K««<ke <ecfei«Le n^-ice  Ka Bolgarskem obsega civilna mobilizacija  ^a Bclgarskem obsega civijna mobilizacija vse državljane ne giede na spol od 16. do 70. leta. Vod3tvo civilne mobiHzacije bo skrbelo za boj proti vo-hunstvu, škodijivi propagandi in proti povišanju cen.  ffreil-iednik Roosevelt je prišel sam k spioje- mu novega angjesktga velepuslanika in bivšega  zunanjega minietra Hallfa.sa. Dosiej ee Se m zgodilo, da bi predsedmk ZedMeMl držav saja prišel sprejet kakšnega veleposlanika.  Fianccski njaršal Pciain je imenoval 188 Cianov v posvetovalni parlament, ki pa nima zakonodajne mcči. Svet ima tudi 69 dosedanjih senatorjev in posianoev.  Madžarski zunasji minister grof Csaky j« umrl 27. janu&rja v Budimpešti v starosti 47 let iRajni veliki državnik je podpisal 1940 pristop Madžarske k zvezi Nemčija—Italija—Japonska in prijateljsko pogodbo z Jugosiavijo.  Httlerjev namestnik Rndolf Hess je poudaril v svojem govoru na zborovanju zveze visokošo!cev v Monakcvem da se približujejo veliki dogodKi, ki ^o^ zapustili po Hessoveni prepričanju posie(jice Za tisočietja.  Rooseveltov republikanski protikandidat Wendel \Villkie je dospel v London. Willkie bo ostal  v Angliji 15 dni. Bivši aiaeriški poslanik v Franciji, VVilliam Bullitt, je izjavil v parlamentu v Washingtonu, da so dobile Petainove francoske vojne ladje ukaz, da se upro vsakemu poizkusu, da se vzame Franciji njena vojna mornarica za nefrancoske cilje. Ravnatelj itali.janskega Ksta »Telegraffo« Ansaldo piše da ima Italija le eno pot, ta je, da nudi sovražniku c^orčen odpor in nadaljuje vojno do kiaja, ker v vsakem drugem primeru bi ^ozive! italijanski narod strahovito razoča.ranje in bi padel potj anglosaško svetovno vladarstvo.  nFhml „„-,,^^,5 „ w«ml,niii. ^mera? Ant«- Priavni npra\itelj v Roimmiji, getieral Ant«-  • > g •[Q . vodtelji gardistov, me<J  ™ ~ ^r^^ vlade Horiia Sima. Se ^ e ^ P generalska vlada brez zastop 1^1 žeiezne srard! m^^f^aJf^ aa ^^ y ^^  waWell/*e je mudil te dni v grški pre- ^ Atenah kjer se ie po-svetoval z gršklmi  " : ^1-1-1"1"' v.K^ ^" . f ^^ -"™ S^rS^ M 3° """ Ar.pli.ia Grfiji v vojni proti Italiji.  *« <»M *«**> n» bil° nemških napadov na Ang'ijo, ker je slabo vreme, ker mora voditi Nem^ija zračno vojno na dveh frontah in ker se pn pravlja Nemčija za odločilni napad na anglei5ki  tok. Sovjetski vojaškl krogi naglašajo: Dokler je v  otok. Sredozemskem morju angleško brodovje, je  vprašanje nemško-italijanskega vdora čez Sicil- »ki preliv v Afriko podobno v-prašanju nf nškega vpada čez Rckavski preliv v Anglijo. V Berlinu kroiijo raana maenja. Eni trdijo, da s« bodo začeli razvijati novi dogodki na jugo- vzhodu Evrope, drugi menijo, da v Sredozemlju s posebnim ozirom na Francijo, tretji trdijo, da bo predmet napada Anglija.