. PRED ^R-ATI TINE Rožanc taTčece v Molivsi-ji TUJE RENSKO IME bOLSA x>oe>A SOM-3A BASTAR. lepenka lAEet- UIM ARIJS ■ TVA PRoavoD Pivo- varne SEVER VLADI - MIR. LEVSTIK Alpe 4t>9'1k0i 1° razvoi ,r90vske mreže, preprečevanje zapiranja tržišča, določanje delovnega časa, udeležba potrošnika v pri-hodku, ozda ter skrb za urejenost prodajnih prostorov in naprav infrastrukture, ki izboljšuje pogoje za distribucijo blaga. V vseh teh stičnih točkah je potrebno poiskati način in obliko sodelovanja. Ne skrivamo, da obstajajo dileme, kako razrešiti posamezna vprašanja, vendar jih postopoma rešujemo. Uvedeni sta dve obliki prodaje, po katerih je kupec udeležen na prihodku ozda (potrošniška kartica, kreditno pismo). Uvajamo prodajo na obroke pod določenimi pogoji in razmišljamo o novih oblikah sodelovanja. Nova oblika, ki vam jo danes predlagamo v kotičku za potrošnike, so obiski v naših proizvodnih ozdih. Potrošniki bodo gostje nekaterih proizvodnih organizacij MERCATOR-KIT in se bodo pri obisku seznanili s proizvodno tehnologijo izdelkov, načinom distribucije in drugimi, za kupca pomembnimi vprašanji. Vabili vas bomo postopoma. Tokrat vabimo po enega predstavnika naslednjih ustanov: 1. Mestna konferenca SZDL Ljubljana, Koord. odbor svetov potrošnikov, Ljubljana, Komenskega 7 2. SZDL Slovenije, Koord. odbor za samoup. organiz. potrošnikov Ljubljana, Komenskega 3. Konf. svetov potrošnikov Ljubljana-Center, Kardeljeva 8, Ljubljana 4. Konf. svetov potrošnikov Ljubljana Moste-Polje, Ob Ljubljanici 42 5. Konf. svetov potrošnikov Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 14, Ljubljana 6. Konf. svetov potrošnikov Ljubljana Šiška, Trg prekomorskih brigad 1 7. Konf. svetov potrošnikov Ljubljana Bežigrad, Linhartova 13, Ljubljana 8. Žagar Zvone, Ljubljana, Pod hrasti 46 9. Čirič Janez, Ljubljana, Ziherlova 4 Obiskali boste naše proizvodne ozde po naslednjem programu: 1. M-EMBA, Ljubljana, Slovenčeva 21, dne 4. 4.1986 ob 9. uri 2. M-KONDITOR, Ljubljana, Koprska ulica, dne 10. 4. 1986 ob 9. uri 3. M-MESNA INDUSTRIJA, Ljubljana, Mesarska 1, dne 16. 4. 1986 ob 9. uri Na določeni dan vas pričakujemo v pisarni direktorja in nam boste dragi gostje. Deležni boste naše pozornosti in širših informacij o našem delu. Prepričani smo, da boste zadovoljni, svoje vtise pa boste posredovali članom svojih svetov in drugim potrošnikom. Vašemu obisku bodo sledili drugi. To naj med drugim prispeva k širokemu medsebojnemu spoznavanju. NVnOHCllE PROMJM) V Drevesnici živahno z,K.aXo^ de1aur?naj deseJ vrs,amj.razlj£nih sadik sadnega drevja, malin, lešnikov, orehov... Prizadevni JuIrnČlio £ ? Ce * Pol|u’.edI ne ® sadnimi sadikami v Ljubljani in njeni okolici, kupcem tudi svetujejo, katere sadne vrste jim bodo najbolje uspevale, kako naj sade in kako je treba drevesca obrezovati. Kadar pa ni kupcev, takšni trenutki so bili pretekli mesec zelo redki so delavci Drevesnice pripravljali nove sadike za prodajo. Foto: A. Dvoršak Glasilo delavcev in združenih kmetov sozd .Mercator - Kmetijstvo Industrija Trgovina Glasilo delavcev in združenih kme-‘ tov sozda Mercator-KIT, n. sub. o., Ljubljana, Emonska 8. Izdaja Center za obveščanje SOZD Mercator-KIT. Uredništvo: Kardeljeva 17, 61000 Ljubljana. Tel. 215-173. Ureja uredniški odbor v sestavu: Kristina Antolič, Marko Bokal, Marko Glažar, Jože Kirm, Meta Malus, Sergej Paternost, Alenka Por, Ljuba Sukovič in Mirko Vaupotič. Odgovorni urednik: Jaro Novak. Novinar: Andrej Dvoršak. Tehnično uredil: Matjaž Marinček. Tiska ČGP Delo Ljubljana. Glasilo prejemajo delavci, združeni kmetje, učenci in upokojenci sozda Mercator-KIT. Izhaja zadnji petek v mesecu. Naklada 17.000 izvodov. Po mnenju pristojnega republiškega organa je glasilo oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov. POtllAD PRIUA U PONEBUS PONJO TIM otun. PTIČKI 50 MU «501 Dragi majhni, večji in še večji bralci Mercatorjevega lista! Današnja nagradna uganka je križanka. Precej lahka in enostavna je. Zato, da se boste tisti, ki doslej še niste reševali križank, odločili in se spoprijeli s to vrsto zabavne modrosti. Povem vam, da se je vredno potruditi! Izžrebanca čaka lepa nagrada! Rešitve pošljite na naslov: DS SOZD Mercator-KIT, Center za obveščanje, 61000 Ljubljana, Kardeljeva 17. Tudi tokrat smo iz kupa pisem in dopisnic (kar 200 jih je bilo) izžrebali odgovor s pravil- V0D0RAVN0 IN NAVPIČNO : g <§> <§? runa 3kkm umi, ko m imlm IGRIŠČA! no rešitvijo. Na sličici se je pri" kazal Mercatorček. Srečna dobitnica nagrade, ki jo poklanja M-Sadje zelenjava, je IRIS KRANJC, 61111 LJUBLJANA. TOMAŽIČEVA 98. Čao-bav! Met« 1. april Pred vrati je veliki dan,' ki ga praznujejo šaljivci, neresni, hecni ter lažnjivci, in vsi, ki vešči smo ukan. Na eni strani tisti klan, ki dobro in uspešno laže, ki vsemu svetu osle kaže, in ni nikoli naplahtan. Na drugi strani tistih revčkov kup, ki vic jim ni za cilj, vodilo, in jih ne bi nikol’ 'zučilo, da hec je za probleme strup. Kadar te vrže kdo na štos, je bolje, da se le nasmeješ in v sebi povračilo šteješ. Posledica je - daljši nos. te" Ir- In sploh razmišljam tele dni, da pravzaprav smo še kar čedni, (če so nosovi dolgi dedni in genski zakon res drži). Če vse po logiki bi šlo, bi morali že kot sardine zemljani naše domovine, med sabo drenat’ se tesno. Kubiki zdaljšanih nosov bi zapolnili vse praznine, strahotne nosne bi dolžine se stezale prek rek, bregov. Ker smo rojeni pač tako, da vsak na svoj način nas vleče in nam obljublja koše sreče v besedah, ki zvene lepo. Od časov barbarskih naprej verjamemo, se veselimo, nosov podaljške si gradimo v prizanesljivosti brez mej. JE KRALJ MATJAŽ TA PRAV „ JUNAK? KRASI MENDA GA DOLGA BRADA, KROG MIZE, DO STOPNIC DA pada. AL’ BOLJš' BI BIL DE BERGERAC? Poklanjam vam to pesmico, da bi veselo praznovali, naprej uspešno nosovali, verjeli v našo pravljico. Meta Malus MMT TOZD Contal