~ m STZ ~ ^. Posebna izdaja Zm Z^L. ^L^Z. jZZ februar 1970 SklfPlfOST c^tostCcr szd£ tju&f|oMCL 'mDsie--|ToE|e Predsedniki svetov o družbenem načrtu POTREBE USKLADITI Z MOŽNOSTMI — PODRAŽITEV KOMUNALNIH STORITEV V LJUBLJANI NA OBZORJU — ZA NEKATERE PORABNIKE VEČ PRORAČUNSKIH SREDSTEV. Poglavitno vlogo pri oblikovanju družbenega načrta in proračuna občine imajo sveti občinske skupščine. Zato smo se obrnili na predsednike svetov s prošnjo, da nam odgovorijo na nekaj vprašanj. Takole so odgovarjali: Splošni zbor občine Ljubljana Moste-Polje razpravlja o skladu za družbeni standard PREDSPrtMiv <;VETA ZA GOSPODARSTVO — INž. FRANC PRIJATELJ L Katere so osnovne značilnosti gospodarskih predvidevanj v letu 1970? Na podlagi doseženih uspehov v lanskem letu in ekonomskih kazalcev o gibanju gospodarstva občine, je v letu 1970 predviden v delovnih 0rganizacijah na področju gospodarstva zadovoljiv razvoj *n porast vsestranske poslovno aktivnosti. Franc PRIJATELJ, pred-^unik sveta za gospodarstvo V programu gospodarskega razvoja so v letošnjem letu opazne nekatere značilnosti, ki so pomembne za celotno gospodarstvo naše občine. V primerjavi z letom 1969 je v letošnjem letu pričakovati povečanje družbenega proizvoda za 9 %, ob istočasnem porastu števila zaposlenih za 2,4 %. S predvidenim 9-odstot-nim povečanjem dohodka, se bodo temu ustrezno povečala tudi sredstva za razširjeno reprodukcijo in osebno potrošnjo zaposlenih delavcev. Po predvidevanju gospodarskih organizacij bo v 1. 1970 ustvarjenih za 8,3 % več prostih sredstev za proizvodne namene. S tem bo gospodarstvo občine razpolagalo s 103 milijoni dinarjev lastnih sredstev za razširjeno reprodukcijo. V letošnjem letu je predvideno znatno povečanje investicijskih vlaganj. Nove investicije predstavljajo vrednost 171 milijonov dinarjev, kar je za 81 % več kot v letu 1969. Glavni nosilci gospodarskih investicij bodo: Kolinska tovarna, Žito, Teol, Agrokombinat-Emona, SAP in Javna skladišča, v obrtni dejavnosti pa Mizarstvo Moste in Protektor-Vulkan. V tem letu pričakujemo povečan je izvoza za 11,5 °/0 (od 6.515.000 v letu 1969 na 7.634.000 S v letu 1970). Povečani izvoz predvidevamo predvsem v industrijski proizvodnji. Pri tem moram omeniti kot zadovoljivo ugotovitev, da bo 97 % celotnega izvoza usmerjenega na konvertibilno področje. Ob vseh teh dokaj ugodnih predvidevanjih razvoja gospodarstva pa ostaja odprt osrednji problem zagotavljanja finančnih sredstev za normalno poslovanje in skrb za likvidnost, kar lahko občutno zavre vsa naša predvidevanja. Zato menim, da bo morala naša skupščina čimprej obravnavati to problematiko na podlagi posebej pripravljene analize. Nadaljevanje na 2. strani OBVESTILO Občinska skupščina Ljubljana Moste-Polje daje vsem družbenopolitičnim in drugim organizacijam v občini v javno razpravo predlog družbenega načrta in proračuna za leto 1970. Občinska skupščina sklicuje v ta namen zbore volivcev in zbore delovnih skupnosti v času od 20. 2. do L 3. 1970. Zbori volivcev bodo poleg predloga družbenega načrta občine za leto 1970 obravnavali še finančne načrte krajevnih skupnosti in predlog proračuna mestne skupščine Ljubljana. 'UMaditi patie&e z mažnostmi Ob sprejemu programa družbenega razvoja in proračuna občine za leto 1970 stojijo pred občinsko skupščino, njenimi organi, delovnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi odgovorne in zahtevne naloge. Osnutek temelji na republiški resoluciji o okvirih ekonomske politike in o zbiranju ter porabi sredstev za splošno potrošnjo v latu 1970. Zavzemati se bomo morali za cilje, ki so temeljnega pomena za naš nadaljnji razvoj, in to so: nadaljnja intenzifikacija in racionalizacija gospodarjenja; na tej podlagi optimalna možna rast ob čimbolj stabilnih pogojih; zavzemati se bomo morali za nadaljnji razvoj in utrjevanje našega samoupravnega sistema in za obvladovanje tistih socialnih razlik in nasprotij, s katerimi se srečujemo zaradi značaja blagovne proizvodnje, zakonov tržišča in neenakomerne razporeditve proizvodnih zmogljivosti. Ob tem se postavlja pred nas naloga, da se vsak na svojem mestu in prostoru doslednejše zavzema za uresničevanje družbene in gospodarske reforme, da utrjujemo vsa pozitivna gibanja in da doslednejše nastopamo proti omahovanju in odporu. Kljub ugodnim gibanjem v našem gospodarstvu, katerim priče smo sami vsak dan, moramo biti previdni in oprezni, saj nas izkušnje učijo, da je naš razvoj odvisen ne le od nas, temveč tudi od zunanjih trgov, od gospodarskih gibanj v Evropi in svetu in od medsebojnih odosov v mednarodni skupnosti. Naš program razvoja predvideva ugoden porast tako družbenega proizvoda (+9%) in dohodka (+9%), sredstva za sklade se bodo povečala za +11 %. sklad osebnih dohodkov za + 10.5 % in tudi zaposlenost naj bi se povečala za 2,6 do 3 %. Da bi to dosegli, bodo potrebni napori vseh delovnih ljudi za večjo proizvodnjo in akumulacijo, to bo odvisno od primerne delitve osebnih dohodkov in predvsem od zboljšanja naše še relativno slabe kadrovske strukture v delovnih organizacijah in na drugih mestih. Na osnovi teh gibanj načrtujemo in postavljamo obseg naše splošne oziroma proračunske potrošnje v občini v letu 1970. V smernicah občinske skupščine so bila kot izhodišča prisotna naslednja načela: — zajamčiti moramo reprodukcijo obstoječega, — uvesti maksimalno štednjo in racionalizacijo — do ukinjanja tistega, kar ni potrebno, — odpraviti nesorazmerja med posameznimi potrošniki proračunske potrošnje, — zagotoviti del sredstev za investicije v varstvu, Šolstvu in na drugih področjih. Konkretno to pomeni, da je v letu 1970 nujno šolstvu zagotoviti toliko sredstev, da bodo odpravljene razlike med osebnimi dohodki v šolstvu in gospodarstvu. To nam bo omogo- čilo, da začnemo globlje reševati vsebinske in kadrovske probleme v šolstvu, ki so ne samo aktualni, temveč tudi pereči. Na nekaterih področjih naše proračunske potrošnje moramo odpraviti nesorazmerja, vendar postopoma in v okviru možnosti. Nikakor ne bo mogoče zadovoljni vseh potreb na področju komunalnega gospodarstva. Podedovana komunalna zaostalost in vedno novi problemi večajo razliko med možnostmi in potrebami. Zato bo nujno sprejeti nove ukrepe — vse do povečanja komunalnih tarif, če želimo hitreje zadovoljiti potrebe naših občanov in premagati komunalno zaostalost. Povečali bomo sredstva za krajevne skupnosti, in sicer v odstotku povečanja celotnih čistih proračunskih dohodkov, kar daje novo in dolgoročnejšo stabilnost sredstev, namenjenih za krajevne skupnosti. Menim pa, da sredstva pod proračunsko postavko »Sredstva za KS« niso glavni kazalec, na osnovi katerega bi merili in tehtali, ali imamo tak ali drugačen posluh za krajevne skupnosti. Krajevne skupnosti se vključujejo s svojimi programi v program tako občinske skupščine kot mestnega sveta in je te programe gledati kot celoto. Predlagamo, da dodelimo del sredstev v sklad za pospeševanje kmetijstva, obrti in gostinstva — poleg drugih ukrepov, ki jih je skupščina že sprejela. Del sredstev presežka iz leta 1969 oziroma tako imenovana imobilizirana sredstva bomo v celoti usmerili skupaj z bančnimi sredstvi v gradnjo varstvenih zavodov in v gradnjo prepotrebnih telovadnic. Mestni svet bo letos znatno povečal svoje proračunske dohodke na račun občinskih proračuonv. Razumemo potrebe mesta, menim pa, da bomo morali v prihodnje voditi več računa tudi o potrebah občin (predvsem za potrebe šolstva in varstva) in o samem postopku pri delitvi sredstev med mestom in občinami. Skupna bilanca vseh sredstev in tudi skupna ocena potreb v občinah-krajevnih skupnostih in mestu naj bo predmet razprave v pristojnih organih mestne in občinske skupščine. Osnutek proračuna za leto 1970, ki je dan v javno razpravo, ne bo rešil vseh nujnih potreb. Naše želje so bile in bodo vedno večje, kot so možnosti. Zato je nujno, da se, ko zahtevamo in tudi kritiziramo, ozremo tudi nazaj in sz vprašamo, kaj smo v teh 25 letih dosegli, ob tem da primerjamo tudi, kaj smo pred 25 leti imeli. Ce bomo tudi naprej tako hitro, bogato in vsetransko napredovali, bo naše življenje v bodoče še bogatejše in lepše. In ker je to naš cilj, sem prepričan, da bomo s skupnimi napori v tem tudi uspeli. Polde MAČEK Predsedniki svetov o družbenem načrtu Nadaljevanje s 1. strani Poleg omenjenih predvidevanj, ki so značilna za gospodarstvo občine kot celoto, ne moremo mimo nalog in potreb, ki se kažejo v storitvenih dejavnostih. Razvoj trgovske mreže na območju občine zaostaja za resničnimi potrebami na tem področju. Tudi obrtna in gostinska dejavnost se spričo splošne pomembnosti in potreb občinske skupnosti prepočasi razvijata. V programu razvoja navedenih dejavnosti v občini je letos nakazan nadaljnji premik tudi na tem področju. Glede na izreden pomen in potrebo po hitrejšem razvoju teh dejavnosti na področju občine, bo občinska skupščina med letom posebej obravnavala problematiko storitvenih dejavnosti in sprejela ustrezne ukrepe za nadaljnji razvoj. V programu razvoja gospodarstva je deležno večje družbene pozornosti in materialne pomoči tudi zasebno kmetijstvo. Z ustanovitvijo sklada za pospeševanje kmetijstva so ustvarjeni pogoji za organizirano in načrtno delo v smeri urejanja in postopnega usmer jan ja kmeti j v večjo blagovno proizvodnio. kar je edini izhod za zboljšanje gospodarskega položaja naših kmetov. PRF.nSFDNIK SVETA ZA DRUŽBENI NAČRT IN FINANCE — IVAN ROLIH 1. Znano je, da so vsakoletna proračunska sredstva dokaj pičlo odmerjena, potrebe pa stalno naraščajo. Kako usklajujete zahteve uporaoni-kov proračunskih sredstev z možnostmi in po kakšnih delite sredstva? Proračunski dohodki se vsako leto oblikujejo na osnovi gospodarskih gibanj, izraženih v ekonomskih kazalcih, dogovorjenih družbenih instrumentih, priporočilih zvezne in republiške skupščine in smernic občinske skupščine. Na takih osnovah so izračunani dohodki občine, s katerimi bo lahko razpolagala v tekočem proračunskem letu. Tako ustvarjene predvidene dohodke na razporeja- IVAN ROLIH, predsednik sveta za družbeni načrt in finance mo na osnovi programov posameznih notrošnikov. Ti programi se lahko povečujejo samo za toliko, za kolikor se poveča dohodek gospodarstva. Vedno pa so programi potrošnikov znatno večji, kot so možnosti za njihovo zadovoljevanje. Take programe je treba uskladiti na raven realnih možnosti. To delo opravilo upravni organi občine in njeni ustrezni sveti. 2. Povejte, prosim, kakšna je celotna procedura pri oblikovanju osnutka družbenega načrta občine? Osnutek družbenega načrta občine predstavlja zbir letnih programov gospodarskih in negospodarskih organizacij. Dohodki in potrošnja mora-ja morajo biti usklajeni, njihova višina pa predstavlja raven družbenega razvoja občine. Osnutek družbenega načrta obravnavajo posamezni sveti in klub odbornikov. Tako izdelan osnutek je posredovan zborom volivcev, ki imajo pravico in dolžnost o osnutku razpravljati in dati nanj svoje predloge in pripombe. Predlogi so na to posredovani pristojnim strokovnim službam in svetom, ki imajo nalogo dokončno uskladiti osnutek tako, da upoštevajo realne pripombe zborov volivcev. Tako usklajen osnutek družbenega načrta je v končni fazi nredložen odbornikom skupščine v dokončno obravnavo in potrditev. 3. Bi nam morda lahko na kratko opisali celotno shemo dohodkov in njih razporeditev (občina, republika, federacija)? Skupni proračunski dohodki, ki prinadajo zvezi, republiki in občini, se oblikujejo iz prispevka iz osebnega dohodka zaposlenih, kar predstavlja 78 % vseh dohodkov, medtem ko predstavljajo davki 22 % dohodkov. V letu 1969 je bila delitvena struktura skupno ustvarjenih dohodkov naslednja: proračun % skladi % skupaj % zveza 24 — 24 republ. 17 18 35 občina 20 15 41 SKUPAJ 67 33 100 Delež, ki pripada občini, se deli: % — na mestno skupščino 12,8 — na Temeljno izobr. skup. Lj. 42,5 — na (neto) proračun občine 44,7 Skupaj 100 4. Naše bralce bo gotovo zanimalo, kakšne bodo letošnje davčne obremenitve občanov in kako davčni zavezanci izpolnjujejo svoje obveznosti? Smernice republiškega družbenega načrta priporočajo, naj bi se stopnje prispevkov in davkov v letu 1970 ne spremenile. Občinska skupščina Ljubljana Moste-Poljc je že v decembru 1969 sprejela odlok o stopnjah prispevkov in davkov v letu 1970, ki pa se ne spreminjajo nasproti stopnjam v letu 1969; pač pa bo treba posvetiti več pozornosti vodenju in pregledu poslovnih knjig davčnih zavezancev, ki naj služijo za realno in pravično odmero. Izpolnjevanje davčnih obveznosti poteka v glavnem dobro, problematično je le pobiranje davkov od zasebnih kmetijskih gospodarstev v višinskih predelih naše občine, kjer so ta gospodarstva zaostala in kjer so prisotni še znatni socialni problemi. Nelikvidnost v gospodarstvu se odraža tudi pri davčnih zavezancih obrtnikih, ki moiajo za svoje storitve pri gospodarskih organizacijah čakati na plačilo, zato pa tudi sami kasnijo s plačilom davkov. PREDSEDNIK SVETA ZA ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO — MARIJA ERZNOŽNIK 1. Kot ie znano je hišna nega bolnika na domu organizirana in deluie na ljubljanskem območju samo v naši občini. Povejte, prosim, kakšne so možnosti razširitve oblike te pomoči s samoprispevkom tistih občanov, ki so zmožni plačati in tudi potrebni nege? V vrsti raznih oblik družbene pomoči občanom opravljamo v naši občini že več let tudi hišno nego bolnikov MARIJA ERZNOŽNIK, predsednica sveta za zdravstvo in socialno varstvo na domu. Po priporočilu zdravnika jo izvajajo posebej usposobljene negovalke, kot uspešno dopolnitev medicinske strokovne nege bolnikov brez svojcev, ki bi jim bili dolžni in sposobni pomagati. Ce ta služba ne bi bila organizirana, bi morali ti bolniki v domsko oskrbo ali v bolnišnico, kjer pa bi bili stroški zanje znatno višji. V začetku organizacije te službe je 50% sredstev za zavarovane osebe prispevala komunalna skupnost, medtem ko je že od leta 1965 dalje financiranje te oblike morala v celoti prevzeti občina, čeprav je njena ekonomičnost v primerjavi s cenami oskrbnih dni v bolnišnicah več kot očitna. Občinska skupščina lahko v okviru materialnih možnosti zagotavlja vsako leto le sredstva za nepremož-ne občane. Kljub temu pa bi kazalo to službo okrepiti in razširiti tudi na krog občanov, ki so potrebni take nege in so zanjo zmožni prispevati tudi svoja sredstva. Menim, da je taka oblika nege za marsikoga primernejša od oskrbe v zavodu, saj bolnik ostaja v domačem okolju in ima primerno in usposobljeno pomoč. Za razvijanje in širjenje hišne nege bi morali zainteresirati še komunalno skupnost socialnega zavarovanja, pa tudi krajevne skupnosti, Rdeči križ in druge organizacije, ki imajo v svojih programih dela skrb za človeka. 2. Kolikšna sredstva za pomoč socialno ogroženih občanov so letos predvidena v občinskem proračunu? Financiranju socialnih potreb občanov posvečamo v tem letu posebno pozornost, zavedajoč se, da mora imeti povečanje življenjskih stroškov za posledico zvišanje družbenih denarnih dajatev. Zato predvidevamo v predlogu proračuna občine 15%-no povečanje sredstev vseh tistih oblik pomoči, ki jih družba neposredno daje ekonomsko in socialno ogroženim občanom za kritje najnujnejših življenjskih potreb. Posebno skrb bomo posvetili otrokom socialno šibkih družin in jim omogočiti potrebno prehrano in varstvo ter zdravstveno okrevanje. Zavedamo se, da kljub dolgoletnim prizadevanjem, da bi ostarelim in delanezmož-nim občanom, ki so brez zadostnih ali pa popolnoma brez vseh sreustev za preživljanje, nudili zadovoljive in primerne življenjske pogoje, še zdaleč nismo storili vsega, kar bi bilo potrebno in kar nam nalaga naša družbena in moralna dolžnost. Zato bo tudi za zadovoljevanje socialnih potreb občanov še nadalje potrebna tesnejša povezanost občine s terenskimi družbenopolitičnimi organizacijami in razširjena z novimi oblikami pomoči občanom (npr. organizacija raznašanja prehrane na dom, organizacija družbenega m kulturnega razvedrila mladine in starostnikov itn.). S proračunskimi sredstvi lahko krremo le najnujnejše izdatke amaterske kul-turno-prosvetne dejavnosti. V naši občini deluje osem takih društev in šest šois.vni ivul-turmh društev. Toleg tega zagotavljamo sredstva še za pihalno godbo Vevče in za knjižnico Jožeta Mazovca. Posebno slednja 'e postala izredno močan nosilec kulturnega življenja v občini. V letu 1970 predvidevamo 20-odstotno povečanje sred-siev za to dejavnost. Nobena skrivnost ni, da ima tudi »proračunska vreča« svoje dno, zlasti če upoštevamo racionalno delitev na vse potrošnike. Zato menim, da bodo morala zlasti kulturno-rosvetna društva v bodoče najti za povečanje svoje dejavnosti še dru^e vire dohodkov. Posebno delovne organizacije, krajevne skupnosti in drugi bi morali pokazati več posluha za njihovo delo in ga ustrezno podpreti. 3. Tudi telesna kultura v občini je letos dobila več sredstev. Kakšno je vaše stališče o sedajnih merilih financiranja te dejavnosti nasploh? PREDSEDNIK SVETA ZA PROSVETO IN KULTURO — HUBERT POŽARNIK 1. Kaj bi lahko povedali o dosedanjih prizadevanjih za sanacijo šolstva in kateri problemi na tem področju ostanejo še naprej nerešeni? Leto 1970 pomeni zadnje leto sanacijskega programa, ki naj zagotovi šolstvu ustrezno materialno osnovo. HUBERT POŽARNIK, predsednik sveta za prosveto in kulturo Naša občina daje v ta namen znatna sredstva. Tako smo dali lani za temeljno izobraževalno skunnost Ljubljana 11.811.054 din, letos pa je predvideno v občinskem proračunu v ta namen kar 16.243.436 din. Upravičeno pričakujemo, da bodo s tem, vsaj v glavnem, rešeni tudi problemi neusklajenosti osebnih odhodkov prosvetnih delavcev z dohodki zaposlenih v drugih dejavnostih. Družbena skrb za šolstvo pa s lem še zdaleč ne bo prenehala. V bodoče bo notreb-no posvetiti več pozornosti zlasti tistim dejavnikom, ki naj zagotovijo ustreznejše učne in vzgojne uspehe. Sem sodijo v prvi vrsti vprašanja kvalitete, učinkovitosti in idejnosti nouka. Posebej bomo morali proučiti tudi vprašanja racionalnega trošenja sredstev. 2. Kako je letos s proračunskimi sredstvi za kulturne dejavnosti? Po predlogu bi dobila občinska zveza za telesno kulturo za svojo dejavnost, za vzdrževanje društev in vzdrževanje objektov 25% več sredstev kot lani. K temu pa moram takoj dodati, da predvidevamo iz imobili-ziranih sredstev lanskega proračuna rešiti tudi enega najbolj perečih problemov, in sicer pomanjkanje šolskih telovadnic. Tako želimo še letos pričeti z gradnio telovadnic pri osnovnih šolah Polje in Zelena jama. Vse to pomeni seveda še dodatno in relativno veliko obremenitev proračuna. O sedanjih merilih za financiranje telesne kulture v občini menim, da so pravilna. Iz proračuna moramo zagotoviti sredstva predvsem za množično telesno vzgojo, še posebno otrok in mladine. Druga društva in klubi pa bodo morali iskati vire svojih dohodkov tudi drugod. Omenim naj, da predvideva osnutek statuta mesta Ljubljana tudi materialno podporo nekaterim športnim klubom, seveda onim, ki dosegajo dovoli vidne uspehe. PREDSEDNIK SVETA ZA KOMUNALO — PETER ZUPANČIČ 1. Ali je v letošnjem proračunu za komunalne dejavnosti, predvsem pa za vzdrževanje cest, odmerjenih več sredstev kot lani? Za komunalno dejavnost je v letu 1970 predvidenih več sredstev. V procentih: 29 % več kot v letu 1969, v številkah pa je to 19 milijonov S din. Tudi za vzdrževanje cest je letos predvidenih več sredstev, vendar so globalno gledane naše ceste krajevnega značaja še vedno zelo zapostavljene in vseh naenkrat ni mogoče vključiti v letni proračun občine. 2. Kaj menite o napovedani podražitvi komunalnih storitev in vaša sodba o dejavnosti komunalnih delovnih organizacij v Ljubljani? Podražitev komunalnih storitev ie nujna — saj še sedanje cene zaostajajo za normalno rastjo cen oziroma «* podražitvami nasploh. Nizka Nadaljevanje na 3. strani Predsedniki svetov o družbenem načrtu (Nadaljevanje z 2. strani) cena vode — doseda.j — ne more kriti vseh programov, ki bi bili potrebni, da bi Ljubljana prišla do vode; kot vemo, bo Ljubljana leta 1978 brez vode, če se ne bomo takoj resno lotili reševanja tega problema. Osebno sodim, da so cene vode in drugih komunalnih dejavnosti še vedno negospodarsko določene glede na odnosa med industrijo in široko potrošnjo. Povsod na sve-fu je cena nižja za industrijo m višja za široko potrošnjo. Uvedel bi stimulacijo — ne peter ZUPANČIČ, predsednik sveta za komunalo enako pri vodi ali pri mestnem plinu. Tako je tudi mestni plin za industrijo veliko Predrag in prepoceni za širo- ko potrošnjo. Vedeti moramo, da je kvaliteta plina sedaj sigurno 100 % boljša kot prej, a za industrijo je plin nerentabilen, ker je že sam butan-propan cenejši, če bi ga uporabljali direktno. 3. Kako ocenjujete perspektivni načrt gradnje komunalnih naprav in objektov v občini? Če se bodo komunalna podjetja držala načrtov, ki so napovedani v navedenih programih, potem bo sigurno naša občina lahko z zadovoljstvom ugotovila, da smo nekaj pridobili in izboljšali tako naprave kot samo ureditev. Najbolje pa bo vedel oceniti občan, ki bo vse to plačal in tudi uporabljal, če bomo gospodarno obračali njegova sredstva. PREDSEDNIK KOMISIJE ZA KRAJEVNE SKUPNOSTI — JANEZ JANČAR 1. Kot je znano, občinska skupščina Ljubljana Moste-Polje že nekaj let nazaj s participacijo odločno podpira prizadevanja tistih krajevnih skupnosti, kjer občani zberejo kar največ samoprispevka. Kaj menite vi o tem? Da, med kriteriji za dodeljevanje sredstev KS iz okvira vsote, ki jo določi ObS svetu krajevnih skupnosti pri skupščini, je tudi kriterij, ki določa, da občani na osnovi zbranega samoprispevka participirajo iz te postavke. To merilo je torej stimulativno in nagrajuje priza- devnost in pripravljenost občanov, da s svojimi sredstvi prispevajo k reševanju najbolj perečih vprašanj svojega področja. Taka odločenost občinske skupščine torej obstaja in menim, da je več kot utemeljena, saj imajo vse KS bolj ali manj enake možnosti pri udeležbi pri teh sredstvih. Ce vprašate, kaj menim o tem, moram reči, da je obseg sredstev, ki je bil do sedaj namenjen za JANEZ JANČAR, predsednik komisije za krajevne skupnosti stimulacijo, razmeroma majhen in ni povsem dosegel svojega namena. V letu 1969 je bilo od skupnih sredstev, namenjenih KS (92 milijonov starih din), ki jih je ObS določila za dejavnost KS, le 16 milijonov določenih za participacijo na zbrani samoprispevek. Občani so zbrali sorazmerno zelo visok samoprispevek, tako da je bila participacija posameznih KS zelo nizka. Naj povem, da je KS, ki je zbrala prek 30 milijonov S din samoprispevka, dobila samo 2,142.690 din. Zato bi rekel, da ima ta participacija bolj funkcijo nagrajevanja kot resnega prispevka k akcijam občanov. Sodim, da bi morali prav zaradi tega sredstva v te namene povečati. Tudi druga merila kažejo, da bi jih morali nenehno izpolnjevati: tako npr. že delitev sredstev po številu volivcev v posameznih KS, ne upoštevajoč njihovo pripravljenost in prizadevnost. Sodim, da silijo take težnje k uravnilovki in podpirajo teorijo o enakih želodcih. Taka stališča so slaba podpora iniciativi in pripravljenosti občanov pri reševanju problemov v KS. 2. Kako ocenjujete sedanjo materialno osnovo krajevnih skupnosti? Sedanja materialna osnova KS je razen samoprispevka povsem odvisna od faktorjev zunaj KS. Odvisna je od splošne administrativne proračunske muhavosti, ki zadeva v končni liniji tudi občine, saj tudi te pri svojem proračunu niso v nekem trdnem odnosu nasproti porastu narodnega dohodka, ustvarjenega na njenem področju. Prepričan sem, da je naša občina v okviru danih možnosti zagotovila neka stalna finančna sredstva, ki se iz leta v leto povečujejo — seveda v odvisnosti od povečanja celotnega občinskega proračuna. Že ta sredstva so ustvarila pogoje, da so se ustano- vile KS na vsem področju občine in razvile zelo pomembno aktivnost. Menim, da so uspehi te politike evidentni v urejanju življenjskih pogojev občanov in odločilni tudi za politično razpoloženje. Že precej časa ugotavljamo, da KS nimajo pravnega položaja in ne prave materialne osnove, zato naj bo krepitev le-teh prvenstvena naloga v prihodnje. 3. Kaj menite o samoprispevku občanov nasploh in še posebej o potrebi zbiranja le-tega v štirih primestnih KS? Predvsem menim, da ni umestno uporabljati izraz »primestnih« KS, ker to hote ali nehote vzbuja občutek o kategorizaciji občanov, ki ima, žal lahko tudi svoje materialne posledice. Večja aktivnost KS zunaj mesta pri zbiranju samoprispevka izvira iz večje nujnosti in potreb pri urejanju življenjskih vprašanj. Ce pa take ali podobne potrebe obstajajo tudi v KS na ožjem področju mesta, potem so tudi subjektivne in objektivne možnosti zbiranja samoprispevka, tako da dobijo pod enakimi pogoji del razpoložljivih sredstev, ki so določena v občinskem proračunu za dejavnost KS. Priznati je treba, da vsi prebivalci naše občine ustvarjajo narodni dohodek pod enakimi pogoji, ne glede na to, kje kdo biva. Zato naj bo naša težnja, da ustvarimo ob sodelovanju in pomoči vseh občanov za vse enake življenjske pogoje. Družbeni načrt in proračun občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1920 PREDLOG Svet za družbeni načrt in finance občine Ljubljana Moste-Polje daje občanom v razpravo predlog družbenega načrta in proračuna občine Ljubljana Moste-Polje. I. del Ocena gospodarskih gibanj Program gospodarskega razvoja občinske skup-hosti predstavlja, glede na obstoječi družbeno ckonomski sistem, predvsem analizo programskih Usmeritev podjetij in primerjanje le-te s splošnimi družbenogospodarskimi nalogami. V analizo so vLljučene le tiste delovne organizacije, ki imajo ^cdež na področju občine, s čimer je omogočeno, da občinska skupščina kot matična družbenopoli-Učna skupnost teh pod jetij ugotavl ja družbeni zna-Caj njihovih programskih odločitev. Zaradi poseb-dosti notranjega obračunavanja dohodka podjetij, "• imajo sedež zunaj občine, namreč ni mogoče dobiti vseh podatkov za njihove gospodarske cno- Li poslujejo na teritoriju občine. |plosne ugotovitve o gospodarskem RAZVOJU Sl. januarjem 1969 je bil uveljavljen nov temeljni zakon o ugotavljanju in delitvi dohodka v delovnih organizacijah, s katerim so nastale bi-*tvene spremembe glede ugotavljanja celotnega dohodka, dohodka ter njegove delitve. Zato niso ''Mjučeni v program razvoja podatki iz leta 1968, eiuveč smo se opredelili le na oceno gospodarjenja v letu 1969 in na usmeritve za leto 1970. . Sprememba v načinu obračuna celotnega do-nodka, ki ne temelji več na plačani, temveč na mk turi rani realizaciji, povzroča, da so ekonom-“Ki podatki za leto 1969 povečani za prenos nc-mačane realizacije iz preteklih let, medtem ko Podstavljajo podatki za leto 1970 čisto fakturi-0X10 realizacijo tega leta. To povzroča znižanje indeksnih kazalcev v primerjavi z letom 1969 ter bo tudi med letom onemogočalo spremljanje realne primerljivosti podatkov. Da bi omogočili pogled v čisto poslovanje, oziroma zagotovili primerljivost, smo v nadaljevanju prikazali osnovne ekonomske podatke za leto 1969 s prenosom in brez prenosa neplačane realizacije, v nadaljnji obravnavi podjetij oziroma panog pa smo se opredelili predvsem na čisto realizacijo (tj. brez prenosa). litve dohodka k usklajevanju gibanja osebnih dohodkov z rezultati gospodarjenja. To nadalje pogojuje povečanje sredstev za razširjeno reprodukcijo, ki naj bi po izločitvi anuitet predvidoma znašala 103 milijone din ali 8,3 % več kot v preteklem letu. Predvidevanja občinskega gospodarstva so glede povečanja družbenega proizvoda (+ 9°/p) in povečanja zaposlenih (+2,4%) na ravni republiških predvidevanj. Nekoliko manjšo stop- v 000 din Elementi brez prenosa 1. Celotni dohodek 1,461.875 Materialni str. poslovanja 1,010.745 Amortizacija 62.138 2. Dohodek 388.992 3. Sredstva za sklade 87.908 4. Sredstva za OD iz dohodka 238.938 5. število zaposlenih 11.140 6. CD na zaposlenega 131.227 7. Dohodek na zaposlenega 34.918 8. Skladi na zaposlenega 9. Sredstva za OD na zaposlenega 7.891 (letna masa) 21.452 Gornji podatki kažejo dokaj ugoden in realen razvoj občinskega gospodarstva. Vsi ekonomski kazalci za celotno občinsko gospodarstvo kažejo tako povečanje realizacije kot povečanje dohodka, sredstev za razširjeno reprodukcijo in tudi sredstev za osebno potrošnjo delavcev. Te ugotovitve niso značilne samo za gospodarstvo kot celoto, temveč za vse gospodarske panoge in pretežno za vsa podjetja. Pričakovati je, da bodo sredstva za sklade močneje naraščala (+11%) od sredstev za osebne dohodke (+10%), kar kaže na to, da težijo gospodarske organizacije pri oblikovanju politike de- 1969 1970 Indeks 70/69 70/69 s spre- ocena brez s pre- nosom prenosa nosom 1,611.360 1,573.209 107,6 97,6 1,121.000 1,081.027 106,9 96,5 63.907 67.853 109,2 106,2 426.453 424.329 109,0 99,5 93.836 97.602 111,0 104,0 263.904 264.069 110,5 100,0 11.429 102,6 137.735 104.9 37.150 106,4 8.545 108,3 23.105 107,8 njo porasta pa je pričakovati na področju osebnih dohodkov (rep. + 13%, občina + 10,5%), kar kaže na to, da so podjetja glede na splošno pomanjkanje tekočih likvidnih sredstev dokaj previdna pri svojih programskih usmeritvah. Ob vseh teh dokaj ugodnih predvidevanjih pa ostaja odprt osrednji problem razvoja gospodarstva; zagotavljanje finančnih sredstev za tekoče poslovanje in skrb za likvidnost; sicer lahko postanejo to velike zavore pri prizadevanjih za nadaljnjo rast gospodarstva. V zvezi s tem si je skupščina med svoje naloge zadala tudi spremljanje te problematike na podlagi posebno pripravljene analize. 1. USTVARJANJE CELOTNEGA DOHODKA IN DOHODKA Razvoj družbenega sektorja gospodarstva kaže, da je pričakovati porast celotnega dohodka v letu 1970 za 7,6% in naj bi bil ustvarjen v višini 1.611 milijonov dinarjev. Obeležje celotnega gospodarjenja daje industrija, ki sama ustvarja prek 60 % celotnega dohodka v občini. Nadpoprečni porast predvidevata le promet in gradbeništvo, medtem ko kmetijska dejavnost le minimalno povečuje obseg poslovanja (+ 3 %). Pričakovati je, da bo dohodek narasel močneje (+ 9,2 %) od celotnega dohodka, kar kaže na relativno znižanje materialnih stroškov poslovanja, oziroma na povečanje ekonomičnosti. V letu 1969 je odpadlo 69,1 % celotnega dohodka na materialne stroške, v letu 1970 pa je predvidenih za to 68,7 %. Relativno znižanje materialnih stroškov izkazuje predvsem kmetijstvo, ki ob komaj 3 % povečanju celotnega dohodka pričakuje 14 % povečanje dohodka. Nekoliko močnejši porast dohodka od celotnega dohodka izkazuje tudi gradbeništvo, industrija in obrt pa predvidevata povečanje v približno enakem razmerju, kar pomeni, da se materialni stroški poslovanja v teh panogah v poprečju ne bodo bistveno spreminjali. Prometna dejavnost in gostinstvo predvidevata relativno znižanje dohodka v razmerju do celotnega dohodka oziroma relativno povečanje materialnih stroškov. Delež dohodka v celotnem dohodku se bo v letu 1970 povečal od 26,5 % na 27 %, kar samo potrjuje predhodne ugotovitve. 3. PROSTA SREDSTVA ZA INVESTICIJSKA VLAGANJA V RAZŠIRJENO REPRODUKCIJO IN DRUŽBENI STANDARD Pri izračunavanju prostih sredstev gospodarskih organizacij so upoštevani: amortizacija tekočega leta, izločena sredstva skladov — preteklega leta po ZR, in odplačila anuitet (glavnice). Kako se bodo gibala sredstva za vlaganja v nadaljnji razvoj gospodarske zmogljivosti, je razvidno iz naslednje tabele: v 000 din Elementi Sredstva Sredstva v 1. 1969 v 1. 1970 Indeks 1. Amortizacija 62.138 67.853 109,2 2. Izločitve v poslovni sklad 60.932 68.593 113,1 3. Ustvarjena sredstva d+2) 123.070 136.446 110,9 4. Odplačilo posojil (3-4) 27.825 33.259 119,5 Prosta sredstva za proizv. namene 95.245 103.187 108,3 Sredstva za namene družb, standarda 11.581 12.812 110,6 Po predvidevanjih gospodarskih organizacij je pričakovati, da se bodo prosta sredstva za proizvodne namene v letu 1970 povečala za 8,3 %. Tako bo gospodarstvo občine razpolagalo s 103 milijoni dinarjev prostih sredstev za razširjeno reproduk- Po virih financiranja odpade le 37 % celotnih investicij ali 63 milijonov dinarjev na lastna sredstva, 63 % ali 108 milijonov dinarjev pa na kreditna sredstva. Na kreditna sredstva so vezane predvsem večje investicije v Teolu, Kolinski tovarni, Žitu in v kmetijstvu. Glavni nosilci gospodarskih investicij v letu 1970 bodo: — Kolinska tovarna, ki bo predvidoma investirala okoli 39 milijonov dinarjev, od tega 35 milijonov za gradnjo tovarne za predelavo krompirja v Mirni na Dolenjskem, ki bo financirana iz kreditnih sredstev, preostale 4 milijone dinarjev pa v zamenjavo fizično in tehnološko zastarele proizvodne strojne opreme. — Žito predvideva vložiti okoli 20 milijonov dinarjev v opremo obrata ŠUMI in Tovarne čokolade Lesce ter v preureditev in opremo mlina na Vrhniki. Okoli 12 milijonov dinarjev bodo financirali iz kreditnih sredstev, preostalih 8 milijonov pa iz svojih virov. — Teol bo nadaljeval z gradnjo proizvodnega objekta in centralnih laboratorijev na lokaciji v Tovarniški ulici, kar je pogojeno s preselitvijo obrata z Zaloške eeste. V ta namen predvidevajo investirati 15,7 milijonov dinarjev, od tega okoli 10 milijonov kreditnih sredstev. — Agrokombinat — Emona predvideva investirati okoli 31 milijonov dinarjev, in sicer predvsem za rekonstrukcijo in opremo objektov za perutnino ter proizvodnih oddelkov v Mesni industriji Zalog kakor tudi za povečanje osnovne jate za perutninsko proizvodnjo. Celotna investicija temelji na kreditnih sredstvih. — SAP namerava vložiti 17,7 milijonov predvsem za obnovo avtoparka (53 tovornih vozil in 45 avtobusov). Iz svojih sredstev bodo financirali 9,5 milijonov din, preostalo pa iz kreditnih sredstev. — Javna skladišča bodo predvidoma investirala 16 milijonov dinarjev za gradnjo hale — skladiščnega objekta s površino 14.000 m2, lopo za avtomobile s površino 3.500 m2 ter za opremo in mehanizaciio v novih skladiščih. Celotno investicijo bodo financirali iz svojih sredstev. — V obrtni dejavnosti predvidevata nekoliko večje investicije le Mizarstvo Mostve (1,4 milijona) in Protektor-Vulkan (2,3 milijona). Investicija v Mizarstvu Moste je vezana na preselitev iz obstoječe lokacije (kjer se bo razvil nov poslovni center Moste) na lokacijo servisno-obrt-ne cone, ki je določena po Generalnem urbanističnem načrtu (v bližini Studenca). Preselitev bodo financirali sami. Protektor-Vulkan predvideva gradnjo nove proizvodne hale ter nabavo opreme in novega par-nega, kotla na tekoče gorivo. Pretežni del teh investicij (1,8 milijonov) bodo financirali iz kreditnih sredstev. — Investicijska vlaganja v trgovino in gostinstvo so navedena v posebnih poglavjih teh dejavnosti. 5. IZVOZ Po programskih usmeritvah delovnih organizacij Je predvidena v letu 1970 naslednja dinamika izvoza: (V USAS) Javna skladišča — panorama > Pozitivna je tudi ugotovitev, da se bo dohodek na zaposlenega povečal za 6,4 % in bo delavec v letu 1970 ustvaril poprečno 37.150 din dohodka. 2. DELITEV DOHODKA Z uveljavitvijo temeljnega zakona o ugotavljanju in delitvi dohodka so nastale vsebinske spremembe tudi v ugotavljanju dohodka. Medtem ko je dosedanji dohodek vseboval sredstva za OD in sklade, vsebuje novougotovljeni dohodek poleg sredstev za osebne dohodke in sredstev za sklade še zakonske obveznosti (obresti od poslovnega sklada, prometni davek, prispevki za socialno zavarovanje in drugo) ter pogodbene obveznosti (obresti od kreditov, zavarovalnine, premije itn.). Pričakovati je, da bo gospodarstvo občine v letu 1970 ustvarilo 424 milijonov dohodka oziroma 9 % več kot v preteklem letu. Po izločitvi zakonskih in pogodbenih obveznosti v skupni višini 62 milijonov dinarjev bo ostalo gospodarskim organizacijam 362 milijonov dohodka za kritje OD in izločitve v sklade ali 10,6 % več kot v letu 1969 (327 milijonov). Delitev ostanka dohodka gre relativno v korist skladov, saj se le-ti povečujejo za 11 %, sredstva za OD pa za 10,5 %. Pri tem je treba upoštevati, da se število zaposlenih povečuje za 2,6 %, iz česar izhaja, da je dejansko povečanje sredstev za OD okoli 8 %• Po predvidevanjih bodo sredstva za sklade znašala 97,6 milijonov dinarjev (leto 1969 = 87,9 milijonov). Od tega bo izločenih za poslovne sklade 69 milijonov dinarjev ali 13 % več kot v letu 1969 (61 milijonov dinarjev). Razmerje med OD in skladi bo po predvidevanjih ostalo približno na ravni prejšnjega leta 73 :27. cijo. Učinkovitost povečanih sredstev amortizacije in poslovnih skladov (+ 10,9 %) pa nekoliko zmanjšuje povečanje odplačil anuitet za 19,5 % (predvsem v kmetijstvu in prometni dejavnosti). Pretežni del razpoložljivih sredstev odpade na industrijo (60 %) in na prometno dejavnost (24 %), na vsa druga področja gospodarstva odpade le 16 %. Razpoložljiva sredstva za namene družbenega standarda se bodo v letu 1970 povečala za 10,6 % in bod oznašala skoraj 13 milijonov dinarjev. 4. INVESTICIJE V letu 1970 se pričakuje povečanje investicijskih vlaganj v razmerju do preteklega leta za 81 % in bodo znašala 171 milijonov dinarjev. Udeležba posameznih panog gospodarstva v investicijski potrošnji je naslednja: v 000 din Panoga Ocena 1969 Program 1970 Indeks Industrija 41.737 93.240 223,0 Kmetijstvo 30.039 31.184 103,8 Gradbeništvo 1.036 7.848 757,5 Promet 18.933 34.024 179,7 Obrt 2.511 4.809 191,5 Gostinstvo 148 149 100,6 Skupaj 94.404 171254 181,1 Po tehnični strukturi odpade 55,5 % ali 95 milijonov dinarjev za opremo, 34 % ali 58 milijonov dinarjev za gradnje in 10,5% na drugo. Industrija 4,036.811 4,848.311 120,1 Kmetijstvo (AH) 3,000.000 3,000.000 100,0 Skupaj 7,036.811 7,848.311 111,5 Od lega na konvertibilno področje 6,514.932 7,634.449 117,2 Ob stroju v Yulonu “Gašperček«, ki greje Ljubljano 1/. gornjega pregleda je razvidno, da se pričakuje povečanje izvoza za 11,5%, in to predvsem na račun industrijske proizvodnje (+ 20,1 %). To pogojuje predvsem močno povečanje izvoza v Kemični tovarni Moste (od 600 tisoč na 1 milijon S), delno povečanje v Saturnusu in Kolinski tovarni. Glavni izvoznik Agrokombinat - Emona (ki zajema 38% celotnega izvoza), bo ostal na ravni preteklega leta. Pri tem je ugodna ugotovitev, da je celoten izvoz preusmeril na konvertibilno področje. Tudi Papirnica Vevče kot drugi največji izvoznik (2,4 milijona S) ne predvideva povečanja v letu 1970. Zadovoljiva je ugotovitev, da bo v letu 1970 usmerjeno 97 % celotnega izvoza na konvertibilno področje (v letu 1969: 92%). 6. RAZVOJ POSAMEZNIH PANOG Uvodoma podajamo pregled indeksov 70/69 osnovnih ekonomskih kazalcev po posameznih panogah gospodarstva: ' 1969 = 100 Področje Število zaposl. Celotni dohodek Dohodek Sredstva za OD Sredstva za sklade Industrija 101,9 107,8 107,2 109,9 110,9 Kmetijstvo 100,0 103,0 114,0 110,0 134,0 Gradbeništvo 113,6 114,0 117,0 113,9 126,0 Promet 103,9 114,8 110,8 110,2 102,8 Gostinstvo 104,0 107,8 105,8 105,9 107,3 Obrt 104,9 108,7 107,8 111,4 107,2 Skupaj gospodarstvo 102,6 107,6 109,0 110,5 111,0 Industrija Industrijska proizvodnja daje značilnost celot-neniu gibanju gospodarstva občine, saj ustvarja skoraj 60 % celotnega dohodka občine. Iz programov posameznih gospodarskih organi-zacij je razvidno, da predvidevajo v letu 1970 vsa podjetja — razen Žita — povečanje vrednosti Proizvodnje v mejah od 7 do 25 %• Približno v istem razponu predvidevajo podrtja tudi povečanje dohodka, kar kaže na to, da se materialni stroški poslovanja v poprečju ne “Odo bistveno povečali, oziroma da podjetja težijo k uvajanju čimbolj ekonomičnega poslovanja. Cestna industrija bo predvidoma ustvarila v letu •970 okoli 260 milijonov din dohodka, kar je 7,2% več kot v preteklem letu. Po izločitvi zakonskih ‘I1 Pogodbenih obveznosti ter sredstev za osebne dohodke bo ostalo 26% ali 67,5 milijonov din do-jjodka za izločitev v sklade, od tega 40 milijonov d*n za poslovne sklade. V preteklem letu je bilo lz dohodka izločenih na sklade 60 milijonov di-ttarjev ali 25 % dohodka. Ce upoštevamo še sred-stva amortizacije (30 milijonov din) ter izločimo “dplačila posojil za osnovna in obratna sredstva, “o industrija razpolagala v letu 1970 s približno 80 milijoni prostih sredstev za investicije. Pričakovati je, da bo delitveno razmerje med in skladi ostalo približno na ravni preteklega e,a, in sicer 70 : 30. Sredstva za osebne dohodke iz dohodka naj bi se po predvidevanjih gospodarskih organizacij povečala za 9,9.%; če pri tem upoštevamo predvideno povečanje števila zaposlenih za 1,9 %, se bodo dejansko povečala sredstva za OD za okoli 8 %. Obstaja rahla tendenca porasta števila zaposlenih (+1,9%), kar pa narekujejo predvsem povečane kapacitete v Indosu in Kolinski tovarni. Zmanjšanje predvideva le Kemična tovarna Moste. Od posameznih podjetij je omeniti: — Žito, ki predvideva v proizvodni dejavnosti nekoliko zmanjšan obseg poslovanja v obratu ŠUMI in Tovarni čokolade v Lescah. Pretežni del zmanjšanja pa gre na račun trgovin, ki so jih v veliki večini odstopili trgovskim podjetjem. Kljub temu predvidevajo povečanja sredstev za razširjeno reprodukcijo, kar je potrebno glede na predvideno povečanje sredstev za razširjeno reprodukcijo, kar je potrebno glede na predvidene večje investicije (ok. 20 milijonov din). — Indos predvideva z novozgrajeno proizvodno halo in boljšo tehnologijo v novih proizvodnih prostorih povečan količinski obseg proizvodnje za 27 %, finančni pa za 15 %. — Kolinska tovarna predvideva povečanje realizacije za 21 %. To ji omogoča predvsem izgradnja in oprema obrata jušnih koncentratov, kjer predvideva v letu 1970 še nadaljnjo razširitev asortimenta. S priključitvijo Vinoceta ter z njegovo modernizacijo in povečanjem kapacitet je Kolinska močno obogatila že obstoječi asortiment proizvodnje. Gradnja tovarne za predelavo krompirja ter zamenjava zastarele strojne opreme bo terjala v letu 1970 večja investicijska vlaganja. — Teol sicer ne izkazuje posebnega povečanja obsega poslovanj.a, potrebno pa ga je omeniti v zvezi z nadaljevanjem gradnje proizvodnega objekta in centralnih laboratorijev na lokaciji v Tovarniški ulici, kar je vezano na predvideno selitev z Zaloške ceste. — Kemična tovarna Moste se je z vsemi svojimi sredstvi, obveznostmi in terjatvami pripojila podjetju Jugotckstil, in sicer obrat Yulon dne 1. 10. 1969, obrat al-soli pa 1. 1. 1970. S tem je rešen tudi problem prodaje — predvsem proizvodov Vulona — tako na domačem kot na tujem tržišču. Proizvodni program podjetja predvideva predvsem za obrat al-soli podvojeno proizvodnjo, ki temelji na tehnološki preosnovi al-sulfata. Predvideno je močno povečanje sredstev za sklade (5 milijonov din), kar bo potrebno zato, ker v oktobru 1970 zapadejo v plačilo vse obveznosti do dobaviteljev, ki izhajajo iz prisilne poravnave v skupni višini 15,6 miljonov (Yulon 8,7 milijonov, obrat al-soli 6,9 milijonov din); odplačilo kreditov pa je podaljšano za dobo 15 let. — Med industrijskimi podjetji je omeniti tudi Toplarno. Že uvodoma je bilo omenjeno, da temelji program razvoja na podjetniškem načelu in torej vključuje le podjetja s sedežem na področju občine. Glede na to, da je bila Toplarna 1. 1. 1969 priključena Elektrogospodarstvu Maribor in posluje kot njen obrat, ni vključena v osnovne ekonomske podatke gospodarstva občine. Kljub temu pa kaže omeniti nekaj njenih proizvodnih značilnosti. Po predvidevanjih bo Toplarna v letu 1970 proizvedla 354 milijonov KW električne energije (v letu 1969 = 369 KW), nadalje ogrevne toplote 199.696 Gkcal (1969= 152.711) ter tehnične pare 94.400 ton (1969 = 107.845 ton); zmanjšanje zaradi prevezave kliničnih bolnišnic na vroče vodno omrežje). V letu 1969 je dosegla realizacijo v višini 79,2 milijonov din, število zaposlenih se bo v letu 1970 povečalo za 6,4%: od 298 na 317. Kmetijstvo Družbeno kmetijstvo vključuje le podjetje Agrokombinat - Emono, ki predvideva v letu 1970 (ob komaj 3 %-nem povečanju obsega proizvodnje) povečati dohodek za 14 %. Sredstva za osebne dohodke naj bi se povečala za 10 %, sredstva za sklade za 34 %, število zaposlenih pa naj bi ostalo nespremenjeno. Močno povečanje dohodka temelji na proizvodnem programu podjetja, po katerem naj bi razvijali predvsem akumulativne dejavnosti, predvsem perutninsko proizvodnjo in predelavo, nadalje maloprodajno trgovsko mrežo ter razširitev neblagovne dejavnosti na področju projektiranja in organiziranja kompletnih inžini-ringov. Govedorejo, ki je trenutno edina neakumu-lativna dejavnost, bodo v bodoče sicer nekoliko omejili, predvidevajo pa ji posvetiti posebno pozornost, ker je na svetovnem trgu najbolj kon-jukturni artikel. Posebnega poudarka in družbene skrbi bo moralo biti deležno zasebno kmetijstvo, ki ga bo na območju občine treba spodbuditi k hitrejšemu razvoju, predvsem še v hribovitih predelih občine. V tej smeri je treba utrditi sodelovanje med kmeti in AK Barje, ki je nosilec kooperacije na našem območju. AK Barje bo organiziral svojo pospeševalno službo tako, da bo bolj učinkovita. Da bi dosegli hitrejši razvoj, bo ustanovljen sklad za pospeševanje kmetijstva, ki bo predstavljal materialno osnovo za realizacijo osvojenega programa razvoja kmetijstva v občini. V ta namen je predvideno, da se iz proračunskih sredstev dodeli 80.000 dinarjev. Gradbeništvo Gradbeništvo, ki vključuje le dve podjetji (Izo-lit in Železniško gradbeno podjetje), predvideva med gospodarskimi panogami relativno najmočnejše povečanje obsega poslovanja (celotni dohodek + 14 %; dohodek + 17 %; skladi + 26 %; OD + 13,8%). Zadovoljiva je ugotovitev, da se je doslej izredno nizka stopnja akumulativnosti te panoge nekoliko dvignila, saj pripada skladom 16 % ustvarjenega dohodka (v prejšnjih letih le 6 %). Pri tem je omeniti predvsem široko zastavljeni proizvodni program montažnega podjetja Izolit, saj predvideva v primerjavi z letom 1969 za 23 % povečati obseg poslovanja in za 20 % povečati število zaposlenih. V primerjavi z letom 1968 pa pomeni to skoraj trikratno povečanje obsega proizvodnje. Tako zastavljen proizvodni program pa bo terjal odgovarjajočo organizacijo in ustrezno kvalifikacijsko strukturo. Promet Prometna dejavnost, ki vključuje podjetji SAP in Javna skladišča, povečuje v letu 1970 svoj poslovni rezultat, izražen v dohodku, za 10 %. Pretežni del ostanka dohodka (po poravnavi zakonskih in pogodbenih obveznosti) je usmerjen v povečanje mase osebnih dohodkov, a predvsem na račun predvidenega povečanja števila zaposlenih v Javnih. skladiščih (+ 13 %), kar je pogojeno z izgradnjo nove hale v tem podjetju. Tako je v tej dejavnosti predvideno povečanje sredstev za OD za 10 %, povečanje skladov pa le za 3 %. Kljub temu pa njihova materialna osnova s tem ni ogrožena, če upoštevamo, da so Javna skladišča med najbolj akumulativnimi podjetji v občini, SAP pa razpolaga z izredno velikimi sredstvi amortizacije. Javna skladišča predvidevajo večja investicijska vlaganja (skladiščni objekt za masovno robo in lopo za avtomobile) v skupni vrednosti 16 milijonov dinarjev, in to iz svojih sredstev. Trgovina Na področju občine nima svojega sedeža nobeno trgovsko podjetje, temveč le dve poslovni združenji, zato v uvodne ekonomske kazalce področje trgovine tudi ni vključeno. Od izvenobčinskih trgovskih podjetij je najmočneje zastopana veletrgovina Mercator s 4 poslovnimi enotami in 24 špecerijskimi poslovalnicami. Poleg tega posluje na območju občine še 6 samopostrežnih trgovin, 3 trgovine s sadjem in zelenjavo, 6 prodajaln mesa in mesnih izdelkov, 4 prodajalne mleka in mlečnih izdelkov, 3 prodajalne tekstila itn. Trgovska mreža je na področju naše občine še relativno slabo razvita, saj odpade komaj 0,09 m2 prodajnega prostora na prebivalca, medtem ko je poprečje ljubljanskih občin ok. 0,22m2, kar je deloma pogojeno z dejstvom, da sega precejšen del občine na izvenmestno območje. Trgovine na področju naše občine ustvarjajo okoli 100 milijonov prometa in zaposlujejo 300 delavcev. Kljub velikemu napredku, ki je bil storjen v zadnjih letih na tem področju, trgovska mreža še vedno zaostaja za potrebami, ki jih povzroča veliko naseljevanje. V letu 1969 so bile akci je za razvoj trgovske mreže usmerjene predvsem v gradnjo novih samopostrežnih trgovin in preureditev trgovin Mercatorja v Zadvoru. Novem Poliu, Senožetih in Dolskem, ki naj bi bile v letu 1970 dokončno zgrajene. Skupna vrednost teh investicij bo znašala približno 3 milijone din. Podjetje Mercator je dobilo v ta namen pri skladu skupnih rezerv srednjeročni kredit za sofinanciranje teh gradenj. Prehrana bo v letu 1970 pričela z gradnjo samopostrežne trgovine na Kodeljevem. Poseben poudarek je bil dan gradnji poslovno-trgovskega centra v Mostah, gradnji tržnice ter preureditvi samopostrežne trgovine Mercatorja, ki bo zahteval v letu 1970 še posebne aktivnosti v smeri pridobivanja investitorjev za trgovske lokale. Poseben problem je bila preskrba v hribovitih predelih, vendar je s prizadevanjem Mercatorja to rešeno. Zaradi velikega pomena razvoja trgovske mreže na območju občine bo skupščini predložena v obravnavo posebna analiza, ki bo omogočila pogled v razvoj te dejavnosti. Obrt Družbena obrt predvideva v letu 1970 povečanje svojih poslovnih rezultatov, in sicer: celotni dohodek + 8,7 %, dohodek + 7,8 % in sredstva za sklade +7,2%. Povečanje poslovnih rezultatov predvidevajo prav vsa podjetja. Sredstva za osebne dohodke se bodo povečala za 11,4%; pri tem pa je upoštevati, da se bo število zaposlenih povečalo predvidoma za 4,9 %. Tafco bi bilo dejansko povečanje sredstev za OD od 6—7 %. Sredstva za razširjeno reprodukcijo se sicer povečujejo in je pričakovati, da bodo dosegla višino okoli 2,3 milijonov din, vendar še vedno ne predstavljajo zadostne materialne osnove za nadaljnji razvoj in modernizacjio te dejavnosti. Prosta sredstva, ki bodo na razpolago za investicijska vlaganja, pa so tudi neenakomerno porazdeljena. Pretežni del teh sredstev (90%) pripada proizvodni obrti (OLMA, Elektroobnova, Protektor-Vulkan, £llux), medtem ko je storitvena obrt tako rekoč brez lastnih sredstev za razvoj. Število zaposlenih se bo predvidoma povečalo za 4,9 % ali za 20 zaposlenih, kar je zadovoljivo glede na nerazvitost te dejavnosti. V družbeni obrti so bile v letu 1969 podane pobude za integracijske procese, ki naj bi okrepili šibke storitvene obrtne delovne organizacije. Tako je bilo k Mizarstvu Moste pripojeno Mizarstvo Kašelj, zaradi boljše organizacije dela in skupnega komercialnega nastopa na tržišču sta se združili podietii Soboslikarstvo - plastika in Obloga Polje. Pohištveno mizarstvo na Litijski cesti je imelo med letom poslovne težave, zato so ob sodelovanju organov skupščine sprejeli ustrezne ukrepe in kaže, da se bodo poslovni rezultati iz-bolišali. Nekatera obrtna podjetja pa so dobila tudi potrebne kratkoročne kredite iz sklada skupnih rezerv občine. Razvijanje zasebne obrti bo še nadalje pomembna družbenogospodarska naloga. Razvoj zasebne obrti je treba spodbujati predvsem v storitvenih dejavnostih, ki še vedno zaostajajo. Delo z osebnimi sredstvi v obrti je treba prilagoditi ekonomskim načelom, ki jih oblikuje sedanja družbenogospodarska politika. S tem naj bi bil omogočen razvoj te dejavnosti v okviru zakonitih pogojev in splošne družbene koristi. Gostinstvo V okviru družbenega sektorja gostinstva poslujejo le 4 podjetja, od katerih odpade na gostinsko podjetje Moste 3/4 kapacitet. Zato dajejo njegovi rezultati tudi obeležje celotnega družbenega sektorja gostinstva. Obseg gostinskih storitev se bo predvidoma povečal za 7,8 %, dohodek za 5,8 %, sredstva za sklade 7,3 % ter sredstva za osebne dohodke za 5,9 % ob istočasnem povečanju števila zaposlenih za 4 %. Celotni promet družbenega gostinstva bo znašal v letu 1970 okoli 6,8 milijonov din. Po predvidevanjih bodo prosta sredstva družbenega gostinstva za modernizacijo in razširitev znašala okoli 230 tisoč din; od tega odpade na gostinsko podjetje Moste okoli 87 %. Družbeno gostinstvo je konec preteklega leta občutno izpolnilo vrzel z izgradnjo sodobno urejenega gostišča KRPAN na Kodeljevem. Vsekakor Podvoz na Kajuhovi cesti, nova pridobitev za Moste je nadaljevati s podpiranjem teženj za gradnjo takih sodobnih gostinskih objektov, predvsem v bodočem poslovno-trgovskem centru v Mostah. Dolgoročnejšega pomena bo tudi angažiranje pri preurejanju okolice Kodeljevega gradu, ki postaja pomemben rekreacijski center in kjer bodo gostinske usluge nepogrešljive. V to celoto bo moral biti vključen tudi grad. Zato je treba nadaljevati z napori za pridobitev ustreznega investitorja za preureditev tega objekta in njegove okolice. Pomembno dopolnilo družbenega gostinstva so zasebna gostišča, ki jih je na področju naše občine 33. Ta gostišča ustvarjajo približno 4,5 milijonov bruto prometa, oziroma 450 tisoč čistega dohodka ter zaposlujejo 33 delavcev (+ 20 gostilničarjev). V prihodnje naj bi podpirali tudi zasebna gostišča v njihovih težnjah za modernizacijo obstoječih objektov, pa tudi za odpiranje novih. Da bi dosegli hitrejši razvoj zasebnega gostinstva in obrti bo ustanovljen v letu 1970 sklad za pospeševanje teh dejavnosti, za kar bo iz proračunskih sredstev dodeljenih 100.000 dinarjev. V težnji za razširitvijo in izboljšanjem gostinskih uslug bo v letu 1970 predložena skupščini v obravnavo posebna analiza gostinstva, ki naj bi vsebovala tudi konkretne ukrepe za razvoj te dejavnosti. II. del Program razvoja negospodarskih dejavnosti MATERIALNA PODLAGA NEGOSPODARSKIH DEJAVNOSTI Dohodki proračuna občine za leto 1970 se predvidevajo v višini 38.173.100 dinarjev in bodo v primerjavi z doseženo realizacijo v letu 1969 višji za 20 %. V načrtu dohodkov ne izkazujemo proračunskega presežka iz leta 1969 din 1.920.580 — ta sredstva bomo po sklepu skupščine vložili v banko, po preteku vezave pa skupno z odobrenim kreditom uporabili za financiranje gradnje telesnovzgojnih in drugih objektov (telovadnic) in vzgojno-varstve-nih zavodov. Ocena bruto proračunskih sredstev je naslednja: Dohodki j! 2-2, C+o 1 11 Indeks Prispevki 23.508.875 29.550.100 126 Davki 7.578.276 8.278.000 109 Takse 169.710 195.000 115 Dohodki organov 102.116 150.000 147 Prenesena sredstva 434.339 Skupaj 31.793.316 38.173.100 120 Višina predvidenih dohodkov za leto 1970 temelji na doseženih dohodkih v letu 1969 in predvidenih gospodarskih gibanjih v letu 1970. Prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, ki predstavlja 60 % vseh proračunskih sredstev, je predviden v višini, ki zagotavlja za 15 % povečan obseg sklada osebnih dohodkov iz leta 1969. Ta predvidevanja nekoliko odstopajo od predvidevanj, gospodarskih organizacij, ki ocenjujejo, da se bo sklad osebnih dohodkov povečal le za 10 do 11 %. Toda pri oceni povečanja osebnih dohodkov v gospodarskih organizacijah je bilo upoštevano čisto podjetniško načelo. Menimo, da se bodo naša predvidevanja, upoštevajoč pri tem celotno maso osebnih dohodkov Harmonikarski orkester glasbene šole Mosle-Polje zaposlenih delavcev naše občine, v celoti uresničila. V celoti se dohodek iz naslova prispevkov povečuje za 26 %. Izstopajo dohodki iz prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja in prispevki iz osebnega dohodka iz kmetijstva, ki se povečujejo za 30 %. Do tako visokega povečanja pri prispevku iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja je prišlo zaradi spremenjene stopnje prispevka za financiranje vzgoje in izobraževanja, ki se je od prvotnih 2,40 % dvignila na 2,95 %, kar pomeni povečanje za 22,9 %. Dohodki iz naslova davkov bodo v poprečju porasli za 9 %. Večjih nihanj med posameznimi dohodki ne predvidevamo, prav tako pa tudi ne kake spremembe stopnje prispevkov in davkov. Uporabljali bomo iste stopnje kot v letu 1969. Dohodki iz naslova taks se bodo predvidoma povečali za 15 %. Že v uvodu smo omenili, da znaša presežek proračunskih dohodkov iz leta 1969 1,920.580 dinarjev. Ta sredstva bomo po sklepu skupščine občine v celoti oročili v banko in jih zato ne prikazujemo v načrtu dohodkov za leto 1970. Bruto proračunski dohodki za leto 1970 se delijo na naslednje uporabnike: Uporabnik Realizacija 1969 Udeležbe v% Predlog za 1970 >N Indeks Občinski proračun 16.353.026 51,4 17.089.494 44,7 105 TIS Lj. 11.811.054 37,1 16.243.436 42,5 137 Mestna skupščina 3.629.236 11,5 4.840.170 12,8 133 Skupaj 31.793.316 100 38,173.100 100 120 Po odloku o določitvi sredstev za financiranje vzgoje in izobraževanja za leto 1970 se v tem letu financira vzgoja in izobraževanje po naslednjih instrumentih: 2,95 % prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, 14 % prispevkov iz drugih osebnih dohodkov, 10 % davka od prometa blaga na drobno in al- koholnih pijač v trgovini in gostinstvu. Sredstva za vzgojo in izobraževanje so v primerjavi z realizacijo v letu 1969 višja za 4,412.382 dinarjev ali za 37 %. Na tako visoko povečanje je predvsem vplivala spremenjena stopnja prispevka za to dejavnost, ki se je od prvotnih 2,40 % povečala na 2,95 %, kar pomeni povečanje za 22,9 %. Delitev dohodka za financiranje potreb mestne skupščine je spremenjena. Delitev je takšna, da pripada mestni skupščini večji delež kot v letu 1969. Mestni skupščini pripada v letu 1970: 87 % obč. prometnega davka od maloprodaje blaga v trgovini in prodaje alkohola v trgovini in gostinstvu (v letu 1969 85 %). Nadalje je mestna skupščina udeležena pri dohodku od taks, in to s 85 % od upravnih in sodnih taks. Na novo je bila uvedena udeležba pri naslednjih davkih: 44 % od ostalega maloprodajnega davka in 44 % od občinskega prometnega davka na storitve. Struktura bruto proračunskih dohodkov občine za leto 1970: Din % 1 Prispevki 29.550.100 77>4 2 Davki 8.278.000 21,6 3 Takse 195.000 0,6 6 Dohodki organov 150.000 0,4 Skupaj 38.173.100 100 Predlog razdelitve sredstev po posameznih dejavnostih Po izločitvi proračunskih sredstev za temeljno izobraževalno skupnost in mestno skupščino ostane za financiranje občinskega proračuna v letu 1970 din 17.089.494 ali 105 % realizacije dohodkov v letu 1969. Dejavnost Realizacija 1969 Proračun 1970 Indeks 03 — Kulturno prosvetna dejavnost 344.738 404.800 117 04 — Socialno skrbstvo 2,394.199 2,711.000 113 05 — Zdravstveno varstvo 580.442 673.300 116 06 — Komunalna dejavnost 656.408 845.500 129 07 — Delo državnih organov 2,592.532 2,856.500 110 12 — Dejavn. krajev, skupnosti 912.365 1,095.500 120 13 — Dejavn. družbenopolitičnih organi?.. in društev 912.000 1,110.100 122 14 — Negospodarske investicije 3,337.566 2,764.962 83 16 — Gospodarski posegi 1,580.390 3,119.200 197 17 — Proračunske obveznosti iz prejšnjih let 111.256 155.000 139 18 — Rezervni sklad 159.187 170.895 107 19 — Nerazporejeni dohodki 851.363 1,174.237 138 Skupaj 14,432.446 17,089.494 118 Sredstva skladov in posebnih računov v letu 1970 Dohodki: ON 1 £25 IS c« ei'O TJ C L Sklad za družbeni standard 5,045.514 3,165.626 63 2. Občinski cestni sklad 1,651.420 1,340.952 81 3. Račun prispevka za uporabo mest. zemljišča 2,396.550 2,050.049 86 Skupaj 9,093.484 6,556.627 72 Izdatki: ON ■i M 73 d TJ as o £25 L Sklad za družbeni standard 3,879.888 3,165.626 82 2. Občinski cestni sklad 1,370.468 1,340.952 98 3. Račun prispevka za uporabo mest. zemljišča 2,117.173 2,050.049 97 Skupaj 7,367.529 6,556.627 89 Presežek 1,725.955 1. DRUŽBENE SLUŽBE VZGOJA, IZOBRAŽEVANJE IN OTROŠKO Varstvo .. V preteklem letu je občinska skupščina s svojimi organi v sodelovanju s temeljno izobraževal-n° skupnostjo Ljubljana posvečala skrb prcd-vseni ureditvi materialnega položaja v šolskih in Predšolskih zavodih ter usklajevanju osebnih dohodkov prosvetnih delavcev z osebnimi dohodki zaposlenih v gospodarstvu. Poleg tega so se občinska skupščina in njeni ?rgani ukvarjali tudi z vsebinskimi vprašanji vzgojo. kot so: osip učencev, učni uspehi in usmerjajo v poklice. Ker vzgojni in izobraževalni zavodi v preteklem etu niso razpolagali z zadostnimi sredstvi za adaptacije in vzdrževanje objektov, so iz proraču-na občine prejeli za ta namen 293,490 din. • V soseski Selo v Mostah je bil zgrajen nov ob-'okt, namenjen varstvu in vzgoji 120 predšolskih °trok. V letu 1970 bomo v skladu s sanacijskim načr-om nadaljevali s prizadevanji za izboljšanje ma-onalnega položaja vzgoje in izobraževanja. Ob-jhska skupščina je z odlokom že zagotovila sred-,Va za financiranje vzgoje in izobraževanja, ki so Središče Most v primerjavi s preteklim letom večja za 37,5 °/q-Sredstva so namenjena nadaljnjemu povečanju osebnih dohodkov, za nove dejavnosti ter za opremo in amortizacijo v teh zavodih. Prav zato v proračunu občine ne bo več mogoče posebej predvideti sredstev za vzdrževanje in adaptacije šolskih in vzgojnih objektov. Spričo velikih potreb po varstvu predšolskih otrok, kar je razumljivo glede na velik odstotek zaposlenih mater v občini (nad 70 %), je nujno nadaljevati z gradnjo novih objektov za otroško varstvo. Zato bo v tem letu potrebno začeti z gradnjo vzgojno-varstvenih zavodov v Slapah in na Kodeljevem. Sredstva za ti investiciji se bodo zbirala iz sredstev sklada za otroško varstvo pri TIS, iz proračuna in drugih virov občine ter iz prispevkov občanov in delovnih organizacij. V proračunu bodo zagotovljena v ta namen sredstva iz presežka v letu 1969 in oročena v banki. Na športni ploščadi v Sostrem Socialno šibkejšim ■učencem bo še nadalje potrebno omogočati iz družbenih sredstev prehrano v šoli, saj odstotek otrok, ki so te pomoči potrebni, narašča, prav tako pa se večajo tudi življenjski stroški. Občina bo še nadalje štipendirala nadarjene, vendar socialno šibke dijake in študente ter študente deficitarnih otrok. Namen Realizacija 1969 Predlog 1970 Indeks Šolska prehrana 50.668 60.000 115 štipendije in povračila vozovnic 18.480 25.000 145 Skupaj 69.148 85.000 123 Poleg reševanja problemov materialne narave pa bo na tem področju potrebno še nadalje posvečati skrb zlasti tistim nalogam, ki naj trajno zagotavljajo ustrezne učne uspehe, idejnost pouka ter njegovo racionalizacijo, učinkovitost in kvaliteto. Posebno skrb velja posvetiti tudi pripravam otrok na redno šolanje v okviru male šole, ki je že dokazala upravičenost svojega obstoja, ter podaljšanemu bivanju učencev v šolah kot obliki vzgoje, ki naj nudi šolarju pod strokovnim vodstvom pomoč pri učenju, varstvu in rekreacijo ter ga tako odteguje nezaželenim vplivom ceste. KULTURA IN PROSVETA V letu 1969 se je amaterska kulturno-prosvetna dejavnost organizirano vključevala v okvir občinske zveze kulturno-prosvelnih organizacij, ki povezuje društva v Senožetih, na Prežganju, Slapah, Zadvoru, Zalogu, Hrušici, Dolskem in Javorju, pihalni orkester Vevče in 6 šolskih kulturnih društev. V okviril društev se odvija dejavnost v sekcijah ter klubih mladih, ki so se prav v preteklem letu močno razvili. Društva in posamezne skupine so v tem letu dosegle lepe uspehe, bodisi pri prirejanju predstav in proslav v domačem kraju in okolici, bodisi na gostovanjih. Tudi knjižnica Jožeta Mazovca, ki deluje kot matična knjižnica s 5 oddelki, je s poprečnim letnim obiskom 52.000 bralcev in okoli 130.000 izposojenimi knjigami močan dejavnik v kulturnem življenju občine. V skladu s smernicami občinske skupščine, ki jih je sprejela v letu 1969, naj bi množični amaterski kullurno-prosvetni dejavnosti v občini posvečali večjo pozornost kot doslej. Spričo povečanih stroškov, razširitve dejavnosti ter izrednih dogodkov v posameznih organizacijah in društvih (pihalni orkester Vevče) je za te dejavnosti potrebno zagotoviti tudi večja sredstva. V okviru društev se povečuje zlasti aktivnost glasbene, gledališke, likovne in klubske dejavnosti, kar vse terja tudi večja sredstva. Namen Reali- zacija 1969 Predlog 1970 Indeks Amaterska kult. prosv. dejavnost 70.000 87.500 125 Knjižnica J. Mazovca 255.000 293.000 115 Spomeniško varstvo (Mk) 9.486 Naša skupnost 55.000 80.000 145 Občan 6.772 6.800 100 Skupaj 396.258 467.300 118 Paša za oči (trgovina v Proletarski ulici) Organizacije, ki se ukvarjčijo s kulturno-prosve-tno dejavnostjo, bodo morale svoja prizadevanja po čimbolj množičnem, vendar kvalitetnem delu še povečati. Prav tako pa so tudi druge organizacije dolžne svoje programe povezovati in usklajevati s prizadevanji za rast splošne kulturne ravni. Povezanost nosilcev kulturne dejavnosti z delovnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi v občini bo morala najti odraz v delovnih programih enih in drugih in prispevati k dvigu kulturne ravni in poživitvi kulturnega dela. TELESNA KULTURA Na področju telesne kulture so bili v preteklem letu doseženi vidni uspehi tako v množičnosti kot v kvaliteti, kar se odraža v dosežkih skupin in no-sameznikov, ki so se uvrstili na pomembna mesta celo v zveznem merilu. Posebej kaže omeniti prizadevanja, da se vključi v redno vadbo čimveč mladine in zaposlenih v delovnih organizacijah. Vendar pa razmah telesne vzgoje močno ovira pomanjkanje telovadnic. Sredstva za telesno kulturo so v preteklem letu komaj zadoščala za najnujnejše izdatke društev in vzdrževanje objektov, in to kljub temu, da je bilo iz proračunske rezerve še dodatno odobrenih 60.000 din za ureditev centralne kurjave v TVD Partizan Moste. Drugo dejavnost društev in vzdrževanje objektov pa smo financirali iz sklada za financiranje telesne kulture, kamor se poleg dotacije iz proračuna stekajo tudi sredstva od lota, športne napovedi in najemnine za kioske. Sredstva sklada za leto 1969 so znašala 500.000 din. V predlogu proračuna bo treba za to dejavnost nameniti nekaj več sredstev v skladu s smernicami, ki jih je že sprejela občinska skupščina. Namen zacija 1 Indeks 1969 19/0 Dejavnost društev in ObZTK 281.270 — 330.000 Vzdrževanje objektov 131.230 — Skupaj 330.000 412.500 125 Povečanje sredstev narekuje med drugim tudi povečanje cen vseh storitev, predvsem gradbenih, kar vpliva na cene vzdrževanja objektov, pa tudi drugih stroškov. Prizadevanja za dvig telesne kulture in za njeno množičnost, zlasti med mladino se bodo še nadalje odvijala prek društev in klubov, vključenih v ObZTK, in prek šolskih društev. Posebej kaže posvetiti skrb telesni vzgoji predšolske mladine in zaposlenih delavcev. V ospredju je torej skrb občine za množično telesno kulturo in reKieacijo, ki naj prispeva k izboljšanju zdravstvenega stanja vseh občanov, še posebej pa otrok in mladine. Da bi omogočili članom društev in klubov tudi strokovno vodstvo — trenerje, mora OBZTK imeti zagotovljena ustrezna finančna sredstva za te namene, čeprav honorarji trenerjev ne predstavljajo toliko plačila za opravljeno delo kot nadomestilo za izgubljeni čas in stroške, ki nastajajo v zvezi s tem delom. V prizadevanja za rast telesne vzgoje naj bi se poleg nosilcev te dejavnosti vključili tudi drugi dejavniki: od šol in vzgojno-varstvenih zavodov do delovnih organizacij in krajevnih skupnosti. V okviru proračunskih sredstev bo potrebno zagotovili tudi sredstva za gradnjo telovadnic in tako omiliti občutno pomanjkanje prostorov za telesno vzgojo zlasti v zimskem času. V letošnjem letu naj bi predvideli sredstva za prvo fazo gradnje telovadnic v Zeleni jami in Polju, v naslednjih letih pa sredstva za nadaljnjo gradnjo. V ta namen bodo izločena iz presežka leta 1969 potrebna sredstva in oročena v banki. SOCIALNO VARSTVO Socialnovarstvena dejavnost ni docela prilagojena sedanji stopnji družbenega razvoja. Da bi omogočili izvrševanje nalog in čimbolj uveljavili sodobna načela socialnega dela, je treba aktivneje reševati predvsem problem organizacije in financiranja socialne službe. Prednost morajo imeti tista področja in oblike varstva, ki preprečujejo nastajanje novih socialnih problemov in pojavov. Pri razvijanju skrbi za otroke in mladino pod družbenim varstvom je potrebno organizacijsko in predvsem izboljšati delo organov in služb. Rejništvo je treba še nadalje sistematično razvijati, ker je cenejše in primernejše od domskega varstva. Izboljšati bo treba strokovno opravljanje skrbniških poslov. Glede družbene neprilagojene mladine bo treba zagotoviti pogoje za kvalitetnejše izvrševanje vzgojnih ukrepov, ki jih nalaga mladinska zakonodaja, za dosego tega pa proučiti in izboljšati metodo in oblike dela ter razvijati in izpopolnjevati ustrezne službe. Nadaljevati bo treba že začeto sodelovanje pri ustanovitvi mladinskega sprejemališča in partici-pirati pri stroških. Kompleksno varstvo starejših oseb se bo razvijalo v skladu z dosedanjimi smernicami. Velikemu številu osamljenih, bolehnih in drugače prizadetih starejših oseb je potrebno preko krajevnih skupnosti zagotoviti ustrezno pomoč z razvijanjem različnih služb. Posebno pozornost je treba posvetiti tistim starejšim osebam, katerim je nujno potrebna namestitev v domovih. V ta namen bo treba pričeti z gradit- Otroško zborovsko petje je v občini močno razgibano vijo novih domov, profilirati sedanje domove in opraviti najnujnejše adaptacije. Proučiti bo treba ekonomski položaj nepreskrbljenih oseb in prilagoditi družbene denarne pomoči minimalnim življenjskim stroškom. Problematiko ostarelih kmetov je treba reševali — in upoštevajoč njihove fizične sposobnosti — z ustreznimi socialno-ekonomskimi ukrepi. Za uresničevanje teh nalog, ob upoštevanju naraščanja števila socialnih primerov in stalnega porasta cen, bo morala občinska skupščina v svojem proračunu zagotoviti ustrezno višja sredstva. Čeprav vsi ukrepi niso materialnega značaja, vendar je za izvajanje nekaterih nujno potrebna večja materialna osnova. Razdelitev skupnih sredstev, namenjenih za so- cialno varstvo, je naslednja: Namen Reali- zacija 1969 Predlog 1970 Indeks Oskrbnine za otroke 467.573 537.700 115 Rejnine 110.774 127.300 115 Pomoč pri varstvu otrok 57.256 65.800 115 Oskrb. za odrasle 467.065 537.100 115 Stalne denarne pomoči 179.186 206.000 115 Enkratne pomoči 55.383 10.000 20 Kadrovske podpore 34.555 34.600 100 Pogrebni stroški 1.717 4.000 233 Preživ, var. kmetov 76.100 87.500 115 Strožji nadzor mladoletnikov 10.000 _ Zavod za socialno delo 340.000 408.000 120 Skupaj 1,789.609 2,028.000 113 V vzgojnih in drugih zavodih je 63 socialno in vzgojno zanemarjenih otrok, mladoletnih prestopnikov ter duševno in telesno prizadetih otrok. Polna oskrbnina se krije iz družbenih sredstev za 17 otrok, za 46 otrok pa delno prispevajo tudi starši in ZKSZ. Zaradi visokih oskrbnin in slabega materialnega položaja staršev je prispevek staršev v primerjavi z udeležbo družbenih sredstev minimalen (razmerje je ok. 15 : 85). Skupni stroški za otroke v domovih se v tem letu povečujejo poprečno za 15 % zaradi povečanja cen oskrbnih dni v zavodih in rahlega porasta oddaj v zavode po sodni odločbi. Število vseh rejenčkov, oddanih po starših in skrbstvenem organu, je po stanju novembra 1969 154. Iz družbenih sredstev se plačuje rejnina v celoti ali delno le za 51 otrok, za druge pa plačujejo starši v celoti in vodi skrbstveni organ le predpisani nadzor. Fluktuacija rejenčkov med letom je precejšnja. Značilno za leto 1970 je porast števila primerov, ko je občina plačnik rejnine v celoti zaradi neznanega bivališča staršev. Zaradi navedenega in predvidenega nujnega povišanja višine rejnin se planirana sredstva povečujejo v primerjavi z 1. 1969 za 15 %. Pomoč pri šolanju in varstvu otrok prejema 87 otrok. Ker so kapacitete v vzgojno-varstvenih zavodih izpopolnjene, ni predvidenih bistvenih sprememb v številčnem stanju primerov. Sredstva v ta namen pa je kljub temu potrebno povišati v primerjavi z lanskim letom zaradi povišanih cen. V letu 1969 je bilo v domovih počitka 99 oskrbovancev. V začetku leta 1970 je v postopku 9 no-vhi primerov, kar pomeni v primer javi z lanskim letom okoli 12-dostotno povečanje števila primerov. Zato in zaradi dejstva, da se višine oskrbnin v po; prečju povišujejo za 10 do 15 %, je potrebno vsaj 15 %-no povečanje teh sredstev. Po odloku o družbeni pomoči je ob koncu leta 1969 prejemalo stalno družbeno denarno pomoč 159 oseb. V postopku je še 7 primerov. Zaradi visoke starostne dobe prejemnikov in ker številčna primerjava preteklih let kaže, da je pripad prib; ližno enak odpadu, na račun novih primerov ne bi bila potrebna povečana sredstva. Ker pa so višine podpor, ki se gibljejo od 50—250 din in le v 4 primerih znašajo 300—350 din, že dve leti nespremenjene, je potrebno zaradi občutnega zvišanja življenjskih stroškov in v primerjavi z oskrbovanci v domovih v letu 1970 povišati tudi socialne podpore. Enkratne dnarne pomoči prejemajo posamezniki ah družine, ki trenutno zaidejo v materialne težave. Ob koncu leta sc iz te postavke z dodatnimi sredstvi izplačajo tudi zimske pomoči. Občina je po temeljnem zakonu o pomoči družinskim članom, katerih hranilec je na odsluženju kadrovskega roka, dolžna zagotoviti sredstva z.a preživljanje v višini in v primerih, ki jih določa zakon, število primerov naprej ni znano, zato je predvideno, da bodo lanskoletna sredstva zadoščala. Pogrebni stroški se za nezavarovane osebe brez svojcev ali če svojci niso zmožni plačila, krijejo v višini, kot je določena s pravilnikom skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja, družbenih sredstev. Po odloku o preživninskem varstvu kmetov pi'e' jema preživnino 22 oseb. Najnižja preživnina znaša 150, naj višja pa 385 dinarjev. Za douelitev novih preživnin in delno povišanje dosedanjih je P°" trebno v proračunu povišati dosedanja sredstva za 15%. Za izvajanje ukrepa strožjega nadzorstva PP skrbstvenem organu nad mladoletnimi prestopne ki, ki jim je tak vzgojni ukrep izreklo sodišče, se v proračunu zagotavlja 10.000 din. S takim ukre- pom naj bi zmanjšali možnost povratništva in morebitne oddaje mladoletnih prestopnikov v zavode. Zavod za socialno delo kot samostojna strokovna služba za socialno varstvo izvršuje vse obveznosti skrbstvenega organa v občini. Upoštevajoč načela družbenega dogovora, povišane materialne stroške in povračila stroškov zasebnikom se sredstva zavodu povišujejo za 20 %. VARSTVO BORCEV NOV Materialni položaj borcev NOV v občini se v letošnjem letu ni bistveno spremenil in bo potrebna družbena pomoč tudi v letu 1970. Odlok o družbeni skrbi za udeležence NOV in njihove družinske člane iz leta 1967 bo še nadalje osnova za urejanje družbene skrbi. V pravilniku o oblikah in zneskih družbene skrbi za udeležence NOV in njihove družinske člane pa bo potrebno spremeniti cenzus ter osnovo družbene pomoči. V letu 1969 je bilo 210 rednih prejemnikov družbene pomoči in 7 zdravstvenih zavarovancev. Poprečje priznavalnine je bilo 234 din, denarne pomoči 140 in pomoči pri šolanju 151 din. Prek leta je bilo dodeljenih 308 enkratnih pomoči, od tega za rekreacijo v Banjolah 75. S 1. aprilom 1969 je bila ukinjena priznavalnina vsem tistim nosilcem spominskega znaka 1941, katerim je bila dodeljena republiška priznavalnina. S 1. septembrom je bila ukinjena pomoč pri šolanju otrokom borcev NOV, ki so zaključili šolanje ali prekoračili cenzus dohodka na družinskega člana. Namesto enkratnih izplačil za preventivno zdravljenje borcev NOV je bilo tudi v letu 1969 odobrenih organizaciji ZB NOV občine 35.000 din za počitniško bazo Pacug. Stanovanjska problematika se rešuje z združenimi namenskimi sredstvi za vseh pet ljubljanskih občin pri mestnem svetu, v sodelovanju z občinskimi komisijami in občinskimi združenji ZB. Od 171 evidentranih je bilo uvrščenih v I. prednostni vrstni red 67 upravičencev, še vedno pa se priglašajo novi nosilci — predvsem za posojila — in je nujno podaljšati veljavnost zakona o prispevku za udeležence NOV še za leto dni. Dosedanja sredstva pokrivajo le polovico potreb. Ker so se življenjski stroški zvišali in ni predvidenih bistvenih sprememb v materialnem zboljšanju borcev, temveč glede na njihovo starost in bolezen kvečjemu poslabšanje, predlaga komisija za vprašanja invalidov in borcev NOV zvišanje proračunske kvote v letu 1970. Namen Kealizadja Predlog Indeks Priznavalnine, denarne pomoči in zdr. zavar. borcev NOV 385.140 443.000 115 Pomoč pri šolanju 109.080 120.000 110 Enkratne pomoči 59.585 60.000 101 Skupaj 553.8U5 623.000 112 ZDRAVSTVO V letu 1969 je bila akcija družbenih organov usmerjena v izboljšanje in racionalizacijo zdravstvene službe v težnji za usklajevanjem potreb z materialnimi možnostmi. Kljub temu, da je bila dokončno izvršena reorganizacija zdravstvene služ- be, je potrebno v prizadevanju za izboljšanje doseči še naslednje: Pri razpoložljivih sredstvih za izdatke zdravstvenega zavarovanja je treba doseči pravilnejša razmerja med potrebami zaravstvenega varstva, skladov zdravstvenega zavarovanja, nalogami zdravstvene službe ter pravicami občanov do zdravstvenega varstva. Posvetiti velja pozornost programu preventivnega zdravstvenega varstva. Za dosledno izvajanje programa po sprejetih smernicah in priporočilih bo potrebna večja soudeležba občinskega proračuna z ok. 30 % v primerjavi z letom 1969. Še nadalje bo potrebno nudenje zdravstvenega varstva v obrobnih predelih občine — Dolsko, Prežganje — in v ta namen dodeliti potrebna sredstva. Hišna nega na domu kot dopolnilna veja zdravstvenega varstva se uspešno izvaja na območju naše oočine že več let. Zato je potreono še nadalje obdržati, razvijati in po možnosti razširiti na večji krog oskrbovancev. Preventivna medicinska rehabilitacija otrok je ob dobrem sodelovanju zdravstvene službe in občinske zveze društev prijateljev mladine dosegla svoj namen. Zato je primerno to akcijo nadaljevati in jo finančno podpreti tudi v prihodnjem letu. Stroški za zdravstveno varstvo nezavarovanih občanov.iz leta v leto občutno naraščajo. Poleg cen zdravstvenih storitev se dviga tudi pavšal za socialne podpirance, proračun pa bremenijo tudi kmečki zavarovanci in nezavarovani kmetje. Zaradi porasta cen in večjega števila uporannikov bo treba za zdravljenje nepremožnih nameniti višja sredstva. Namen Realizacija 1969 Predlog 1970 Indeks Zdravljenje nepremožnih 265.040 286.000 108 Sofinanciranje laič. nege 70.595 90.000 127 Kom. za a. a. II. st. 1.019 1.100 108 Miliš, ogled. sl. 2.782 7.000 252 Sofinanc. zdrav. prev. 195.000 234.000 120 Sofinanc. med. reh. otrok 11.006 13.200 120 Sofinanc. zobozdr. 35.000 42.000 120 Skupaj 580.442 673.300 116 Iz postavke zdravljenje nepremožnih se plačujejo zdravstvene storitve in zdravila za nezavarovane občane in kmetijske zavarovance, ki ne zmorejo samoprispevka za klinično zdravljenje. Zlasti se povečuje število samoplačnikov zaradi začasne brezposelnosti in število študentov oziroma njihovih otrok, ki ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev zdravstvenega varstva po drugih predpisih. Po 19. členu odloka o družbeni materialni pomoči se krije iz te postavke tudi pavšalni prispevek za zdravstveno zavarovanje socialnih podpirancev, ki znaša v 1. 1970 56 din mesečno. Strokovna nega na domu, zasedene kapacitete domov za ostarele in visoka oskrbnina v teh domovih narekujejo potrebo, da občina v letu 1970 financira oziroma sofinancira gospodinjsko nego bolnih na domu, saj ta uspešno zadovoljuje potrebe osamelih občanov. Pretežni del preventivnih akcij in ukrepov bo tudi v letu 1970 financiral sklad zdravstvenega zavarovanja, druge akcije pa bo po pogodbi z zdrav- stvenim domovom Ljubljana in v soglasju z regionalnim zdravstvenim centrom Ljubljapa še financirala občinska skupščina. Ker prehajamo v letu 1970 iz plačila v pavšalnem znesku na plačevanje po dejansko opravljenih storitvah in zaradi višjih cen zdravstvenh istoritev ter plačevanja patronažne službe za kmetijske zavarovance se skupna sredstva povišujejo za 20 %. Otvoritev nove ceste Podlipoglav — Sostro Preventivna medicinska rehabilitacija otrok je posebna razširjena oblika zdravstvenega varstva v mladinskih okrevališčih Rakitna, Debeli rtič in Kraljeviča. Organizira jo regionalni zdravstveni center Ljubljana v dogovoru s komunalno skupnostjo, izvaja pa posebna komisija. Sklad zdravstvenega zavarovanja krije medicinski del oskrbe, hotelski del pa krijejo starši, delovne in družbene organizacije ter občinske skupščine. Po predlogu regionalnega zdravstvenega centra Ljubljana naj bi iz naše občine šlo v omenjena zdravilišča 60 otrok, za kar bo potrebno skupno 20.700 dinarjev. V občinskem proračunu se v ta namen zagotavlja 13.200 dinarjev. 2. KOMUNALNO GOSPODARSTVO Razvoj komunalnega gospodarstva ima velik pomen za celotni gospodarski napredek občine. Občinska skupščina je v zadnjih letih pospešeno odpravljala komunalno zaostalost na celotnem območju občine. Novi finančni viri, kot na primer prispevek za uporabo mestnega zemljišča, večja angažiranost proračunskih sredstev, večja urbanistična in gradbena disciplina so omogočili, da smo že izboljšali komunalni standard občanov ter se lotili načrtnejšega razvoja komunale. Napredek so dosegle tudi komunalne delovne organizacije, ki so na podlagi izdelanih srednjeročnih in dolgoročnih programov jasno začrtale svoj perspektivni razvoj. Predloženi program obsega komunalna dela, ki jih financiramo in urejamo s sredstvi občine Ljubljana Moste-Polje. Program je sestavljen v skladu s potrebami in predlogi občanov, krajevnih skupnosti ter obveznosti občine v višini razpoložljivih finančnih sredstev. V programu so zajeta investicijska, investicijsko vzdrževalna in tekoča vzdrževalna dela, ki jih financiramo iz prispevka za uporabo mestnega zemljišča, občinskega cestnega sklada in proračuna občine. Skupno bo na razpolago za komunalno dejavnost 6,906.500 din. V komunalno opremljanje bodo vlagale sredstva tudi komunalne delovne organizacije in podjetje za urejanje stavbnih zemljišč Soseska iz svojih sredstev, sredstev prispevkov za urejanje stavbnih zemljišč in posojil. Ta sredstva bomo uporabili predvsem za gradnjo primarnih komunalnih vodov, kot npr. nadaljevanje in zaključek gradnje prve faze zbiralnika A-O, primarnega vodovodnega cevovoda, ki poteka prek Zelene zame, Most in Kodeljevega na Golovec. Komunalno bomo opremljali tudi stanovanjske soseske, v katerih bo v letu 1970 potekala intenzivna stanovanjska gradnja. To pa so predvsem: soseska MS-12 Nove Jarše, MS-10 Zajčja Dobrava, MS-11 Zalog, center soseske MS-1 Moste in deloma MS-5-Slape. Domicil II. grupi odredov VZDRŽEVANJE KOMUNALNIH NAPRAV Investicijska in vzdrževalna dela V letu 1969 je bilo za vzdrževanje komunalnih naprav porabljenih 1,444.644 din. Značilni pri porabi sredstev za vzdrževanje v letu 1969 so bili visoki stroški za zimsko službo zaradi velikih snežnih padavin in za popravila pozimi poškodovanih cest. Za vzdrževalna dela predvsem cest IV. reda in mestnih ulic je v letu 1970 predvidenih 2,150.000 din, kar pomeni 575.356 din več sredstev kot v letu 1969. S temi sredstvi bo zagotovljeno predvsem kvalitetnejše vzdrževanje cest IV. reda in mestnih ulic. S tolikšnimi sredstvi bo mogoče kvalitetneje vzdrževati ceste in mestne ulice ter obnoviti posamezne objekte na cestah. V podrobnejšem proračunu vzdrževanja je posebej zagotovljeno 200.000 din za popravila pomembnejših krajevnih cest, 243.000 din za obnovitvena dela na cestah IV. reda in 267.000 din za obnovitvena dela na mestnih ulicah. Ta sredstva bo za posamezne ceste oziroma za objekte, ki so potrebni večjih obnovitvenih del, razdelil svet za komunalo in urbanizem po predhodnih ugotovitvah. Podrobnejši pregled razdelitve sredstev za vzdrževanje je naslednji: 1. Ceste din — ceste IV. reda, vključno krajevne ceste z asfaltno utrditvijo 443.131,80 — mestne ulice (čiščenje ni vključeno) 400.000,00 — spomladansko čiščenje mestnih ulic, ki niso vključene v redno čiščenje 20.000,00 — zimska služba na cestah IV. reda (delno) 97.349,65 — zimska služba na krajevnih cestah (delno) 32.000,00 — zimska služba na pločnikih (delno) 76.500,00 — vzdrževanje železniških prehodov na občinskih cestah — sanacija divjih odlagališč na mestnem območju — investicijsko vzdrževalna dela na krajevnih cestah — investicijska vzdrževalna dela na cestah IV. reda — investicijska vzdrževalna dela na mestnih ulicah Skupaj 2. Pokopališča vračila potrošenih najemnin in aranžmaji za praznike na pokopališčih v Polju, Sostrem, Stepanji vasi in Bizoviku 3. Zelenice vzdrževanje kategoriziranih in drugih večjih zelenic na območju mesta 74.000,00 4. Javna razsvetljava — plačilo tokovine v izvenmestnih KS 23.000,00 — vzdrževanje javne razsvetljave v izvenmestnih KS 3.000,00 Skupaj 26.000,00 Skupaj vzdrževanje 2,150.000,00 220.000,00 20.000,00 200.000,00 243.668,55 267.350,00 2,020.000,00 din 30.000,00 V letu 1969 je bilo za gradnjo, rekonstrukcijo in modernizacijo cest, vodovodov, kanalizacije in za javno razsvetljavo vloženih okoli 4,100.000 din, kar predstavlja 127 % planirane vrednosti del. Opravljena so bila skoraj vsa planirana dela, poleg tega pa so bila realizirana še dodatna dela, ki so se pojavila med letom. V letu 1970 bo za investicijska in vzdrževalna dela na razpolago: — za rekonstrukcijo občinskih cest in mestnih ulic — za vodovode — za elektrifikacijo — za druga dela 3,900.000,00 din 380.000,00 din 80.000,00 din 140.952,00 din Skupaj 4,500.952,00 din Od tega: — iz prispevka za uporabo mestnega zemljišča 2,050.000 din — iz občinskega cestnega sklada 1,340.952 din — iz proračuna občine 1,110.000 din Skupaj 4,500.952 din 1. Prispevek za uporabo mestnega zemljišča V letu 1969 je bilo iz prispevka za uporabo mestnega zemljišča porabljeno za rekonstrukcijo Moščanske vertikale cest in ulic ali pa vrnjeno krajevnim skupnostim 2,396.550 din. Letni program je bil, razen manjših, nedokončanih del, v celoti izpolnjen. Za leto 1970 bodo na razpolago sredstva: — saldo iz leta 1969 279.377 — prispevek iz 1. 1970 1,770.672 Skupaj 2,050.000 Razdelitev sredstev na posamezne objekte pa je naslednja: Objekt Planirana vrednost del v din — Pod ježami 90.000 — Ribniška ulica (dokončanje del) 65.000 — Ob Ljubljanici 240.000 — Slovenska ulica 220.000 — Pločnik Kajuhova (odsek Letališka—Kavčičeva) 35.000 — Cesta v Bizoviku 100.000 — Ureditev postajališč mestnega prometa 100.000 — Vrnjena sredstva KS Vevče 40.000 Polje 70.000 Zalog 29.000 Zadobrova 40.000 Šmartno 12.000 — Sofinanciranje kom. inv. mestnega pomena 510.000 — Javna razsvetljava podvoz-Polje in Puterlejeva ulica 200.000 — Kamnoseška cesta 60.000 Skupaj 1,811.000 Razpoložljiva sredstva skupaj 2,050.049 Planirana potrošnja v 1. 1970 1,811.000 Nerazporejeno — rezerva 239.049 2. Občinski cestni sklad V občinskem cestnem skladu se zbira 50 91 pristojbin za motorna vozila in se uporablja izključno za investicijsko vzdrževalna dela na cestah IV. reda in na pomembnejših objektih. V letu 1969 je bilo iz cestnega sklada porabljenih 1,651.420 din. V letu 1970 bo imel sklad naslednja sredstva: — saldo iz leta 1969 280.952 — 50% pristojbin iz 1. 1970 1,000.000 — drugi dohodki 60.000 Skupaj 1,340.952 Ta sredstva bodo porabljena za naslednje objekte: Objekt Planirana vredn. del — Priključek Kajuhove na Zaloško cesto 440.000 — Cesta IV. reda (odsek Zg. Hrušica — Sp. Hrušica) 250.000 — Cesta IV. reda, odsek v Dobrunjali 90.000 — Krajevna cesta Sostro — Zavoglje (sofinanciranje) 80.000 — Ureditev priključka poti na Kodeljevo na Poljansko cesto 120.000 — Cesta na Fužinah 70.000 — Popravilo drugih cest in objektov na cestah 70.000 Skupaj 1,120.000 Razpoložljiva sredstva skupaj 1,340.952 Planirana potrošnja v I. 1970 1,120.000 Nerazporejeno — rezerva 220.952 3. Proračunska sredstva Občina zagotavlja iz sredstev proračuna predvsem gradnjo krajevnih vodovodov in bo v nekaj naslednjih letih problem preskrbe z zdravo pitno vodo v celoti rešen, razen na območju KS Lipoglav. Nadalje so predvidena sredstva za pomoč pri elektrifikaciji in ureditev cest na poplavnih območjih. Vodovodi in električno omrežje V letu 1969 je bilo za razširitev vodovodnega omrežja porabljenih 270.000 din. Iz teh sredstev so bili grajeni krajevni vodovodi na Prežganjem, Vinjah-Dolina in Senožetih ter manjši cevovod on Litijski cesti v Dobrunjah. V letu 1970 bo za vodovode na razpolago 380.000 din, kar je za 11.000 din več kot v letu 1969. Gradili ali končali bodo krajevne vodovode v Klopcah, Besnici in Dolskem ter konzumno omrežje v Sneberjah in Zalogu. Svet za komunalo in urbanizem bo sredstva razdelil na posamezne objekte po predhodnem pregledu dokumentacije in višine samoprispevkov. Prav tako bo svet za komunalo in urbanizem r>o gornjih kriterijih razdelil 80.000, namenjenih za elektrifikacijo posameznih zaselkov. Rekonstrukcija cest na poplavnem območju Za ureditev cest in drugih komunalnih naprav na območju, ki jih vsakoletno poplavlja Sava in povzroča škodo, je namenjeno v letu 1970 650.000 din. S temi sredstvi bomo začeli urejati cesto Zalog — Podgrad in dostop z mostu prek Save iz Laz v Dolsko. 3. STANOVANJSKA GRADNJA V letu 1970 pričakujemo precejšnji porast gradnje stanovanj v primerjavi z gradnjo v preteklih letih, posebno še v letu 1969. To povečanje je predvideno predvsem zaradi povečane gradnje stanovanj v strjenih kompleksih v družbeni gradnji. V letošnjem letu je v gradnji ali pa se ta še pripravlja okrog 1800 stanovanjskih enot, od tega 1500 v družbeni gradnji. Do konca leta 1970 bo zgrajenih okrog 1200 stanovanj, od tega 1000 v družbeni (visoki ali strnjeni) gradnji. To pa predstavlja štirikratno povečanje v primerjavi z letom 1969. Pri tem moramo seveda upoštevati, da se je gradnja precejšnjega dela stanovanj (približno 700) začela v letu 1969, tako na primer stolpnici v Novih Jaršah, stolpnici in blok v Mostah, ki ju gradita Pionir in Zidar, vrstne montažne hiše v Zalogu in drugje. Naj intenzivnejša bo stanovanjska gradnja v naslednjih območjih: V Mostah (Soseska MS-1) gradbeno podjetje Pionir .že gradi stanovanjsko stolpnico ob ulici Bratov Rozmanov, ki bo zgrajena letos. V teku so tudi že priprave za gradnjo 280-stanovanjskega oblekla v centru soseske Moste. Letos bomo začeli z gradnjo prve polovice tega stanovanjskega objekta. Prav tako bomo začeli graditi tudi blok ob Kajuhovi cesti. Gradbeno podjetje Zidar Kočevje Pa dokončuje, oziroma bo v letošnjem letu dogradilo 170 stanovanj v Selu (Soseska MS-3/1). Gradnja stanovanjskega bloka je predvidene •udi v Slapah (Soseska MS-6), v kateri je GP Ob nova tik pred koncem lanskega leta, oziroma žc v začetku tega leta zgradila dva stolpiča. V soseski MS-10-Zajčja Dobrava so bile lani uspešno zaključene vse priprave za gradnjo vrst •uh hiš. Spomladi bodo začeli z intenzivno grad njo 140 vrstnih hiš s popolno komunalno opremo v jeseni pa še 30, tako, da bo soseska MS-10 v tem letu pozidana. Intenzivna stanovanjska grad uja je predvidena tudi v Zalogu (MS-ll). Nada •jevali in končali bodo gradnjo 280 montažnih vrst nih stanovanjskih objektov, začeli pa bodo gradnje novega kareja enonadstropnih vrstnih hiš in sta uovanjskih blokov ob Agrokombinatski cesti. e,-Vv stanovanjski soseski MS-12 Nove Jarše za Mjučuje Gradis gradnjo dveh stanovanjskih stolp Pic, nadaljnji dve stolpnici sta v gradnji, pripravka pa se tudi gradnja 90-stanovanjskega bloka. 4 H) °t b° v te.j soseski do spomladi 1971 zgrajenih x Poleg teh velikih gradenj pa bodo gradili manjše stanovanjske objekte tudi na drugih območjih, , t. na primer blok v Vevčah, vrstne hiše na Ko-ueljevem (za JA) in drugod. Prav tako ne smemo Prezreti tudi gradnje individualnih hiš in dvojč-,Py-. V letu 1970 bo v zaključni fazi gradnje okrog ^O individualnih hiš. Težišče individualne gradnje se prenaša iz Zajčje Dobrave v Kašelj, kjer bo v letu 1970 v gradnji najmanj 120 objektov. Podjetje za urejanje stavbnih zemljišč Soseska '•e pripravlja konkretne programe za stanovanj-l ° gradnjo v prihodnjih letih, in sicer na območ-u soseske Novo Kodeljevo. Nove Jarše v Zalogu ln Slapah. Za potrebe urbanizacije in geodetskih del zago-avlja proračun občine 242.000 din. 4- DRUGE DRUŽBENE DEJAVNOSTI dejavnost krajevnih skupnosti t , Krajevne skupnosti so za svojo dejavnost v jetu 1969 dobile 920.000,00 din. S temi sredstvi so fin Predvsem svoje redne stroške, pomagale pri iaK Ciranju manišlh dcl na svojih območjih, da-Jaic podpore socialno ogroženim, podpirale kul-urno dejavnost in finančno sodelovale tudi na rugih področjih dejavnosti KS. Programirana sredstva vseh krajevnih skupno-11 so bila v letu 1969 porabljena. Letos predvidevamo za krajevne skupnosti sredstva v višini 1,095.000,00 din. Razlika od lan-jKotetnega programa se vidi predvsem pri namen-jiuh sredstvih, kjer so potrebe predvsem izven-estnih krajevnih skupnosti največje. A) Dotacija krajevnim skupnostim 1. po številu volivcev 170.000,00 2. za življenjsko nujne potrebe 30.000,00 3. manj razvitim območjem 30.000,00 4. za družbene prostore 40.000,00 5. za kulturno dejavnost 45.000,00 6. za otroška igrišča 20.000,00 7. participacija na zbrani samoprispevek KS 220.000,00 8. rezerva za KS 220.000,00 Skupaj 775.000,00 B) Namenska sredstva krajevnim skupnostim 1. ceste in poti krajevnega pomena 270.000,00 2. vzdrževanje pokopališč v KS Besnica, Dolsko, Klopce, Lipoglav 30.000,00 3. Sanitarno tehnični nadzor nad krajevnimi vodovodi 20.000,00 Skupaj 320.000,00 SKUPAJ A IN B 1,095.000,00 DEJAVNOST OBČINSKE SKUPŠČINE IN NJENIH ORGANOV Sredstva, namenjena za dejavnost občinske skupščine, se v primerjavi z realizacijo v letu 1969 povečuje za 10 %, kar je za 8 % manj od neto povečanja občinskega proračuna. Namen Realizacija Predlog 1970 Indeks Stroški za delo skupščine, svetov, komisij in zborov volivcev 201.742 242.500 120 Stroški objav, oglasov in izredne izdaje Naše skupnosti 12.373 32.500 263 Stroški reprezentance 14.657 15.000 102 Stroški za občinski praznik 17.188 18.000 105 Sredstva za redno dejavnost uprave 2,096.600 2,430.000 116 Sredstva za posebne namene uprave 55.400 62.200 112 Sredst. za postajo LM 77.000 25.500 33 Članarina za javno upravo 2.000 Odškodnina za vodno skupnost Lj.—Sava 6.897 Stroški plač. prometa SDK 32.026 33.000 103 Stroški medobčinskih zvez 6.907 6.500 94 Stroški izvedbe volitev 69.743 Skupaj 2,592.532 2,865.500 110 Stroški za delo skupščine, svetov, komisij in zborov volivcev zajemajo nadomestilo osebnega dohodka funkcionarjev in imenovanih oseb skupščine, povračila za kritje materialnih stroškov, potne stroške izvoljenih in imenovanih funkcionarjev in odbornikov ter stroške sej skupščine, svetov in komisij. Ti stroški se povečujejo v primerjavi z realizacijo v letu 1969 za 20 % predvsem zato, ker je stopil odlok o povračilih odbornikom in funkcionarjem skupščine ter članom njenih organov v veljavo šele v zadnjem trimesečju 1969. Kruh naš vsakdanji Občutno se zvišujeta postavka »objav in oglasov«, in sicer kar za 163 %. Vzrok za to povečanje je tiskanje statuta in tiskanje programa družbenega razvoja in proračuna občine za leto 1970. Sredstva za redno dejavnost uprave in sredstva za posebne namene se v predlogu zvišujejo za 16 % oziroma za 12 %. Sredstva za redno dejavnost uprave v višini 2,430.300 din se delijo na osebne izdatke v višini 2,029.300 din, za materialne izdatke v višini 351.000 din za amortizacijo osnovnih sredstev v višini 50.000 din. Sredstva za posebne namene v višini 62.200 din so namenjena za sklade skupne porabe. Osebni izdatki so predvideni na podlagi programa dela uprave, katerega vrednost je izračunana na osnovi določb družbenega dogovora, ki vsebuje osnove in merila za vrednotenje dela v družbenih dejavnostih. Sredstva za osebne dohodke se povečujejo za 16 %. Materialni izdatki se v primerjavi z letom 1969 povečujejo za 21 %, kar pa gre predvsem na račun povečanih stroškov ogrevanja prostorov (priključek na Toplarno), saj so ti stroški večji kar za 194,8 %. Amortizacija za nadomestilo vrednosti osnovnih sredstev je predvidena v skladu z odlokom skupščine o uvedbi amortizacije opreme uprave in je izračunana po poprečni stopnji 10 % od vrednosti osnovnih sredstev uprave. Sredstva za sklad skupne porabe so predvidena v višini 5 % od neto osebnih dohodkov, kar je v skladu z družbenim dogovorom. Glede na višino tovrstnih sredstev v delovnih organizacijah pa je zahtevek minimalen. Sredstva za postajo milice Moste se znižujejo za 67 %, ker bo financiranje te službe spadalo v bodoče v pristojnost skupščine mesta’Ljubljana. Pri drugih izdatkih te dejavnosti ni bistvenih sprememb. Gneča na gugalnici (osnovna šola Janče) DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE IN DRUŠTVA Za družbenopolitične organizacije in društva se predlaga 1,110.100 dinarjev. Nasproti leta 1969 se sredstva povečujejo za 22 % in so za 4 % večja od neto povečanja občinskega proračuna. Pri tem so bile upoštevane povečane potrebe družbenih organizacij in pomembnost njihovega delovanja. Kljub obširnim delovnim programom in zahtevkom posameznih organizacij pa ni bilo mogoče ovečati sredstev za to dejavnost v taki višini, ot so bili postavljeni zahtevki. Najbolj so se povečala sredstva za dejavnost občinske konference SZDL, in to za 43 %. Dodeljena sredstva predstavljajo 0,0424 % ustvarjenega družbenega proizvoda v občini leta 1968. Namen Realizacija Predlog Indeks Občinska konferenca SZDL 126.000 180.000 143 Zveza združ. bor. NOV 80.000 96.000 120 Občinska gasilska zveza 65.000 78.000 120 Občinski komite ZMS 30.000 — — Občinski odbor RK 28.000 33.600 120 Društva in klubi LT 12.000 14.400 120 Občinska počitniška zveza 8.000 9.600 120 Obč. zveza za tel. kul. 330.000 412.500 125 Obč. zveza prijateljev mladine 130.000 156.000 120 Občinska zveza kult. prosv. org. in društev 70.000 87.500 125 Osnovne org. gluhih Lj. 9.000 - 11.500 127 Osnovne org. slepih Lj. 9.000 11.500 127 Planinska društva 10.000 10.000 100 Društva tabornikov 5.000 5.000 100 Medobč. stalna konf. za rehabil. invalidov 4.500 Skupaj 912.000 1,110.100 122 NEGOSPODARSKE INVESTICIJE V letu 1970 je za negospodarske investicije predvidenih za 17 % manj finančnih sredstev od realizacije v letu 1969. Za gradnjo vzgojno-varstvenih zavodov smo predvideli 280.000 dinarjev. Ta sredstva oročamo v banki in tako pridemo do večjih kreditnih sredstev za gradnjo takih zavodov. V sklad za družbeni standard smo namenili za 33 % manj sredstev kot v letu 1969. To bo prispevek h gradnji objektov družbenega standarda v letu 1970, ki se izvajajo po programu tega sklada. Anuitete po najetih kreditih znašajo konec leta 1969 1,534.962 dinarjev; k temu pa moramo prišteti planirano anuiteto od kredita za novo investicijo — gradnja sodnega prizidka v Ljubljani — v znesku 350.000, tako da znaša celotna obveznost 1,884.962 dinarjev, ki pa je kljub temu za 10 % nižja kot v letu 1969. Namen Rca'^cija lyOy Predlog 1970 Indeks Gradnja VVU — oro- čitev sred. 293.490 280.000 95 Sklad za družbeni standard 900.000 600.000 67 Oprema postaje milice 30.000 Odplačilo anuitet: — Tekoča odplačila — redno 1,502.767 1,050.000 70 — Sofinanciranje izgr. kliničnega centra v Ljubljani 576.276 459.929 80 — Sofinanciranje izgr. učiteljišča v Ljubljani 25.033 25.033 100 — Sofinanciranje izgr. sodnega prizidka v Ljubljani 350.000 — Vzdrževanje okrevališča ZB Pacug 10.000 — Skupaj 3,337.566 2,764.962 83 GOSPODARSKI POSEGI Za posege v gospodarstvu je predvidenih za 97 % več sredstev kot v letu 1969. Največji delež povečanja odpade na postavke: vzdrževanje občinskih cest, cesta Stepanja vas, gradnja objektov in cest na poplavnem območju občine ter pospeševanje obrti in gostinstva. Zadnje tri postavke so nove obveznosti in skupno s povečanjem sredstev za občinske ceste predstavljajo 47 % sredstev, namenjenih za gospodarske posege. Med gospodarskimi posegi je za kmetijstvo predvidenih 349,200 din, kar je za 61.168 dinarjev ali za 21 % več kot v letu 1969. Poraba teh sredstev bo potekala po programu komisije za kmetijstvo pri občinski skupščini Ljubljana Moste-Po-Ije. Namen Realizacija 1969 Predlog 1970 Indeks Stroški osemenjevanja govejih plemenic 79.279 80.000 101 Vzdrževanje obč. cest 1,290.101 1,900.000 147 Cesta Stepanja vas — 120.000 — Gradnja objektov in cest na poplavnem območju 650.000 Veterinarska zaščita živali 7.672 9.200 120 Pospeševanje kmet. 36.716 80.000 218 Regres za mleko 164.365 180.000 110 Pospeševanje obrti in gostinstva 100.000 Povračilo stroškov za vozovnice dijakov 2.257 — — Skupaj 1,580.390 3,119.200 197 III. del Prediog proračuna občine Na podlagi 13. in 45. člena temeljnega zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Ur. list SFRJ št. 31/64), 11. in 47. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Ur. list SRS št. 36/64) ter 167. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 1970 sprejela Odlok O PRORAČUNU OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA LETO 1970 1. člen Občinski proračun za leto 1970 obsega: dohodke v znesku 17,089.494 razporejene dohodke 15,915.257 nerazporejene dohodke 1,174.237 2. člen V rezervni sklad občine se razporedi 1 % vseh dohodkov, razen od prenešenih sredstev. 3. člen Uprava občinske skupščine razpolaga v skladu z zakonom s sredstvi, ki so ji dodeljena za redno dejavnost in za posebne namene. Uprava občinske skupščine kot svoja sredstva za delo uporabi tudi dohodke, ki jih doseže s svojo dejavnostjo. Uprava ta sredstva skupno s sredstvi proračuna občine razporedi s svojim finančnim načrtom za redno dejavnost, posebne namene ali opremo. 4. člen Za odplačevanje najetih posojil — anuitet — se zagotovi za leto 1970 znesek 1,884.962 din. 5. člen Svet za družbeni načrt in finance je pooblaščen, da v letu 1970 odloča o uporabi sredstev re- Gledališka ljubiteljska dejavnost ima v občini dolgoletno tradicijo zervnega sklada za pokrivanje neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov ter določi višino sredstev, ki se lahko dajejo v ta namen kot kredit. Sredstva, porabljena po tem času, morajo biti vrnjena rezervnemu skladu do 31. decembra 1970. 6. člen Svet za družbeni načrt in finance je pooblaščen, da razporeja nerazporejene dohodke (tekočo proračunsko rezervo) za nepredvidene ali premalo predvidene izdatke na posameznih postavkah do zneska 500.000 din za posamičen primer. Svet za družbeni načrt in finance poroča občinski skupščini v razporeditvi tekoče proračunske rezerve. 7. člen V upravičenih primerih odloča svet za družbeni načrt in finance, da se prenesejo sredstva iz enega v drugi glavni namen. 8. člen Pregled dohodkov občinskega proračuna za le to 1970 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna in v posebnem delu proračuna. 9. člen Ta odlok začne veljati od dneva objave v Glasniku, uporablja pa se od 1. januarja 1970. V Ljubljani, dne BRUTO DOHODKI OBČINE LJUBLJANA MO STE POLJE ZA LETO 1970 — predlog — Dohodki Realizacija 1969 Predlog 1970 Indeks 3:2 1 2 3 4 Prispevki 23,508.875 29,550.100 126 Davki 7,578.276 8,278.000 109 Takse 169.710 195.000 115 Dohodki organov 102.116 150.000 147 Prenesena sredstva 434.339 — — Skupaj dohodki: 31,793.316 38,173.100 120 Delitev dohodka Občinski proračun 16,353.026 17,089.494 105 TIS 11,811.054 16,243.436 137 Mest. skupščina 3,629.236 4,840.170 133 S k u p a j : 31,793.316 38,173.100 120 Vsak dinar, naložen za telesno kulturo, se bogato obrestuje DOHODKI BRUTO PRORAČUNA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POUE ZA LETO 1970 — predlog — Vrsta dohodkov Realizacija 1969 Plan za leto 1970 Indeks 3:2 Razdelitev dohodka v letu Obe. TIS proračun 1 3 1970 KS 1 2 3 4 5 6 7 PRISPEVKI ! Prispevek iz OD iz delovnega razmerja 17,463.627 22,748,700 130 7,835.700 14,913.000 — 2. Prispevek iz OD iz kmet. 538.802 702.000 130 603.720 98.280 — 3. Prispevek od obrti 4,688.420 5,254.000 112 4,518.440 735.560 — 4. Prispevek od intelek. storitev 237.674 244.000 103 209.840 34.160 — 5. Prispevek od avtorskih pravic 81.788 87.400 107 75.164 12.236 — 6. Prispevek iz skup. dohod, občanov 498.564 514.000 103 514.000 — — SKUPAJ PRISPEVKI 23,508.875 29,550.100 126 13,756.864 15,793.236 — DAVKI 7. Davek od prometa blaga na drobno 1,257.382 1,402.000 111 42.060 140.200 1,219.740 8. Davek od alkoholnih pijač v trg. 2,117.768 2,350.000 111 70.500 235.000 2,044.500 9. Davek od alkoholnih pijač v gost. 725.925 750.000 103 22.500 75.000 652.500 10. Ostali obč. prom. davek na malo 1,011.381 1,132.000 112 633.920 — 498.080 H. Davek od plačil za storitve 595.142 590.000 99 330.400 — 259.600 12. Davek od nepremič. in pravic 570.402 600.000 105 600.000 — — 13. Davek na dohodek od zgradb 582.445 680.000 117 680.000 14. Davek na dopolnilno delo drugih 459.697 514.000 112 514.000 15. Davek od premož. in premož. pravic 40.572 45.000 111 45.000 16. Davek na dediščine in darila 21.255 25.000 118 25.000 17. Davek na motor, in prikl. vozila 196.307 190.000 97 190.000 SKUPAJ DAVKI 7,578.276 8,278.000 109 3,153.380 450.200 4,674.420 TAKSE !8. Upravne takse 50.744 65.000 128 9.750 — 55.250 19. Sodne takse 118.966 130.000 110 19.500 — 110.500 SKUPAJ TAKSE 169.710 195.000 115 29.250 — 165.750 DRUGI DOHODKI -20. Drugi dohodki organov 102.116 150.000 147 150.000 PRENESENA SREDSTVA 21. Prenešena sredstva iz pret. 1. 434.339 — — — — — SKUPAJ DOHODKI PRORAČUNA 31,793.316 38,173.100 120 17,089.494 16,243.436 4,840.170 PREGLED DELITVE DOHODKA 1969/1970 1969 1970 Indeks 'Občinski proračun TIS 16,353.026 11,811.054 17,089.494 16,243.436 105 137 Mestna skupščina Ljubljana 3,629.236 4,840.170 133 ■ . v - Skupaj 31,793.316 38,173.100 120 . j PREDLOG PRORAČUNA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POUE ZA LETO 1970 Vrsta dohod- DOHODKI ka ZNESEK št. glav. namena RAZPORED DOHODKOV ZNESEK 1 Prispevki 13,756.864 03 Kulturno prosvetna dejavnost 404.800 04 Socialno skrbstvo 2,711.000 2 Davki 3,153.380 05 Zdravstveno varstvo 673.300 3 Takse 29.250 06 Komunalna dejavnost 845.500 6 Dohodki organov in 07 Delo državnih organov 2,865.500 razni drugi dohodki 150.000 12 Dejavnost krajevnih skupnosti 1,095.000 9 Prenesena sredstva — 13 Dejavnost družbenopolitičnih orga nizacij in društev 1,110.100 14 Negospodarske investicije 2,764.962 16 Gospodarski posegi 3,119.200 17 Proračunske obveznosti iz prejšnjih let 155.000 18 Rezervni sklad 170.895 19 Nerazporejeni dohodki 1,174.237 Skupaj 17,089.494 Skupaj 17,089.494 •• . .. . Novo sredi starega RAZPOREDITEV DOHODKOV PRORAČUNA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA LETO 1970 — predlog — Namen Realizacija 1969 Zahtevek koristnikov 1970 Predlog za leto 1970 Indeks 3:2 4:2 1 2 3 4 5 6 03 —KULTURNO PROSVETNA DEJAVNOST Knjižnica »Jožeta Mazovca« Ljubljana 255.000 305.000 293.000 120 115 Naša skupnost glasilo SZDL Ljubljana Moste-Polje 55.000 140.000 80.000 255 145 Glasilo »Občan« 6.772 6.800 6.800 100 100 Štipendije in povr. vozov, dijakom 18.480 25.000 25.000 135 135 Vzdrževanje kultur, spomenikov 9.486 — — — — SKUPAJ 344.738 476.800 404.800 138 117 04 —SOCIALNO SKRBSTVO Oskrbnine za otroke v domovih 467.573 537.700 537.700 115 115 Rejnine za otroke 110.774 127.300 127.300 115 115 Šolske mlečne kuhinje 50.668 60.000 60.000 118 118 Pomoč pri varstvu otrok 57.236 65.800 65.800 115 115 Oskrbnine za odrasle v domovih 467.065 537.000 537.100 115 115 Stalne socialne podpore 179.186 206.000 206.000 115 115 Enkratne podpore 55.383 10.000 10.000 20 20 Kadrovske podpore 34.555 45.000 34.600 130 100 Pomoč odpuščenim obsojencem 137 — — — — Priznavalnine borcem NOV in invalid. 385.140 450.000 443.000 117 115 Pogrebni stroški siromašnih 1.717 4.000 4.000 233 233 Pomoč pri šolanju otrok članov ZB in invalidov 109.080 130.000 120.000 119 110 Enkratna pomoč članov ZB NOV 59.585 60.000 60.000 100 100 Preživninsko varstvo kmetov 76.100 87.500 87.500 115 115 Zavod za soc. delo Ljubljana 340.000 408.000 408.000 120 120 Stroški nadzora mladoletnikov — 10.000 10.000 — — SKUPAJ 2,394.199 2,738.300 2,711.000 144 113 05 — ZDRAVSTVENO VARSTVO Zdravljenje nepremožnih 265.040 286.000 286.000 108 108 Sofinanciranje laične nege na domu 70.595 91.000 90.000 129 127 Komisija za A. A. II. stopnje 1.019 1.500 1.100 147 108 Mrliško ogledna služba 2.782 8.000 7.000 288 252 Sofinanc. zdravstvene preventive 195.000 270.000 234.000 138 120 Komisija za rehabil. otrok 11.000 27.000 13.200 245 120 Sofinanc. zobozdravstva 35.000 45.500 42.000 130 120 SKUPAJ 580.442 729.000 673.300 126 116 06 —KOMUNALNA DEJAVNOST Označevanje naselij, ulic, cest in hiš 18.516 6.000 6.000 32 32 Javna razsvetljava zunaj mest. območja 19.572 33.000 26.000 169 133 Vzdrževanje pokopališč 110.732 80.000 30.000 72 27 Urbanistično načrtovanje 139.150 450.000 140.000 323 100 Geodetska dela 50.979 412.000 102.000 808 200 Vzdrževanje zelenic 47.459 204.000 74.000 430 156 Vodovodi 270.000 380.000 380.000 141 141 Udeležba pri elektrifikaciji — 80.000 80.000 Prispevek vod. skup. Ljub. Sava — 7.500 7.500 — — SKUPAJ 656.408 1,652.500 845.500 252 129 07 —DELO DRŽAVNIH ORGANOV Stroški za delo skupščine, svetov, komisij in zborov volivcev 201.742 242.500 242.500 120 120 Stroški objav, oglas, in izredna izdaja »Naše skupnosti« 12.372 32.500 32.500 263 263 Stroški reprezentance 14.657 15.000 15.000 102 102 Stroški za občinski praznik 17.188 18.000 18.000 105 105 Sredstva za redno dejavnost uprave 2,096.600 2,430.300 2,430.300 116 116 Sredstva za posebne namene uprave 55.400 62.200 62.200 112 112 Sredstva za postajo milice Moste 77.000 97.038 25.500 126 33 Članarina za javno upravo 2.000 — — Odškodnina za VS Lj. — Sava 6.897 — __ Stroški denarnega in plačilnega prom. 32.026 33.000 33.000 103 103 Stroški medobčinskih zvez 6.907 6.500 6.500 94 94 Stroški izvedbe volitev 69.743 — — — SKUPAJ 2,592.532 2,937.038 2,865.500 113 110 12 —DEJAVNOST KRAJEVNIH SKUPNOSTI Financiranje krajevnih skupnosti 912.365 1,095.000 1,095.000 120 120 13 —DEJAVNOST DRUŽBENO POLITIČNIH Občinska konferenca SZDL ORGANIZACIJ 126.000 IN DRUŠTEV 228.800 180.000 182 143 Zveza združenj borcev NOV obč. odbor 80.000 176.300 96.000 220 120 Občinska gasilska zveza 65.000 169.900 78.000 261 120 Mestni komite ZMS, Ljubljana 30.000 — __ Občinski odbor RK 28.000 50.000 33.600 179 120 Društva in klubi LT 12.000 51.500 14.400 429 120 Predsednik občinske skupščine Moste-Polje Polde Maček izroča prometu rekonstruirano cestišče v Stefanji vasi Skrb za dojenčkovo zdravje UREJA UREDNIŠKI ODBOR, GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK BOGDAN ŠTURM. NASLOV: UREDNIŠTVO IN UPRAVA NSK, LJUBLJ. OB LJUBLJANICI 42/11. TELEFON 315-980. TEK. RAČ. PRI NB LJUBLJANA, OBČINSKA KONFERENCA SZDL LJUBLJANA MOSTE-POLIE. NASA SKUPNOST 501-8-205/1. CELOLETNA NAROČNINA 3,60 DIN, j POLLETNA 1,80 DINARJEV, POSAMEZNA ŠTEVILKA 0,30 DINARJEV. TISK »KOČEVSKI TISK«, KOČEVJE. KLIŠEJI ČZP LJUDSKA PRAVICA, LJUBLJANA. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI. ROKOPISOV NE VRAČAMO. 1 2 3 4 5 6 Občinska počitniška zveza 8.000 23.400 9.600 293 120 Občinska zveza za teles, kulturo 330.000 439.000 412.500 133 125 Občinska zveza prijateljev mladine 130.000 210.000 156.000 162 120 Obč. zveza kulturno prosvetnih organizacij in društev 70.000 170.000 87.500 243 125 Osnovne org. gluhih, Ljubljana 9.000 11.500 11.500 128 128 Osnovna organizacija slepih, Lj. 9.000 11.500 11.500 128 128 Planinska društva 10.000 10.000 10.000 100 100 Društvo tabornikov 5.000 5.000 5.000 100 100 Medobčinska konf. za reh. invalidov — 4.500 4.500 — — SKUPAJ 912.000 1,561.400 1,110.100 171 122 14 — NEGOSPODARSKE INVESTICIJE Gradnja VVU — obročitev sredstev 293.490 280.000 280.000 95 95 Sklad za družbeni standard 900.000 600.000 600.000 67 67 Oprema postaje LM Moste 30.000 — — — — Odplačilo anuitet: — Tekoča odplačila — redna 1,502.767 1,050.000 1,050.000 70 70 — Sof. izgrad. Klinič. centra v Lj. 576.276 459.929 459.929 80 80 — Sof in. izgrad. Učitelj, v Lj. 25.033 25.033 25.033 100 100 — Sofin. izgrad. sodn. prizid. v Lj. — 350.000 350.000 — — Vzdrževanje okrevališča ZB Pacug 10.000 — — — — SKUPAJ 3,337.566 2,764.962 2,764.962 83 83 16 —GOSPODARSKI POSEGI Stroški osemenjevanja govej. pl. 79.279 80.000 80.000 101 101 Vzdrževanje občinskih cest 1,290.101 2,350.000 1,900.000 182 147 Cesta Stepanja vas — 120.000 120.000 — — Objekti in ceste na popol. obm. — 650.000 650.000 — — Veterinarska zaščita živali 7.672 9.200 9.200 120 120 Pospeševanje kmetijstva 36.716 80.000 80.000 218 218 Regres za mleko 164.365 180.000 180.000 110 110 Pospeševanje obrti in gostinstva — 100.000 100.000 — — Povračilo stroš. za vozov, dijakom 2.257 — — — — SKUPAJ 1,580.390 3,569.200 3,119.200 226 197 17 — PRORAČUNSKE OBVEZNOSTI PREJŠNJIH LET Okrevališče ZB Pacug 35.000 35.000 Ostale obveznosti 111.256 120.000 120.000 108 108 SKUPAJ 111.256 155.000 155.000 139 139 18 —REZERVNI SKLAD Prispevek v rezervni sklad 159.187 170.895 170.895 107 107 19 —NERAZPOREJENI DOHODKI Tekoča proračunska rezerva 851.363 1,169.379 1,174.237 137 138 SKUPAJ 14,432.446 19,019.474 17,089.494 132 118 PREGLED REALIZACIJE PRORAČUNA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA LETO 1969 (neto) Vrsta. dohod. Dohodki Plan 1969 Realizac. 1969 Indeks 4:3 Glavni namen Razpored dohodkov Plan 1969 Realizac. 1969 Indeks 4:3 1 2 3 4 5 i 2 3 4 5 1 Prispevki 11,244.390 12.107.930 108 03 : Kult. pros. dej. 354.049 344.783 97 04 Soc. skfbstvo 2,457.000 2,394.199 97 2 Davki 2.851.550 3.682.253 129 05 Zdravstveno var. 585.000 580.442 99 06 Kom. dejavn. 686.800 656.408 96 3 Takse 34.650 26.388 76 07 Delo drž. org. 2,593.250 2,592.532 100 6 Dohodki org. in drugi doh. 150.000 102.116 68 12 Dejavnost KS 920.000 912.365 99 9 Prenesena sredstva 3o/,000 434,339 118 13 Dejav. diužb. pol. org. in društev 947.000 912.000 96 14 Negosp. invest. 3,362.000 3,337.566 99 16 Gospodarski posegi 1,622.000 1,580.390 97 17 Prorač. obvezn. iz prej. let 120.000 111.256 93 19 Nerazporejeni dohodki 857.671 851.363 99 Skupaj Presežek doh. 14,647.590 14,432.446 99 SKUPAJ 14,647.590 16.353.026 112 nad izdatki 1,920.580 FINANČNI NAČRT SKLADA ZA DRUŽBENI STANDARD V LETU 1970 A. DOHODKI din 1. Prenešena sredstva iz leta 1969 1,165.626 2. Prispevki delovnih organizacij 1,200.000 3. Prispevek občine — dotacija 600.000 4. Drugi dohodki 200.000 Skupaj dohodki 3,165.626 B. IZDATKI din 1. Gradnja letnega kopališča na Kodeljevem 2,940.000 2. Obveznosti do VVU »Angelca Ocepek« v Selu 25.000 3. Gradnja drsališča v Zalogu 50.000 4. Sofinanciranje gradnje majših objektov družbenega standarda 100.000 5. Ostali izdatki 50.626 Skupaj izdatki 3,165.626 Sklad je bil ustanovljen na pobudo občinske skupščine, delovnih organizacij in vseh družbenopolitičnih organizacij (splošnega zbora) pred štirimi leti, z namenom, da s sredstvi sklada rešujemo skupne probleme delovnih ljudi v občini. Pred odločitvijo kako hitreje reševati določene skupne potrebe, sta bili le dve poti, ali povečati prispevke, davke v okviru možnosti, ki jih občina ima z odloki in predpisi ali z mobilizacijo vseh subjektivnih sil doseči družbeni dogovor o prostovoljnem združevanju sredstev za konkretne namene. Odločili smo se za drugo pot. Ustanovljen je bil sklad, v katerega se stekajo sredstva delovnih organizacij, proračunska sredstva občine in samoprispevki Občanov. Splošni zbor je na svojem prvem zasedanju sprejel program in je vsa zbrana sredstva usmerih v gradnjo vzgojno varstvenih ustanov, za ljubljansko bolnišnico, v reševanje stanovanjskih problemov borcev in v objekte za šport in rekreacijo. Iz zbranih sredstev je blio dograjenih več objektov za šolsko in predšolsko varstvo, rešenih večje število stanovanjskih problemov borcev, plačane obveznosti do ljubljanske bolnice v izgradnji in asfaltiranih več ploščadi za športno aktivnost šolske mladine in mladine v okviru krajevnih skupnosti. Leta 1969 se je splošni zbor odločil, da za obdobje 1969 - 1972 uresničimo naslednji program: dograditi vzgojno varstveno ustanovo »Selo« v Mostah za 120 otrok, za izgradnjo odprtega kopališča na Kodeljevem za 4000 kopalcev in izgradnjo drsališča v Zalogu. Že koncem leta 1969 je bila dograjena VVU Selo v Mostah, v gradnji pa je kopališče na Kodeljevem in drsališče v Zalogu. Apromaksivativna vrednost kopališča na Kodeljevem je po cenah iz leta 1969 v višini cca 6.000. 000 dinarjev in drsališča v Zalogu okrog 1.000. 000 dinarjev. Sklad je prispeval in plačal iz zbranih sredstev 800.000 dinarjev za varstveno ustanovo, (ostala sredstva so bila zagotovljena s strani sklada pri Temeljni izobraževalni skupnosti), plačal dosedaj zgrajene objekte kopališča na Kodeljevem v višini 3,000.000 dinarjev. Upravni odbor sklada ima nalogo, da pridobi za dograditev kopališča organizacijo, ki bi v okviru svoje dejavnosti prevzela kopališče in dogradila v sklopu tega rekreacijsko športnega centra tudi gostinske in druge objekte. V tem primeru bi pospešili izgradnjo drsališča v Zalogu in v naslednjih letih rešili še druge pereče probleme, ki so naša skupna potreba, potreba vseh občanov naše občinske skupnosti. Menimo, da je tako zasnovana akcija dala izredne rezultate, da je združila in povezala v okviru občine interese več delovnih organizacij oz. njihovih kolektivov pri reševanju najbolj perečih vsakodnevnih problemov. Razreševanje problemov na tak način in s takim pristopom ima tudi svoj politični pomen in dosedanji rezultati demantirajo vse tiste, ki menijo, da je inštitucija družbenega dogovarjanja stvar deklaracij ne pa konkretne akcije. Obrisi nove hale FINANČNI NAČRT RAČUNA PRISPEVKA ZA UPORABO MESTNEGA ZEMLJIŠČA V LETU 1970 A. DOHODKI 1. Prenesena sredstva iz leta 1969 2. Izvirni priliv za leto 1970 — praznitev Skupaj dohodki B. IZDATKI din 279.377 1,770.672 2,050.049 din 1. Rekonstrukcija ulice Pod ježami 90.000 2. Dokončanje del v Ribniški ulici 65.000 3. Ureditev ulice Ob Ljubljanici 240.000 4. Ureditev Slovenske ulice 220.000 5. Ureditev pločnika na Kajuhovi ulici — del 35.000 6. Cesta Bizovik 100.000 7. Ureditev postajališč mestnega prometa 100.000 8. Vrnjena sredstva krajevnim skupnostim: — Vevče 40.000.— — Polje 70.000,— — Zalog 29.000,— — Zadobrova 40.000,— — Šmartno 12.000,— 191.000 9. Sofinanciranje komunalnih investicij mestnega pomena 510.000 10. Javna razsvetljava Podvoz Polje in Puterlejeva ulica 200.000 11. Kamnoseška cesta 60.000 12. Tekoča rezerva 239.049 Skupaj izdatki 2,050.049 Prispevek za uporabo mestnega zemljišča je predpisan z odlokom mestne skupščine Ljubljana. Plačujejo ga tisti, ki imajo na zemljišču pravico uporabe in lastnkii zemljišč ali stavb. Prispevek je namenski in se sme uporabljati za financiranje obnove, rekonstrukcije in novogradnje komunalnih objektov, naprav in napeljav kolektivne komunalne potrošnje. Uporaba zbranih sredstev se izvaja po programu uporabe sredstev prispevka za uporabo mestnega zemljišča, ki ga za vsako leto sprejme svet za gradbene in komunalne zadeve občinske skupščine. Načrt odmere prispevka za leto 1969 je predvideval vplačila v višini 1.600.000 din, realizacija pa je znašala 1.663.250 din, tako da je bil načrt presežen za 4 %. Skupno s presežkom sredstev 733.300 din iz leta 1968 je bilo v letu 1969 na razpolago 2,396.550 dinarjev, izdatki sklada so znašali 2,117.173 din in znaša presežek sredstev 279.377 din. Finančni načrt posebnega računa prispevka za uporabo mestnega zemljišča v letu 1970 predvideva 2,050.049 din dohodkov. Od tega znaša načrt odmere prispevka 1,770.672 din, 279.377 din pa presežek iz leta 1969. Izdatki računa so predvideni v znesku 2,050.049 din. Od tega je razporejenih 1,811.000 din, nerazporejenih pa je 239.049 din, kar je namenjeno za tekočo finančno rezervo. Sredstva, določena v finančnem načrtu računa za leto 1970 za financiranje komunalnih objektov, naprav itd., temeljijo na programu sveta za gradbene in komunalne zadeve in so zajete v II. delu programa razvoja negospodarskih dejavnosti občine za leto 1970 pod naslovom Komunalno gospodarstvo. Mestna skupščina prejme za sofinanciranje objektov mestnega pomena 30% od odmere prispev-ka za leto 1970; ta znesek je izkazan v finančnem načrtu pod izdatki tek. štev. 9. Sofinanciranje komunalnih investicij mestnega pomena. FINANČNI NAČRT CESTNEGA OBČINSKEGA SKLADA V LETU 1970 A. DOHODKI 1. Prenesena sredstva iz leta 1969 280.952 2. Izvirni priliv — 50 % praznitev 1,000.000 3. Drugi dohodki 60.000 Skupaj dohodki 1,340.952 B. IZDATKI 1. Priključek Kajuhove ulice na Zaloško cesto 440.000' 2. Cesta IV. reda (odsek Zg. Hrušica — Sp. Hrušica) 250.000 3. Cesta IV. reda — odsek v Dobrunjah 90.000 4. Krajevna cesta Sostro — Zavoglje, sofinanciranje 80.000> 5. Ureditev priključka poti v Kodeljevo na Poljansko cesto 120.000 6. Cesta na Fužinah 70.000 7. Popravilo drugih cest in cestnih objektov 70.000 8. Tekoča rezerva 220.952 Skupaj izdatki 1,340.952 Sredstva občinskega sklada se uporabljajo za gradnjo in rekonstrukcijo občinskih cest in mestnih ulic. Sredstva v cestni sklad se zbirajo iz pristojbin za motorna vozila v višini 50 %, preostalih 50 % pa se steka v republiški cestni sklad. Usmeritev cestnega sklada temelji na vsakoletnih programih. Večina sredstev je usmerjenih predvsem v večje rekonstrukcije cest IV. reda, kakor tudi za gradnjo objektov, s katerimi se izboljšuje prometni režim v občini. Cestni sklad je v letu 1969 razpolagal s sredstvi v višini 1,651.420 din. Porabljenih je bilo 1,370.468 din, tako da znaša presežek 280.952 din. Finančni načrt sklada za leto 1970 predvideva dohodke v znesku 1,340.952 din. Od tega priliv iz naslova pristojbin za motorna vozila v znesku 1,000.000 din, druga pa so prenesena sredstva iz preteklega leta. Izdatki sklada so predvideni v znesku 1,340.952 din, kar pomeni, da so razporejena vsa razpoložljiva sredstva. Podroben program dela sklada za leto 1970 je prikazan v II. delu programa razvoja negospodarskih dejavnosti v občini za leto 1970. Tisk: Kočevski tisk, Kočevje. Izredna izdaja; tiskano v nakladi 10.000 izvodov