I I k IT \ I I ■ • t b tf jI ■ > rf • t I I .V If.■ ,1- ■ ■ 'i t List • • Tečaj LIX I m när po Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin., pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 50 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 80 vin. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". I Ljubljani 1. februvarja 1901. r Zdaj traja za kulisami že štirinajst dni boj kdo reklo, da se voli volitev odložila Državni zbor. » a Po dolgih miBsecih vladanja s i^^ečim ustave, ki prai...zajgras^^ naj postane prezident. Prvotno se prezidij že v prvi seji, a pozneje se in zdaj se celo govori o več tednov trajajočem provizo ričnem predsedstvu. Stranke se ne morejo zjediniti, » m 14. naše končno bo prišlo do tega, da bodo iztaknili v kakem katerega manjšem neutralnem klubu tistega moža za kratični absolutizem, se je včeraj zopet sešIT" poslanska bodo vladni pristaši glasovali > samo da bo imela zbor zbornica. razpuščena zbornica. Volitev .fizijggnomije, l^^or so niča moža, ki bo veljal za prezidenta in opravljal pre prinesle marsi zidentove posle. Tacega prezidenta J ki naj bo zaupnik / \ premembo, me] katerimi je radikalni elementi znatno pomnožili 80 zbornične večine, preziilenta 1 ki naj bo voditelj in go konser vornik vativni so bili prej Ali zbornice pa nfiš parlament^sedaj gotovo « k \ novimi volitvami ustvarile boljše raz mere v parlamentu; da bi bila poslanska zbornica zdaj zidija t Velike težave, ki so nastale povodom volitve pre-kažejo jako markantno, kako klaverne so razmere v resnici sposobna za delo 9 tO se pravi ) da bil par- y zbornici. Naš parlament ima 425 članov lament res parlament, tega tudi volitve niso prinesle. vseh mogočih ____ m nemogočih^arv in vseh mogočih in silne težave, ki so se pojavile pri vprašanju, nemogočih programov kdo naj postane prezident nove zbornice, svedočijo jasno, da razmere tudi v^n^em parlamentu niso zdrave, in da se ni udajati op^iMm nadam na bodočnost, če prav ravno nima duha ) duha namreč strankarskih na baje češki poslanci sklenili ) da 9 za sedaj ) ne 80 bodo ob sprotstev združuje vse poslance v jedno samo celoto. struirali. • Koliko skrbi in razburjenja provzroča samo volitev predsednika. In kaj šele nastane, kadar pridejo nä vrsto nagodba z Ogrsko in take zadeve! našem parlamentu se stranke ne menijo za nič druzega, kakor za svoje strankarske koristi. Kaj se sicer zgodi in ne zgodi, to jim je vse jedno. Nobena t stranka noče nositi odgovornosti za državo, in morda Za zbornico veljavni določa večina "glasov. Kdor izmed kandidatov dobi to večino tisti izvoljen. In to imajo tisti prav, ki trdijo, da če pojde tako naprej, razpade naš parlament naposled na 425 divjakov. Kakor pri vprašanju o prezidiju tako utegne biti % t prava sreča, zakaj vse kaže, tudi pri vseh drugih važnih vprašanjih, če ne še hujše. da za izvolitev predsednika zadostuje navadna_ab^^ da ga sploh ni dobiti poslanca ) do katerega imela Že zdaj pravi vsaka stranka: Tega in tega jaz ne maram 9 veČina poslanske zbornice zaupanje. Ako bi državnoztorski če hočete, da se to zgodi, naj to drugi store. V^-J^aki opravilnik določal, da postane predsednik tisti ki stranki parlamentu^jnrgolj dobi vsaj polovico glasov vseh članov poslanske zbornice 1 potem ni prav nobenega dvoma 1 da parlament sploh t » nikdar ne dobil prezidenta. Razmere so take, da postane bržčas prezident tisti, kateri je slučajno morejo zanj glasovati vladni manoeluki. sposoben 1 da ki bi radi kaj do-Toda glej! nobena večja vrst vzel prezident poslanske zbornice. Vsaka odklanja to čast, ker neče prevzeti odgovornosti, ker si hoče ohraniti svobodne roke stran 42. dokaz parlament nimT trdne večine in žalostne (^ek^ence. Avstrijski Angleška Kralj Edvard VIT ie p4)lrdij sedanj pa avstrijski parlament nima določne vladne stranke tudi ne določne opozicije, največ vsled tega, ker ne vidi seboj nima trdne manjšine, ministrstvo, s katerim je dedno dobro sogkšaL prave vlade nego samo izkoriščevalec 14 cilno dejstvo Kar da aa to razmerje v vrsti zna princ X ^ I i H' vsled tega tudi ni v stanu, sestaviti primeren prezidij. Avstrijski parlament je samo skupina strank, katerih nič ne veže, parlament v pravem pomenu te besede pa ni! niDostelji^^^ s^drugtživeči «kt^ocl-TPri^S^vati matere, d^im ^s.o^jprišli jajoci smrtni nevarnosti v Sandringham sv^ß^-JOaieri, naha- princ pozvan Politični pregled. Notranji položaj je še vedno popolnoma nejasen, ministrstvu nastala nasprotja so se poravnala na ta način v Osborn, a vzrok temu so sledeča dejstva. Mej kraljico Vik in njenim najstarejšim sinom, sedanjim kraljem Edvardom torij je vladala že dolga leta huda mržnja katero V da lahkomiselno življ provzroöalo / princovo. Stvar se je začela v Oxfordu > je uganjal za angleškega prestolonaslednika tako sramotne Xso se iz prestolnega govora črtali tisti minister Rezek in Pi§tak nasprotovala. Položaj se pač tekom prihodnjih tednov pojasni v državnem zboru, če tudi odstavki, katerim sta ^^ ^^ ^^^^^ ^^^^t/ njegov- še tedaj živeči oče V. I t ( jiL.siaom liko da se izkaže občna zavoženost. in vladanj s 14 v toda se začne zopet pa se kralja povečala, ko se je poročil princ sTič^jc enitvi je bila odločno kralj 0. kateirem je me^ mterjo^n sinom danskega dasi se je Državni zbor nica. volitvi predsedništva Včeraj se je sešla poslanska zbor- P^zaeie sprijaznila s svojo sinaho. Princ pa je kmalu jel tudi govorimo na drugem mestu hrepeneti po angležkem prestolu in je radi tega želel, da bi Zmedenost je tolika, da do prve seje stranke med seboj niti kraljica Viktorija umaknila s prestola. rezo irne v pravo dotiko niso prišle. Klubi so se le bolj sami s seboj pečali. Poljski klub se je izrekel za politiko proste roke, torej vplivom je prinesel Droti Times" članek zoper obnovitev desnice Bržčas se Nemcem ^ehi bodo Poljaki pridružili foval na) je n^eri. Pod nje^ je nasve- Um se kraljica odpovedala prestolu, a lord Disraeli ne bodo veČ obstrairali so se veliko pogajali z vlado. Poroča se, da ^eancoasfield (žid) je v nekem javnem govoru izrekel besede ali ves svet ve, da samo doslej ne. n da je kraljica duš m telesno dokler ne bo prilike, spraviti vlado v stisko. Malorusi ne bodo itd Te stvari so seveda silno razburile posobna za vladarstvo ustanovili svojega kluba. Tisti maloruski poslanci, ki so bili, ^ ^^ ^^^^ kraljico samo angleško javnost je zoper voljo naroda in s pomočjo vladnih bajonetov izvoljeni, se nočejo združiti z njih rojaki, ker noče vlada, da klub to rusi prišli do veljave. Jugoslovanski očitno, ne bo popolen in to po krivdi dr. Šusterš Malo-že danes Nastala dokler ima še kaj moči, hoče vladati ona jave se je unelo ne to dala objaviti da sama. Vglßd-i^, bosta dva kluba ali. klubčiča oba ne bosta imela prav nobenega pomena. Nemške stranke se mej seboj tudi še niso Wales tast vojvode Fife na^re in uprav temu nagibu'^^ tuäT^ri-w-je unela vojna v južni Afriki, o kater£ 0. Kajti princ^ princ znal, da bode najhuje pretresla kralj zjedinile minolem parlamentu so imele skupen organ bile afriški družbi, kateri na čelu je jeden načelnikov v južno tal znani Cecil Rhodes šel so združene v Gemeinbürgschaft, zdaj pa se ta krha. Posebno ostro nasprotje obstoji med nemškoradikalnimi in liberelnimi veleposestniki. Radikalci so v vsem na roko ministru Chamberlainu uprav iz nemško podpisali naravnost trte izvil vojno v južni Afriki. Tako je princ Wales s svojimi nečlovekoljubnimi pristaši dosegel svoj sebični namen: vojna veleizdajski program, katerega so veleposestniki ostro obsodili. ^ ^^^^^ ^ ^^ Anglijo usodepolnimi posledicami Poljaki močno agitira njih minister 0 Iz poljskega kluba se se je unela in zadala smrtni ra zoper sedanjega poljskega ministra Pietaka Poljaki hočejo na njegovo mesto spraviti Čehom jako nasprot nega, Nemcem pa jako naklonjenega grofa Vodickega Viktorij že udarec ponosnemu srcu kralj 81 tolikaj zaželel eOletni princ pa je dospel na prestol katerega Ogrska Te dni se vrše na Reki občinske volitve položaju v južni Afriki poročajo listi, da zlasti Tri leta je trajal konflikt mej Rečani in madjarsko vlado Zdaj so se Rečani popolnoma udali. Župan bo zopet dr. May länder. v mestu Johannesburg uprav strašen. Beda v tem mestu nepopisna Ženske otroke gonijo kakor živino nečloveški angleški vojaki od vseh strani skupaj kakor „vojne ujetnike ter jih pode na jezdišče. Ondi morajo prebiti v blatu blagaj nikjer Srbija. — Položaj v Srbiji je sila neugoden. Državne in 'dežju po noči in po dnevu mrazu so povse prazne nič Bolgarija ) a na posodo ne dobi dajejo jim le nekoliko odpadkov država od jedil iz najslabše moke, katero uživajo sicer Bolgarij Zadnj divjaki ministrstvo, katero je sestavil minister Petrov, sedanji ___TT-.l_____*1________m -. -. » - . prišlo na krmilo novo pri Klerksdorfu dni so zopet prignali 500 žensk in otrok od naselbine Ijenec princa Koburškega ljub Ta vinske vozove, in tako so Sirote so naložili kakor živino na odprte jih peljali vso bolgarsko javnost, kajti Petrov dogodek pa je zelo razburil vremenu mej viharjem in točo, tako da jih vso žana način je desna roka Kobur- nevarno obolelo noč v najhujšem mej potjo mnogo Kako pa izgleda po deželi okrog, to pa je samega, je ozlovoljil zlasti vojaške kroge oa skrajni nad vse strahovito, tu je razdejano vse tako Vsled njegove odredbe njenih na v • 1 • Zlil, bilo da mesta mnogo častnikov o novem letu premak- mogel tako pustošiti najhujši vihar. Poslopja vsa razdej ne bil tega niso zaslu- požgana, setev uničena, sadno drevj Oziralo se Ta zadeva a zapostavljenih mnogo starejših in zaslužnejših mož. dolgoletnega truda in pridnosti posekano, sploh uspehi samo na ljudi, ki ugajajo po licu Burov pokončani Da 80 Sl pa kakor spor z Rumunijo ni še ogenj Koburžanu. Angleži postavili za nalogo popolnoma zatreti narod Burov na smodnik v tem času, ko dokazuje tudi dejstvo, da so začeli zapirati žurnaliste ki je že odstopilo iz vojske in odstopi se še množij kajti mnogo užaljenih častnikov zavzemajo za Bure se Italija m da se hoče polastiti Albanij z Avstrijo. Siri se vest, da izstopi Italija iz trozveze tudi ce prišlo do vojne k \ \ eksportnimi tarifi v tistih državah J katere delajo naši domači obrtnosti konkurenco. Obrtnijska razmišljevanja. Ako premotrimo popolnoma nepristransko splošni gospodarski položaj v naši državi, moramo z žalostjo priznati. Vrh tega so dosegla socialnopolitična bremena tako visokost, da jih ni več prenašati. Ničvredni sistem, na katerem slone zavarovalnice zoper nezgode, je provzročil pri teh zavarovalnicah velike deficite, vsled katerih so ■ se tekom 14 let premije po štiri, pet in šestkrat zvišale zviševanju in še danes ni da je postala Avstrija nekak otok. Povsod premij konec upanja 1 da bilo temu drugod vidimo čudoviti napredek 5 kakoršnega ne pozna Vsemu temu pa se letos še pridružilo uprav zgodovina kupčije in obrtnije, silen razvoj močij in ra nezaslišano po draženje premoga, s katerim se je ljudstvo stoče blagostanje, pri nas je pa zavladala uprav okupna »»ravnost oropalo za mnogo milijonov, v industriji pa stagnacija. gotovih strani, ki vedno in namenoma o naših gospodarskih razmerah ugodno poročajo se premnogokrat Žuje: tudi v tistem krogu malo obrti, ki dela s premogom je nastala prava katastrofa J pa » : glejte kurze na borzi, kurze industrijalnih papirjev » kakor da bi bil kurz delnic praške železarske družbe ali montanske družbe ali cena delnic ducljeovskega premogo- kopa simptomatične za položaj celokupne obrtnosti in zlasti za položaj industrije. To sklicevanje na kurze nekih industrijalnih papirjev v dokaz, da so razmere ugodne Vrtov ni. Kdor iz drugih dežel ali pa tudi le iz drugih delov je naravnost slepilo in zasluži vso obsodbo, zlasti ker se kranjske dažele na Dolenjsko pride ter kmetijske razmere na deželi dobro opazuje, kmalu zapazi, da nimajo dolenjska kmetska gospodarstva skoraj nič kuhinjskih vrtov. Vrt imenuje se sicer pri marsikateri kmetiji kako njim vara javno mnenje in otežkoči vsako resno zbolj šanje sedanjih razmer. H» Kurzi ne kažejo druzega ničesar, kakor da se v Avstriji premogokopom producentom surovega železa zemljišče, toda to ni skoraj nikjer pravi kuhinjski vrt ) in raznih polfabrikatov dobro godi, da sladkorni baroni in petrolejski kavalirji v izobilju tiče, ne kaže ampak navadno imenuje se tako blizo • » stanovanja ležeč pa prav Mi imeno nič, kako se godi prepgronini večini vseh drugih indu « __I strijalnih vrst in najmanj kako se godi posameznim indu strijalnim in obrtniškim podjetjem, namreč tistim, niso delniška društva nego last zasebnikov. dober travnik, zasajen s sadnim drevjem. vali tako zemljišče sadni vrt ali pa še najprimernejši sadovnjak. ki To sploh slabo. Ravno tem, torej velikanski večini industrijalnih in To dela , da se po Dolenjskem pri kmetiskih gospodarstvih skoraj nič kuhinjskih vrtov ne nahaja, v katerih bi bilo kolikor toliko tudi cvetlicam odločenega prostora. čuden utis na človeka 1 katero oko obrtnijskih eksistenc, pa se godi dandanes sila kuhinjske vrtove vajeno in to tudi je na Od kod naj pa tudi pride impuls napredku ? na deželi pri naj navadnejših kmetijah. Pred vsem dela pomanjkanje ku državi sami je malo kapitala in še ta gineva, konsum hinjskih vrtov na človeka, kateri jim je na deželi vajen, kateri jih nimajo, tako istctako majhen. Celo v ugodnih razmerah tak ta utis, da so dotični kmetovalci ^ „ - - ---------o------ ----V». ^^MK,^ X.«« w xAv^t^tviu« aatcxA jiii iiiuiaju, tUAU konsum zagotovil industrijalcem in obrtnikom le majhno nekoliko še na nizki stopinji glede njih hrane, da namreč rentabiliteto, tako da pač ne more zvabiti domačega in razun najnavadnejšega inozemskega kapitala iz hranilnic 1 na njivah pridelanega a dandanes celo sočivja » o rentabiliteti ni več možno govoriti, ker so ravno mere jako neugodne. raz Obrtništvo duše pred vsem strašanski davki Svoje torej krompirja, repe, zelja, fižola, boljšega ne poznajo in vsled tega tudi ne potrebujejo. Pomanjkanje kuhinjskih vrtov, v katerih je pa tudi cvetlicam kolikor toliko časni finančni minister Steinbach je izjavil prostora odločenega dela na J da ga pri vrtih vajenega človeka tudi ta utis, da niso dotični kmetje davčni reformi, katera je zdaj nekaj let v veljavi, samo v obče toliko omikani t da zamogli lep kuhinjski vrt za pravičnejšo razdelitev javnih bremen, nikakor pa ne tudi s cvetlicami ozaljšani vrt sploh ceniti ali obrajtati za zvišanje teh bremen kaj se izkazalo ? Da finančni minister dr. Steinbach ni govoril resnice, da so se bremena vsled davne reforme prav občutno zvišala vsaj za produktivne sloje prebivalstva. Obrtništvo strašno trpi vsled nečloveško r Osobito velja ta izražena misel o ženstvu v brez-vrtnih krajih. Drugod so ženske, navadne kmetske ženske in posebno pa še dekleta ter mlade gospodinje na lep kuhinjski ali hišni vrt kar prav ponosne, v tem, ko kaj visokih tacega na Dolenjskem ni, ker tamkaj tacih vrtov prav železničnih tarifov, kateri tarifi so mnogo krivi, da za- nič ni. Kako žalosten utis naredi na tujca pomanjkanje ostaja konsum in dalje tudi vsled eksportnih tarifov, ki lepih ograjenih kuhinjskih vrtov posebno tam, kjer si 80 brez vsacega sistema, da brez vsacega prevdarka zvedrila, kratkočasja ali pa celo zdravja iščejo, torej v določeni in katerih visokost ni v nobenem razmerju z letoviščih, zdraviščih, toplicah itd to se z besedami « ne stran 44 da popisati, to pa pojasnjuje dejstvo, da se taki kraji jamah pod zemljo tujcem ne Med tem prikupijo, in da ko drugod o Dnepru, se tujci tacih krajev izogibajo, da bi človek dejal, da je morje ) na Štajerskem pred vsem v Švici, na Tirolskem > se tako daleč razliva, ko začne praviti vse itd. » 1 v vsaki najrevnejši vasici pri vsaki hiši lep vrt, ga pri nas na Dolenjskem še v velikih to teti Gorpini, pravim, tak zdi se mi, da pustil. jo potegnil v tisti Kijev celo konje vaseh ni dobiti tem oziru pa Naredili so mi novo suknjo kaj izdatnejšega stori v povzdigo vrtnarstva v kranjski deželi I sosebno še na Dolenjskem pač bilo želeti, ,da se kapo, pa so mi rekli mi voz in dvoje konj 1 dali nove črevlje in naj se Čisto pripravim. Pokazali so sem mislil bil gotov, pa sem dobro če najdem tisti Kijev. Saj vse svoje žive dni nisem bil daljše Savinec •J Poučni zabavni liko Ko sva bila z gospodičem že čisto gotova, tak to 1 da me niso pustili doma Pride namreč valpet Spiridon Frolovič, pa mu pravi gospoda Ne pravem času.. vzeli Maloruski spisal O. Storoženko, poslovenil M. Hostnik. Čisto majhen pobič sem bil še, ko so me gospoda Dokler nisem mogel še delati, živel sem v Kijev? Menda vender ne pošljete Danila z gospodičem r sebi Danilo, pravi gospod, zakaj pa ne? Njega! — čudi se valpet prebrne vam prav veselo; kolikrat mi je gospa dajala kaj boljšega! Bodete že videli gospodiča kje, še konje mu pokradejo; pa kaj konje f mladim gospodičem pa sva si cel dan igrala po ko zoIcih sva razdirala vrabčja gaezda ali pa sva metala žogo 7 jaz bežim, gospodič pa luča žogo za menoj klestili . . časti je on Kaj brez kape ostane, še v policiji ga bodo — kak tepec tep- ne veste pravi 1 včasi mi je tako posvetil, da sem kar poskočil. Ali pa konjičke Jaz poslušam molče. Danilo, ali si res tak sva igrala. Gospodič zelo ljubil. Bog mu daj dobro tepec 1 me Frolovič govori? — Lahko je kakor Spiridon vpraša me gospod. pravim kako ne bom tepec 9 učit se Ko sva bila vže večja, dali so gospodiča v mesto ko je Spiridon Frolovič vso pamet sebi vzel. - Menda ga vender zlodej ne pobere jaz pa naj * se v mizarstvu uril. Učil sem se tudi za tkalca, pa tudi za statvami nisem dolgo sedel 1 tako so mi nagajale tiste nitke komaj se je dotakneš 9 pa se utrga, zlodejeva žima. Le takrat sem se nekoliko gospod; pametneji. 9 pravi naj SI pogleda nekoliko svet 9 morda ba odpočil J kadar sem konje čistil. Nihče že ni vedel 1 kam naj me pahnejo. Pa so konjarji začeli oddado v konjski hlev. « Tako me neki dan gospod vpraša: prositi hudir ga je dregal 9 da Kak vse to «bleknil ? Ko bi molčal Nu, ali nisi ti vražji sin, predrti valpet ti! » naj me Daj njemu kdo naglo smrt tako-le naprovoščil, ta suhopeti taterman, pa bi čisto nič ne bilo da Bog, kakor Danilo, ali bi imel veselje konje čistiti? je on meni vso to nesrečo, o kateri vam mislim zdaj le Kako ga ne imel! pravim Konje prepovedovati: vsakdo rad čisti. v Ni res 9 pravi gospod 9 jaz jih uže ne Nu, le dobro poslušajte! Komaj sva se odpeljala z gospodičem za kako poldrugo uro od Savinec, pa sta — krenila s ceste, bi konja Bog si ga vedi zakaj ? čistim rad. Morda naju Bog ve kam zapeljala. Morda je gospodič spal, tega gospod to nalašč rekel 9 ali kar se tiče ^^ ampak jaz stokrat prisežem, če je treba mene, jaz bi cele dni čistil konje. Nikogar nisem puščal zamižal nisem. Sedim 1 sedim 9 , Še pa premišljujem; kake so čistiti, pa so bili konji taki, da bi se človek lahko po- neki v Kijevu tiste zlate cerkve, pa tiste svete jame pod gledal vanje. Konjarji i daj jim Bog zdravje se zemljo; pa kakor bi trenil: Štrbunk pa sva bila v jarku. pa zato nikoli niso jezili na me. Potlej so si pa še iz- Nu, postavila sva voziček na kolesa. Gospodič se je raz mislili 9 da bil jaz gotovo dober kočijaž. Pa sem jezil 9 » na cesto pelji"! pravi Gledam 9 gledam 9 nikjer ni enkrat peljal gospo v cerkev; ona mi pravi: na levo ceste, povsod gola ravnina in jarki. Dolgo, dolgo sva se drži! jaz potegnem na desno, .kočija se preobrne in tako vozila, še enkrat sva se prebrnila, na zadnje pa gospa se je precej potolkla. . Tak od tistega časa sem sva se vender izkobacala na cesto, pa se pripeljala v samo čistil konje, dokler se ni gospodič vrnil iz mestne velikansko vas. šole. Komaj sem odpregel konje, pa mi pravi gospodič: Kmalu ga je bilo treba peljati v Kijev v še bolj Pojdi na trg, kupi k čaju prest; samo pazi 9 da imenitno šolo. Pa pride gospod k meni in pravi: se ne zgubiš; vrata pod strešico. glej 9 pravi 9 najina krčma ima nova Danilo! ali se češ peljati v Kijev? Kaj bi se ne hotel! Vidim 9 pravim, pa grem. pravim. Eh. kakšen trg je v tej vasi! Vse naše Savince Moja teta Gorpina je hodila v Kijev. Ko začne vkup so manjše, ko ta trg. Vse je mrgolelo Ijudij: česa praviti v tistih cerkvah z zlatimi strehami, o svetih * Znane kijevske katakombe. tam vender ni bilo! Živina berači J kacap z bogovi, človek lažje cesto našel ko ga konji prebrnili v Kupil sem rešto prest, zataknil za pas, pa sem šel domov. jamo. Pameten je bil tisti človek 1 to iztubtal. še Pa kar naenkrat vidim peljejo medvede > Ijudij okolo njih vse živo; zijale pasejo. enkrat sva nočevala, potlej sva se pa peljala že po kam Zakaj pogledal! Gledam » še jaz ne nati cesti. Kako se jim je vender ljubilo, da so naredili drob- gledam, pa pozabim, kje je najina to grdobo; toliko kamenja je bilo nasuto na njej krčma. Začnem ugibati; zdelo se mi je, da je naša ulica nega, kakor bi bil kdo graha na njo nasejal na desni strani letim kar mi jezik ni visel izpod nosa 9 Solnce je že precej visoko stalo, ko sva se pripe sopiham, kar vidim, da sem prišel vun z vasi. Vrnem Ijala v predmestje na tej strani Dnepra; ravno proti za presvetih pet ran božjih! človek ne ve. se nazaj, grem po drugi ulici; mislim, zdaj bom doma; Kijevu pa sem bil spet na trgu. Aha, mislil sem si: zato je kaj naj Oh gledal ali Dneper, ali Kijev. Po vsi gori Ijudij toliko na trgu, ko vsakdo, naj gre kamor če, pride pa gora ni Bog ve kaka cerkvij ) kakor dobrcev spet nazaj na trg. Grem > vso vas obletim, jedna hiša ravno taka, kakor tista krčma, tudi vrata so nova je in na licu. In pa zvonik gori do neba. Kdo ga je zidal tako visokega, bi vam rad povedal, ko vam vedel. pod strešico, samo da poleg vrat voziček stoji, poleg naših vrat pa tistega hudimanovega voza ni bilo. To Tako bilo ravno o povodnji. Dneper se razlil na kake dve uri na okolo. me neka skrivna moč skoraj do večera vodila za nos; ali sem na konci vasi, na pašniku, ali pa spet na trgu. Kar srečam svojega gospodiča. Kaj pa tavaš tu? vpraša me. mislil, da te je vrag pobral. če veliko. Pravijo morje tako, je pa res 1 da morje zato tako veliko, ker živine Jaz sem že nikoli tam ne napajajo. Pa nisva dolgo čakala, zapeljali so voz s konji vred na brod, pa smo odrinili Precej dolgo so vlekli brod Pa me bil res pobral, ko bi me vi rešili 1 pravim Nekaka skrivna moč me vodila trenil, smo bili Kaka skrivna moč neki? pravi gospodič > ■ tvoja neumnost te je vodila. Pa še kakšen hodiš po vasi kje pa je tvoja kapa? — Kako, kje? pravim 1 na glavi! « po bregu, pa so menda uganili, da tako Dnepra ne pre plavajo; zgrabili so vesla, in kakor na onem bregu. t Pa kakšen klanec je v Kijevu! Ko bi vi vedeli! Konji so bili taki, kakor bi jih bil kdo v čapo sč smetano obmaknil. Ko smo se potlej na raven spustili, so Le po ti pa j J Potrpi jem oh pravi gospodič. zlodej ti! samo golo čopo si nekoliko odpočili hitreje so začeli iti Ko sva se pripeljala na most 9 nad katerim je sem obtipal. Kaj neki to pomenja? mislim si. napušč, zavpije birič: Ali si kupil prest? vpraša gospodič. 1 hohol 1 počasi vozi! Kupil 1 pravim Pa vi recite konjem ) gospod birič pravim 9 Kje so pa? vpraša on. morda bosta konja vas slušala. Vidite, da nista za Tu-le Potipljem brzdana. 1 pravim jaz 9 pa od pasa binglja prazen motvoz. Ta me loputi po hrbtancu tista biriška kompet Menda neta 9 ko sem zijal na medvede, so . mi zlodejeva ciga Zabrzdaj, butica, pravi 9 drži vajete vse je mrgolelo tega kleka na trgu izmuznili Tu se mi je pa tista predrta kapa spernila na oči 9 kapo in presto. Da se- jim na onem svetu spernilo vse jedno mi bilo 9 kakor bi bil glavo v škorenj 9 kadar bodo hoteli kihniti! Nu, prišla sva z gospodičem do najine krčme 9 pa vidim 9 da vtekhil; birič* mi pa bunke šteje na hrbtu. Nu, hvala Bogu, gospodič me je spet rešil. se izkobacala izpod napušča, pa Toliko, da sva to ravno tista hiša, kjer je voz poleg vrat pomaknem kapo gori. Ko vzdignem oči, jemenasta! kar stal. Zlodej vedi, kdo ga je tja postavil mati sama tistega na glavo postavila! Da škratova tresti sem se začel; v očeh mi samostan, ves v zlatu. Zdelo se zalesketal pečerski mi je, da sem v ne- Kupil mi je gospodič novo kapo; pa ne vem, na beško kraljestvo pogledal. kakšno glavo so pač merili tisto klofernico; velikanska, Tam blizu sva si tudi stanovanje najela. velikanska! ne orehe, repo človek vanjo pobiral; Na drugi dan ravno sv. Miklavža dan je bil komaj kihnem, pa mi tista reč šine doli do smrčka koliko trpljenja mi je bilo z njo! 9 oh 9 sva šla z gospodičem v samostan. vi vedeli f koliko je tam hudičev! Kamor pogledaš, povsod so na Ampak vsaj to je bilo dobro, da so se konji odpo- slikani na stenah; bržkone jih še v peklu toliko ni čili, ko je mene tista skrivna moč vodila s trga za vas, reže na svetnike; oni jim pa fige kažejo. Pa iz za vasi pa spet na trg. Zapregel sem jih, pa sva se Ko začelo vkup zvoniti (oh, pa kakor buče tisti peljala dalje, zdaj že po veliki cesti. Ta velika cesta je zvonovi! človek bi mislil, da sam buči z njimi), zbirali bila po obeh straneh obkopana, menda že zato, da bi so se ljudje v cerkev. Pa zagledam, da gredo mej njimi gospodje z grozdom na prsih, na ramah so imeli pa *) Malorusi imenujejo Velikoruse kacapi J t. j kak capi (kozli), ker nosijo brado; Velikorusi Maloruse zovejo >hohli<, t. j. zlate solnčnike.*) čope, ker si puččajo na temeni daljše lase. 8 sv. podobami. . »Z bogovi<, t. j. *) Ruski žandarmi imajo sinjo obleko, na prsih >aclisel bände« (grozdje), na ramah epol ete. Kdo so. pa ti-le? vprašam gospodiča. Generali pravi on. Kaj pa je to generali? vprašam ga Šolska vest. Na ljudski šoli v Zagorju ob Savi je začasno nastavljena učiteljica gdč. Ivana Škrjanc. 4 Kranjskem so od V okrajne šolske svete na Ta najvišji f pravi on. Prvič v življenju sem videl generale, pa daj Bog, da bi jih nikoli več. Lep spomin so mi pustili; še zdaj 86 mi o njih sanja. Precej dolgo sva stala pod zvonikom, strani deželnega odbora imenovani naslednji gospodje: Črnomelj: Leopold Grangl iz Metlike, Ivan Pubek v Črnomlju. 2. Za Kamnik: Luka Mlakar vici J sodnik U. Garzarolli v Kamniku. Schadinger io sodnik Fr. . Za župan župan v Luko- Za Kočevje l Višnikar iz Ribnice. gospodič je le belj na gospodske punice škilil, mene pa je tako vleklo v cerkev! Na zadnje sva se tudi midva vrinila v cerkev! Na altarju svetniki, na stenah svetniki, od spodaj do vrha, na stropu svetnild. Za Kranj: C. Pire m Ur bančič. 5. Za Krško : . Grlobočnik iz Dobrave. dr. Mencinger iz Krškega in . Za Litijo: notar Luka Svetec iz Litije in Janez Škr- Grem pa binc, nadučitelj v Višnjigori. Za ljubljansko okolico Ga iščem 9 kje so tiste svete jame pod zemljo; še videl nisem ) brijel JelovSek z Vrhnike in Fran Košak z Grosupljega. Za Logatec: Alojzij Pogačnik, župan v Cirknici in F. kdaj sem do altarja prišel. Komaj sem vzdignil roko,, da S i C h e r 1 v Spodnjem Logatcu. Za Novo mesto Fran se prekrižal, pa jo je po poti nekdo prestregel; Maj zel j iz Bele cerkve in ravnatelj dr. Fr. Detel a iz No- ozrem se; general, ves v sinjem, na ramah pa bele solnčnice; drugi, ravno tak general, me je vzel drugo roko, pa sta me peljala vun iz cerkve. pravim. vega mesta. 10. Za Postoiino: Josip Dekl eva, župan v Postojni in Jos. Maier iz Loža. 11. Za Radovljico: Pe- ter n el, Radovljici. župan na Bledu m Oton Ho man, trgovec v če me že hočeta peljati za roke bodita tako dobra, gospoda generala, peljita me tja kjer moj gospodič. Saj sem v cerkev z njim prišel. Sankcioniran zakon. Cesar je potrdil v deželnem zboru kranjskem sjrejeti zakon glede opustitve jednega dela iz Krškega v Koritnico tekoče okrajne ceste. Kdo pa je tvoj gospodič? « Jakob Aleksandrovič. — vprašata me. Primarij gosp dr Šlajmer bolnico padel v sobota pred m pravim se na desni roki močno poškodoval, vsled česar ne more ordinirati Komaj sem jima vse to razložil, pa smo bili že Kje je Veselova drama? Umrlega trnovskega pod zvonikom. Kar me ogreje po komatu. Res se čudim, dekana Ivana Vesela literarna zapuščina precej bogata kako da se glava ni odtrgala od vratu, cela truma ge neralov mi je zaplesala pred očmi tako me loputil Začnem bežati, kolikor je ena precejšnja brazda dolga ) pa obstojim Stojim 1 pa premišljujem » kaj Našlo se je več Se nenatisnjenih, izvirnih in prevedenih pesmij in drugih spisov ter mnogo interesantnih pisem še živečih ali umrlih slovanskih književnikov, katera pisma pa vsaj sedaj večinoma še niso primerna za javnost. Iz teh pisem in iz neki odgo- drugih podatkov je posneti, da je bil Vesel spisal tudi izvirno voril general, ko bi ga vprašal, zakaj mi je tako posvetil? dramo naslovljeno „Droha", toda rokopisa ni vse spise v najvzornejšem redu nikj Bes ne vem, kaj bi on uganil. Služba božja je bila pri kraju. Ljudje go začeli iti iz cerkve. Vsakega sem vprašal: orda ste videli mojega gospodiča. Ker imel Vesel )r dobiti, naravnost nemogoče, da bi se bil rokopis pri njem izgubil. Mogoče je da se nahaja pri kakem prijatelju pokojnikovem, kateremu bil poslan v pregled. Občni zbor društva »Pravnik« se ie izvršil Vsak molči, kakor da bi ga ne bil nihče nič vprašal; minolo soboto pod vodstvom društvenega načelnika gosp. drž. ali so tako trapasti, si mislim, ali pa imajo v ustih trsko namesto jezika Naenkrat slišim, da me nekdo kliče: Danilo! Da- poslanca, svet dr. Ferj a'n č ic a , ki ]e podal v svojem na- govoru celotno sliko« o stati j i društva v ravno završenenr nilo! Ozrem se: gospodič. Zakaj te pa v cerkvi ni bilo? vpraša. Zakaj me ni bilo? pravim. Dva sinja gene rala sta me prijela za roke, pa vlekla vun. Eden me je tako treščil po glavi, da mi še zdaj v ušesih čmrlji brenče. 12. letu njegovega obstoja. Spominjal se je pri tem nedavno zamrlega odvetnika gosp. dr. Alt. Mos che ta ustanovnika ia izdajatelja „Slov. Pravnika" v istega prvih 4. letnikih. Ranjki izzval s svojim listom ustanovitev društva „Pravnik", ki nadaljevalo izdajanje lista. Zborovalci so se v znak žalovanja za zamrlim ustanovnikom dvignili raz sedele. Društveni delo- tajnik gosp. dr. Fo e r s te r poročal o društvenem vanji Označil kot smoter, kateremu posvečena vsa od pravim Ti bi še na altar zlezel! pravi borova skrb, izdajanje društvenega glasila „Slov. Pravnik", šteje že sedaj 16 letnikov. Glasno pohvalo je izrekel ured- Eo sem tistih svetih jam iskal 1 odgovorim. niku društvenega glasila, gosp dr. Maj aro n u , vodi Svete jame niso v cerkvi, anopak pod zemljo vzornim načinom društveni list v tiru znamenitega, vsikdar 1 reče gos'podič jutri pojdeva. Samo ne zaostani zanimivega, znanstveno se odlikujočega strokovnega lista. Bla- 9 Če se tam ne izgubiš, ne najdeš vun. (Konec prih.) gajnik gosp zadnje leto Izvolil si dr. 2852 Pire ,je poročal o dohodkih, 47 znašajo in o izdatkih v znesku 2470 K. A ■ ■ «A« ^ ? na to občni zbor v društveni odbor kot načelnika gosp. svetnika dr. Ferjančiča, kot odborniki izvoljeni sodni pristav dr. Foerster, so sodni pa bili taj nik K a v č n i k, odvetnik dr. M a j a r o n, sodni pristav M i 1 č i n s k i, odvetnik dr. Pire, odvetniški kandidat dr. Švigelj, dež. bod. svetnik Weng er. Vnanjimi odborniki so izvoljeni Osebne vesti. Okrajni šolski nadzornik v Kranju ministerialni tajnik dr. Babnik na Dunaju, odvetnik gosp. Andrej Zum dobil naslov ravnatelj dr. Občinski Hrašovec v Celju in odvetniški kandidat dr. Zuccon v svet ljubljanski je imenoval magistratnega koncipista gospoda Albina Sem mestnim komisarjem Pulji. gosp. Eačunska odvetnik dr. Mund a. preglednika sta gosp. notar G- o g o 1 a in I t Odvetniki na Štajerskem, Na mesto umrlega malo neareöo. Stroj je pri prevažanju zavozil v vlak in po-goap. dr. DominkuSa pride v Maribor vrli narodnjak gosp. Škodoval zadnji vagon. Potniki so z ležišč popadali in poska-dr. Eosina iz Ljutomera. V Ljutomer pa pride na njegovo kali, in se seveda prav dobro prestrašili. Vagon je za corpus mesto štajerski rojak gosp. dr. Karol Grossmann, ki bil več let koncipist v Novem mestu. delicti ostal na Pragarskem. Občinske volitve v Mariboru. Te dni ker se )e Zastonj iz Trsta v Ljubljano se je hotel peljati vršila r^da, v katerem so pri splošni volitvi zmagali socialni de brezposelni komptoarist Goltaš iz Budjevic. občinski svet razveljavil izvolitev iz III. raz- kolodvoru so ga ,.pogruntali" in izročili policiji. Ljubljani na mokratje dopolnilna volitev iz tega razreda. Izvoljeni so bili vsi kandidatje nemškega volilnega odbora. Nesreča. V Zgornjem Berniku je v gozdu ubila padajoča smreka ženo posestnika Jožefa Vidmarja. Ravnateljem gimnazije v Celju je imenovan odločen profesor na ljubljanski realki Klemens Proft jako nasprotnik Slovencev. Ta gospod je v svojem nemškem fana- 32.660, Državnih uradnikov je bilo 1. 1880. v Avstriji 1892. 39.648, a 1899. že 95.439. Števila tizmu šel tako daleč, da v ljubljanskem mestnem šolskem baje tako naraslo radi podržavljenja železnic. Plača vseh teh svetu ni hotel razumeti slovenski, ampak je zahteval da naj se zaradi njega o njegovih poročilih nemški govori ter se doČim je 1. 1898. znašala le 90,618 160 K. Toliko <5elo pritožil na višjo instanco, ko se za njegovo zahtevo uradnikov je bila za L 1900 proračunjena na 169,138.281 K, je paS da 'bodo v Avstriji uradniki kmalu največje število. ni nihče zmenil Deželna blaznica. bolnica in hiralnica v Go jasno, Slovenci pa imamo med njimi le malo prijateljev. Obsojena radi krivega pričanja. Sodišče v Go- rici. Goriški deželni zbor je lani sklenil kupiti kolikor mo- rici je obsodilo Elizabeto Tain na dvamesečno ječo, ker je goče blizu mesta Gorice ležeč primeren svet za zgradbo blaz- v razpravi proti Battistuti-ju in Sfiligoju, kateri so preteklega nice, bolnice in hiralnice preskrbljen je Ker blaznih v Gorici blaznica najnujneje potrebna maja m. 1. iz sovražnosti ubili nekega Bedo. Pri razpravi je je pravi evropski škandal Tain utajila neke važoe momente, kateri so obtoževali Batti se zgradi najprej blaznica. Deželni zbor je določil za njo stuto, po razpravi pa je o tem govorila. Ta njena izpovedba 150.000 gld. Deželni odbor že kupil primeren svet ob pa prišla do znanja državnemu pravniku, kateri je zahteval cesti mej Gorico in Šempetrom in se zdaj delajo priprave za obsodbo in kazen Tain se je pred sodiščem izgovarjala, da izgotovitev načrta Notarja, ki se branita slovenščine fio štirje notarji Slovenca Kavčič ]n Čibej ni hotela izpovedati, ker se je bala Battistutijeve osvete, ali Gorici to ji ni nič pomagalo in bila je obsojena. Za ne plačani dac izgubil zajce. Anton Burolo IZ okolice Buje v Istri je v teh mrzlih dnevih pridno lovil ostala dva . Eumer in Ballaben, služila sta oba v slovenskih krajih, imata oba potrdilo višjega sodišča, da sta zmožna slovenskega jajce, od katerih je 7 spravil v žak^lj in nesel v Umag ia uradov anj torej oba dolžna uradovati tudi slovenski ako stranke zahtevajo. Primeril se je pa nedavno slučaj da sta 86 ta dva gospoda branila zapisovati slovenske akte z vorom, da je njihov uradni jezik italijanski. Opozarjamo od tam s parnikom v Trst. Na parniku so mornarji zvedli, kaj da ima kmetič pri sebi, so ga nagovorili, da naj ne plača izgo ob daea za divjačino, marveč mu oni poiščejo spretnega mlade- niča, kateri bo žival brez obdačenja na suho iznesel, v to iinstvo, da je dolžnost notarjev, sestavljati spise v jeziku, v gvrho so mu predstavili nekega spretnega mladeniča, kateremu vsled tega občinstvo odločno je Burolo poveril dva zajca, z drugimi pa ga čakal na par- katerem stranke zahtevaj to od vseh notarjev v Gorici tudi zahteva Ako imenovana niku, dokler se mladenič ne vrne. Ko parnik prispel v ne hotela uvaževati določeb notarskega reda, naj se jima v Trst, je mladenič kar med prvimi iz parnika z zajci skočil. prvi vrsti obrne hrbet, v drugi pa naj se opozori višje so- Burolo pa dišče, katerega dolžnost je, čuvati nad tem, da je notarskih poslih v vsakem pogledu! red pri Konečno ]e šel par ur čakal, da se mladenič vrne ali zastonj. zajci na finančno espozituro vprašati, ali s Zavarovalnica proti nezgodam v Trstu Dne januvarja je odbor te zavarovalnice volil predsedstvo ostale člane upravnega odbora. Izvoljeni so bili Leopold B načelnikom, Henrik baron Ritter pa načelnikovim namestnikom. Za člane upravnega odbora so bili voljeni dr. Fr niso mogoče ustavili tatu njegovih zajcev. Tam pa mu nisa znali ničesar povedati, zato je moral še na redarst^o, da prevaro ondi razodene in prosi pomoči. « Grozen zločin se je dogodil minoli mesec na Du-Neki mizarski pomočnik Štefan Waniek, 231etni mla- dr • Fr. plem vitez F r u e 11 Joh Cech in dvorni svetnik Eüling iz Ljublj naju. denič, je udri v stanovanje neke delavske rodovine z namenom. Do- da stegne svoje roke po tujem imetju siromašnih Ijudij. tični delavec je bil že na delu in tudi žene ni bilo doma, Umrli. V Ameriki je umrl naslednik velikega Ba- dva otroka, jeden poldrugoleten, drugi pa šestih mesecev, sta rage, mil. škof gosp. Ignacij Mrak, rodom iz Poljan nad ležala v postelji. Lopov je torej mogel pričakovati, da ne Škofjo Loko, v starosti 90 let. V Novem mestu je umrl ovirno izvrši svoje n delo tt Ali prišlo vrli narodnjak gosp. Mohar, umirovljeni ravnatelj pomožnih prišla domov in zapazivši lopova, jela drugače. Žena je kričati na pomoč. Cerkljah na Gorenjskem je Lopov je zbežal po stopnicah, a ker je žena kričala za njim, uradov okrožnega sodišča. — V umrl okrožni zdravnik gosp. Edvard Globočnik, v starosti- se "je obrnil v hipu, potegnil samokres, ustrelil in zadel ženo 61 let. N. v m. p.! tako, da je kmalu na to umrla. Na to je zločinec zbežal na Ogenj na Zabjeku. Gost dim S3 je te dni popo- ulico in se je mej begom dvakrat ustavil in zopet streljal, ludne vzdigal iznad Žabjeka. Mislilo se je, da gori v dimniku, tako, da je več oseb smrtno ranil. Ko se je slednjič posre- Obvestila se je o tem tudi požarna bramba, in se podalo nekaj mož na Žabjek, kjer se čilo ugnati ta poživinjeni stvar, je bila nabravša množica dognalo, da so provzročila tako razkačena, da bi bila na mestu raztrgala zložinca, da gosti dim drva, ki so se sušila v peči in so bila začela tleti, ga niso varovali redarji. Iz zapora pobegnil je v Cerknici 25 let stari mesarski hlapec Josip Tnršič po domače Draščev, v preiskavi zaradi tatvine. bil Podgane so ga požrle. Blizu Budimpešte na posestvu Csoka-Kato so pri ljudskem štetju našli v neki hiši oskrbnika posestva zmrznjenega in od podgan skoraj popol- Karambolaža na železnici. Brzovlak, ki je odšel noma požrtega. Oskrbnik je prebival sam. Ker je zbolel, si v ponedeljek ponoči iz Ljubljane proti Dunaju, in s katerim ni mogel kuriti. Zato je zmrznil. A podgane so ga ogrizle ša ßta se vozila dva slovenska poslanca je imel na Pragarskem živega, kajti okoli trupla je bilo mnogo krvi. Volki požrli vojake. Letošnja nenavadno stroga kako je prehlajen sam. Sluga gre takoj po naročilu sv. očeta zima zahtevala je povsodi mnogo žrtev. Ne glede na to, ko- in prinese na srebrnem krožniku one praške, ter jih ponudi liko posameznih ljudi in živalij je zmrznilo, poleg tega je začudenemu dr. Lapponiju, ki ni vedel, ali naj vsame stvar » vihar prizadel toliko žametov, da so zastajali vlaki in umirali za šalo ali za resno. Vsi prisotni so se smejali temu prizoru ljudje od gladu. Koliko Človeških življenj je zahtevalo s svojo in ko je zdravnik videl ta izborui humor sv. očeta, smejal se burjo morje in jih zakopalo v svoje valove, kakor n. pr. na je tudi on. Japonskem, kjer je 10. t. m. razsajala tako, da pogrešajo Doživel je tretje stoletje v Rimu neki Filip nad 4000 ribičev, katerih se brezdvomno nikdo več ne vrne, Precella, se je rodil 1. 1797. Vedno je še čil in zdrav; in na drugi strani zopet preti nevarnost od izstradanih zverij, njegov sin Pietro Pracelli poslal je dan novega leta svojim katere v svoji lakoti napadajo živino m ljudi. Tako so Da prijateljem vizitnice z naslednjim vabilom. Čast Ruskem velike čete volkov, so skrajno predrzni in nevarni, biti, vas danes na malo zabavo, katero priredim v čast je stopil danes v tretje stoletje svojega Niti s streljanjem se ne umaknejo. Nedavno je šel v Galcu jega očeta, oddelek vojakov po samoti, ko jih napade trop volkov. Vojaki Ijenja. In prišli so streljali, meneč, da jih preženo, a zaman. Po dolgem boju, kega slavja, slučajno mu je neki govornik napil z željo, da so prijatelji, se veselili s starcem vred mi je pova- svo-živ-red- ko jim je zmanjkalo streljiva, zmagali vojake. Samo obleke in orožje so našli vojakov. so drugi volkovi in požrli preživel še to sloletje, dejal je starček: Prosim Vas dragi, dan od ubogih nikar ne pretiravajte. In prav je imel, da ga je zavrnil, vsaj t je že to za človeško starost redek slučaj. Nova Rafaelova slika. Abbe Tenand iz Landesa Belgrad v temi. Tudi na Srbskem je zadnji čas razsajala huda zima. Tako je v Belgradu zamrznil vodovodni P" Saint Jean-d' An^elyju je našel novo sliko Rafaela, in reservar, ki. je gonil stroje mestne električne razsvetljave, sicer portret kontese Elizabete Palleoti Ventivoglio. Na sliki V sled tega bilo je nekaj večerov celo mesto v temi, ker niso podpis: Raphael Urdinus Sanzio. mogli užgati električnih žarnic, so ljudje kar v temi tavali po 500.000 kron za eno samo »sliko je nlicah, ali pa z ročnimi svetilkami, kakor v kaki oddaljeni Amerikanec Whitney te dni v Parizu trgovcu s plačal slikami gorski vasi. Za tatove in druga hudodelstva je bila to lepa Schausu. Slika je bila portret Williersa Grandisona. Portret prilika, da ni traialo dolgo. pa je naslikal Van Dyck. Grozen zločinec. V zaporih Zemuna je bil zaprt Janez Faber umrl. Umrl je šef znane tovarne za nek 231etni Rajo Marič, kateri bil na sumu,- da je umoril svinčnike v Norimbergu. Začel je z malimi sredstvi, a umrl v vasi Deč v Sremu rodbino, sestoječo iz oseb. Marič je je kot milijonar, baron in dedni poslanec bavarski in častni v svojem zaporu zgrabil prišlega Čuvaja Pijevca in ga umoril, meščan neštetih nemških mest. Njegovi svinčniki so znani pa potem je šel v njegovo stanovanje in umoril Čuvajevo soprogo vsem svetu in otroke. Redarstvo je bilo precej obveščeno o tem. ali zpstonj, ker Mariča ni bilo možno več ujeti, ki Deset pravil o zdravju. Nemški časopis „Zukunft u )e pobegnil prinaša deset važnih pravil, kako naj čuvamo svoje zdravje. preko mosta na srbsko stran. Tam ga je prijelo srbsko orož- List pravi: Prvo pravilo je, da gledate na to, da vam je ništvo in ga dognalo nazaj v Zemun, kjer je zdaj skrbno telo zdravo, torej sposobno za delo in vživanje, a vender ga varovan. Priznal je, da je umoril čuvaja Pijevca in njegovo ne preoblagajte ne z delom ne z vživanjem. 2 ) Bodite prosti družino, da je mogel iz zap.ora uiti. Ko so ga prašali. zakaj in varujte se šablone. 3.) Bodite odločni in ne bojazljivi. 4.) da je umoril P/g letnega otroka, je izjavil, da ga je zato Ne bojte se preveč vnanjih vplivov, kakor spremembe vre- udaril, da ne bi kričal! Redarstvo je prijelo Maričev soprogo mena, nalezljivih bolezni, temveč glejte, da utrdite telo, da in jo zaprlo, katera le nato izjavila, da je njen soprog v vam oni ne morejo škodovati. 5 ) Nikar ne mislite, da vam resnici umoril celo družino v Deču. Po nedolžnem 8 let v zaporu iz Totmoli v Italiji je bil 1. 1892. osumničen, da je umoril je zdravje ali ozdravljenje dano kar na razpolago, temveč da Matej Caruso eno in drugo morate priboriti. 6.) Ravnajte se po naročilu zdravnika, da mu ne oteŽujete njegovo delo. 7.) Čuvajte se posestnika Mattioli, kateremu je bil Caruso hud nasprotnik, razburjenega. 8) Skušajte, da si pridobite dušne in telesne Zaprli 80 ga in postavili pred poroto v Campobasso, kot priči sta bili zaslišani neki Ludovico demente in Anton Curti. Ta harmonije, da ste mirni in srečni. 9 ) Ne bodite preveč občutljivi proti najmanjši bolesti. 10.) Navadite se spoznati 1Q dva sta pričala proti Carusotu, kateri le bil obsojen v do- disciplinirati sami sebe. smrtno ječo. Leta 1896 umrl neki Onofrio Basso, kateri na smrtni postelji izpovedal duhovnu lastni hčeii da je Kuga v Carigradu. Razne vesti prinašajo časniki o kugi v Carigradu. Nekateri jo trdijo, drugi zopet ne, vender on pravi edini morilec Mattiolija, prosil je še, naj se zavza- ®® ^^^^ni sumljivi slučaji ne dajo vtajiti v možnosti, da je v meta, da bi obsojenega Caruso osvobodili. Vsled te izpovedbe turški nastala kuga. Posebno nek mornar umri je v bolnici družina Caruso začela pravdo proti pričam demente in na vseh znakih kuge, katero kal je najbrže prinesel iz kakih Curti in zahtevala novo obravnavo. Sodišče v Campobasso je daljnih dežel. Za njim obolelo je še osem na sumljivih bo obsodilo omenjene priče na 6- in 8letno' ječo zavoljo krivega leznih, tako da zdravniki sami niso gotovi, se gre li tu za pričanja pred sodiščem, za Carusota pa se je izrekla oproščena kužno epidemijo ali ne. V Carigradu samem še do sedaj nisa razsodba. Tudi prizivno sodišče je potrdilo to razsodbo, a pri izdane naredbe zoper kugo, pač pa v provinciji vladajo stroge obravnavi bil je pričujoč tudi Caruso. Zagovornik je zahteval, naredbe, da se prepreči razširjenje te grozne bolezni. se v najkrajšem času izvrši revizija obravnav naj nedolžnemu prikraj da se Častni meč so hoteli izročiti meščani Portsmoutha zapor lordu Robertsu v znak priznanja njegovih zaslug, pridobljenih Sv. Oče in dr. Lapponi. Ker se je nedavno ^^ južnoafričanskem bojišču. Roberts pa je meč za sedaj od- sv. oče nekoliko prehladil v grlu, zapisal mu )e njegov zdravnik neke praške za zdravilo. Sv. oče pa se navadno ne briga mnogo za vse one zdravila, mu jih zapišejo zdrav- klonil češ da je tako slavje v tem času, ko se vrši še vojna je neumestno. Roberts je vender še poštenjak, ki prizna istino. čas, zbrala sedež v Novem Influenca v Novem Jorku. Zadnji niki in tako je tudi praške pustil lepo neporabljene in jih ni si je vsakteremu dobro znana influenca rabil. Prehlajenje minulo je samo ob sebi. Te dni pa je bil Jorku,' kjer prav oblastno gospodari. dr. Lapponi pri papežu in tam je jel nekoliko kašljati, sv. oče 450.000 oseb. svoj V teku 14 obolela pa se obrne k svojemu slugi in reče: Pojdi dečko in prinesi — Kuga. Iz Hulla na Angleškem se brzojavlja, da je one praške, ki jih je gospod zdravnik meni zapisal, saj vidiš tja prispel parnik „Priary"* na potovanje iz Aleksandrije. Med • f • • * ** potoma 80 na parniku umrle za kugo 3 osebe, moStvo in veö so se priljubile po svojem požrtvovalnem delovanju vsem bo- drugih oseb je bolno, Parnik so ustavili izven luke in ga- pe- jevnikom, kaže nam najbolj poročilo Ijali v lazaret. nekega angležkega časo ■i pisa „Tablet". Članek za ölankom namreč pripoveduje, da za mrzlico obolele vojake obojega tabora ni zamogla ukrotiti in dijo učenjaki, pa se bodo mogli ljudje iz Amerike .s pomočjo umoriti močna moška roka; besneč so podili od sebe svoje Telefon pod morjem. Se malo časa, tako so- podmorskega telefona pogovarjati z ljudmi na Angleškem. strežaje, a če se je prikazala ob nji strani jismiljenka, po- Nedavno se s pomočjo že obstoječega kabla v meksikanskem legla se je njih besnost in milo so prosili prostaki, izrecno zalivu naredil poskuse med Keywestom v Floridi in Havano zahtevali častniki usmiljenke v svojo postrežbo. Tolažilna be-na Kubi. Oba mesta sta oddaljena drugi od drugega 100 an- seda iz ust redovnice bil jim je hladilni balzam, in marsikak po- gleških milj. Pogovor se je dobro razumil. vojak, prej zagrizen protikdtolik je pripoznal, da je zelo V pijanstvu. John Luyder je bil že par let ločen vera, katere pristaši hočejo na jednak način radovoljno od lastne soproge Augustine. Ker ga je zapadla služba v doprinašati dela usmiljenja. Junak mesta Mafekinga, general notranjosti dežele, mislil si je, da bode boljše, ako se s svojo Baden-Powel je poslal prednici usmiljenk znesek 98 funtov soprogo novič sprijazni in skupaj določeno mesto. to svrho iz šel Chicaga odpotujeta na šterlingov kot malo zadostilo za njihov trud m oddal ob Augustini, katera je jednem pismo, v katerem se zahvaljuje za njih požrtvovalnost gtanovala pri gospej Nikolaus. Pozdrav soprogov je bil pri- ^^ pravi: „Vem, da sam deoar Vam ne more preplačati Va- srčen in sporazum gotov, ali ker sta jako rada pila žganje Sega truda, a v malo zadostilo v znamenje našega priznanja ßta v proslavo tega veselega dogodka začela piti „wiskia", v sprejmite to malenkost, zasluge Vaše pa Vam zmore v po- kojo svrho sta se zaprla v Augustinino dodeljeno sobo. Potem ko polni meri povrniti Bog". Istotako Angleži IZ domov ne sta se soproga n wiskia" nalezla, je slišala gospa Nikolaus pošiljajo izraze hvaležnosti na posamezne zavode usmiljenk v tri strele iz revolverja. Hitela je po stražnika, kateri je udri Južni Afriki, a ne samo to. Ustanovljajo poaebna društva, ki v sobo. v koji sta bila soproga zaklenjena in našel je na inaajo izključno namen, zbirati denar, s katerim zgrade poru- tleh ležečo Avgustino, katera je imela dva strela v truplu in sena poslopja usmiljenk in škodo, ki so jo trpele tekom vojske. na neki škrinji sedečega Johna, ki je bil že mrtev, ker si družbi pa ne pristopajo katoličani m nekatoličani, možgane razstrelil. Avgustino so še živo prinesli v bolnico, a zagrizni očitni sovražniki sv. vere prispejo visoke svote. kmalu na to je umrla. Sosedje pravilo, da sta soproga Luyder Vedno bolj spoznavajo, precej^ mirno živela, da tako imenovana mrtva roka je ko se žganja napila, je bil konec mrtva le v očeh nasprotnikov; ker ne delajo v duhu Krjsta, miru, pijača je provzročila njih razstavo in konečno smrt. da naj ne zve levica za dar. ga da desnica. Mrtva roka Štrajki v trgovinsko-pomorskih lukah. Štrajke deluje živo. težakov in mornarjev v Marzelju, Hamburgu m Amsterdamu Kuga v Indiji. V pokrajini Misore v Indiji divja 80 posnemali tudi delavci v pomorski luki Genova. Pretečeni strašna kuga. Ljudje se ne upajo več prebivati skupno, zato teden je štrajkalo kakih 10.000 ljudi; Parniki so morali pe- so mesta malone prazna. Meščani Ijati blago v Marzelj in ga ondi izkrcati, ker bi v Genovi zunaj mest, kjer se potikajo žive le po šotorih in po kočah berači. Kuga se je pojavila bili preveč časa zämudili. Vsled posredovanja oblasti dosegel tudi v Evropi, in sicer v Carigradu. Umrl je neki Turek, ee je sporazum in delavci so zdaj delo prevzeli. Zdaj so začeli Štrajkati delavci v luki Antwerpen. i;Štrajk a se je udeležilo kakih 30.0,00 delavcev." r. Kuga *. med štakorji. V Hambiirgu • v 4 * je prispel Loterijske srečke parnik „Pergamon"/iz Smirne. Na tem parniku so za izkr-cavanja našli veliko množino mrtvih štakorjev (podgan) tu pa pa tam na raznih krajih parnika. Zdravniško preiskovanje teh truplec je pokazalo, da so štakorji vsled kuge, katera y Lincu dne 26. januvarja t. V Trstu dne 26. januvarja t. V Pragi dne 30. januvarja t. 12, 78, 1 27, 77. O, 51, 23, 69, 44. 88, 34, 26, 58, 2. vladala med njimi. Moštvo parnika je bilo nakrat omenjeno i / in vse skupaj peljano na osamljeno mesto, kjer bodp sedaj vse blago izkrcali, potnike in ljudstvo pa desifinscirali. ^ t • t Delovanje usmiljenk v burski vojski. Za obe vojskujoči se stranki pogubonosna vojska v Južni Afriki se bliža polagoma svojemu koncu. Posledice te vojske čutijo tudi popolnoma nedolžne žrtve, in med te štejem, tako pa piše L. P. v „Danici" v prvi vrsti katoliške misijone, ki imajo Tržne cene. v Ljubljani dne 31. januvarja 1901. Pšenica K rž 6 80 h, ječmen 6.80 proso 7. turš^ica , oves 6.20 6 50 leča ajda fižol svojo postajo po krajili,:; kjer je .divjala burska . vojska ' Hudo prizadete so zlasti usmiljene sestre, ki so razvile prav v onih mestih, kjer je najbolj divjal Ijut boj, svoje plodonosno, po- 10.50 Vse cene veljajo za 50 kilogramov. žrtvovalno delovanje. Njih z velikim trudom sezidani zavodi leže v razvalinah, huda šiba vojske se ni ognila. A za blagor človeštva vneta srca usmiljenk ni potrla njih nesreča, ampak prav v najbolj viharnem času bo pokazale te sestre, kako se najhujšem bojnem času, ko je dela v duhu Kristusovem, rušil strel za strelom njih poslopja, se niso zmenile za lastno nevarnost, ampak junaško so se podale na bojišče, kjer je zamorejo osebe vsakega stanu na vsakem umiral vojak za vojakom, kjer so se posvetile usmiljenke. Bur kraju gotovo in pošteno brez kapitala in zgube ali Anglež, kristijan ali nekristijan, prijatelj ali sovražnik, z I zaslužiti z prodajo postavno dovoljenih državnih isto ljubeznijo so tolažile umirajoče in jim lajšale zadnje zdihe, obvezovale ranjence in odnašale na varen kraj. Tu so pokazale usmiljenke, kako se deluje v Kristusovem duhu, in ni žuda, da s spoštovanjem izražajo o njih protikrščanski papirj e V in srečk. Ponudbe sprejme Ludwig Oesterreicher 5 listi Deutsche Gasse 8 Budapest. 10) in jih postavljajo kot vzornice usmiljenkam svoje vrste. Kako . . stran 50, O V Letnik LIX Vizitnice firmo 9 \ priporoča i I \ Blasnikova tiskarna Ljubljani I s 1 1 % ■ > ' » i ' i I i • •• Odgovorni urednik: Avgust Pncihar. — Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki.