l«to 1875.
313
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XLIII. — Izdan in razposlan dne 13. oktobra 1875.
ISO*
Ukaz mini,stcrstva za trgovino dogovorno z minister,st vom notranjih reci od 25. septembra 1875,
o steklenih posodah, v katerih se po javnih pivnicah ali krčmah ljudém pijača nataka.
§. 1.
Vse za rabo po javnih krčmah namenjene posode steklenico, ki držč 0*1 litra več, morajo imeti na sebi mersko črto, ki kaže, doklej mora segati lice tekočine, čc so pravično napolnjene, in pa oznamenilo, koliko katera do te črte drži.
C. kr. meroizkusni uradi no vdelujejo merske črte in oznamenila, marveč je krčmarjeva reč, za to poskrbeti.
Oznamenilo, ki kaže, koliko posoda drži, zapovedano v §. 5 meroizkusnega reda od 19. decembra 1872, in pa mersko črto je vbrusiti, vdolbsti ali z jedko tekočino vrezati in oznamenilo naj se napravi nad morsko črto, ali pa pod njo poleg nje.
§• 2.
Za pravičnost mersko črte je krčmar odgovoren. Ako kdo napravi nepra-vično mersko črto, zapade tedaj v kazen (štrafengo), kadar primanjkljaj do pralnega držanja gre čez dvakrat toliko, kolikor po §. 9 meroizkusnega roda °d 19. decembra 1872 smejo tekočinske mere enake velikosti imeti še pogreška.
§. 3.
Kar se tiče nadmerka (nadviška) teli steklenic, ravnati se je po ministeri-Jalnom ukazu od 20. novembra 1873 (Drž. zak. št. 159), po katerem mora nad-teerka od tekočinskega lica do roba biti najmanj :
Pri steklenicah po 1 liter in več........20 milimetrov,
„	„	„ */, ali 0-5 litra .... 15	„ .
„	„	„V* litra, 0’2 in 0’1 litra. 10	„
65
(Sloveniich.)
Pri steklenicah po 0‘3 litra držččih, v katerih se v javnem trgovanji sme tudi pijača natakati, mora biti najmanj 12 milimetrov nadmerka.
§• 4.
Ta ukaz pride v moč 1. dne januvarja 1876.
Lasser s. r.	Clilumecky s. r.
130.
Ukaz trgovinskega ministerstva v dogovoru z ministerstvoiu notranjih reci od 1. oktobra 1875,
o hranilnih naredbah, da se ne bi kotli parniki razpokavali-
V zvrševanje postave od 7. julija 1871 se ukazuje tako:
§. 1.
Za kotle pârnike se v zmislu tega ukaza smatrajo vse tiste posode, ki rabij0 v to, da tekočine izpreminjajo v sopare, katere imajo večji nâpon nego tisk atm° sferičnega zraka.
§• 2.
Voliti gradivo (materijal), določati, kako bodi gradivo močno, potem kak0 se napravljajo in dogotavljajo kotli ptlrniki, to se na njegovo odgovornost p1® pušča tistemu, kdor jih dela. Sploh je samo prepovedano, litino (lito železo) n* mčdeno (mesingasto) pločevino (pleh) rabiti kotlom pârnikom v stranice ter , cevi za ogenj in vrenje ; a dovoljeno je, iz medene pločevine cevi za ogenj 1 vrenjo delati do 10 (deset) centimetrov v premérniku debele.
K stranicam se v zgornjem zmislu ne štejejo: parne kupole in ospredja n cevčh za vrenje, pokrovi odprtine, skozi katero se more v kotel priti, pokrovi & stilnih odprtin, stolpaste (štulaste) cevi ter njih pokrovi, in drugi opravili kos°VJ> a samo tedaj ne, kadar jih niti no objemlje kotlovo obzidje niti se jih ne doticej ogenj ali razžarjeni plini in če jim premernik ni čez 60 centimetrov dolg.
Da se napravam posebnih kotlov litina rabi v druge, a ne v poprej im0110., vane napravne dele stranic, to more trgovinsko ministerstvo ob vsacem slučaj posebej dovoljevati v dogovoru z ministerstvom za notranjo roči.
Vlogam o tem je vselej pridati dotičnih kotlov ter napravnih delov načrtke> zgotovljcnev povedanem merilu ali popisane z dotičnimi merami.
O kotlih, dobljenih iz inostranskega, odgovornost zadeva tudi tistega, kd°r jih rabi.
§. 3,
Na vsacem kotlu parniku naj bode naslednje upravno orodje, ter da je 1° orodje vedno trdno in dobro, skrbeti je tistemu, kdor kotel rabi:
a)	konči (vsaj) po ena ostražna zaklopnica, in akoima kotel pârnik nad 2-5 kvil'
dratnih metrov kurilne ploskve, konči po dve ostražni zaklopnici.
Teh zaklopnic obtežilo naj se ujema sè soparnim napônom, za katerega je kotel preskusen, ter na stalnih kotlih parnikih jih je smeti ohteževati samo z utežmi, in to tako, da oh posredstvenem obtežilu deluje teža na iz-krajnjem konci navora. Pri tehtnicah na zmet naj maksimalni nap o n zmeti bode omejen primerno k maksimalnemu napônu sopare in pri lokomobilah mora vsaj ena zaklopnica biti obtežena z utežjo;
b)	konči po eden pravičen ter vedno in trdno gotov manometer, na eegar lestvici (razdelbi) je razločno zaznamenati maksimalni napon sopare, do katerega se dotični kotel sme rabiti. Mora biti Withworthova matica 3/k palcev angleških, kamore umesti kontrolni manometer, in sicer je tako narediti, da je mogoče oba manometra vsacega za se zapreti;
c)	konči po ena za trdno gotova naprava, katera kotel z obilo vodo zaklada, in katera tam, kjer je njeno ustje vanj, ima samodejno zaklopnico, da voda ne more iz kotla utekati.
Ako je več kotlov med saboj združenih (zvezanih), tedaj je vsem dovolj samo ena taka naprava z eno vodonosno cevjo ; a vendar je treba, da ima vsak kotel svoje grlo, na katerem je poleg zapörnice tudi še samodejna zaklopnica;
d)	konči po dve rabni napravi, s katerih se dâ videti, doklé v kotlu voda seza, in kateri ste obe na ravnost zvezani s kotlom. Od teh naprav, katerih ena bodi steklena, naj ena kot druga razločno kaže najnižje, dotičnemu kotlu dopustno stanje vode. To najnižje stanje vode mora pri stalnih kotlih najmanj deset centimetrov nad črto ognjonico a pri premičnih kotlih tako visoko biti, da z ozirom na njih majanje voda Še zmirom dovolj pokriva najvišjo ploskev, katere se ogenj in plinovi o kurjenji nastajoči dotičejo.
Zgornja določila ne veljajo napravam za sušilo sopare ali za njeno močnejše razgrevanje, niti za take dele kotla, pri katerih se ni bati, da bi se steno od sopare razbelile.
Praviloma se šteje, da ni nevarnosti razbeljenja, ako plinovi dosezajo s vodo spirano ploskev kotla, ki je pri navadnem vignji (stalni parniki, lokomobile) vsaj dvajsetkrat in pri umetno podaljšanem vignji (lokomotive, kurilo z mehovi kt.d.) štiri desetkrat tolika, kolikoršna žgavna ploskev.
Kotli parniki, držčči po menj nego po osemdeset (80) litrov, svobodni so ostražnih naredeb, povedanih za b), c) in d).
§• 4.
Nobenega kotla pdrnika, držččega nad osemdeset (80) litrov, bodi si napravljen na tozemskom ali na inostranskem, ni smeti na odgovornost tistega, kdor ga upotrebljava, rabiti poprej, dokler ni tako preskušen, kakor propisuje ta ukaz, ter s to preskušajo potrjen, da je dober.
To preskušajo more, kakor si stranke same izvolijo, opravljati ali kdo izmed uradno postavljenih preskušovdlnih komisarjev, katerih imena in prebivališča poleg okraja, njim odkazanega, razglasi politična deželna oblast, ali — če je tist, kdor kotel rabi, pravi družabnik tacega društva, ki ga jo država upravičila
čuti nad rabo kotlov pârnikov — tedaj morejo po določilih postave od 7. julija 1871 to delo opravljati uradno pooblaščeni organi tega društva.
Preskušnja, naj jo opravljajo uradni ali zasebni (privatni) organi, treba da bode vselej že prodno se kotel vzida ali obloži in da se godi po propisih o ura -nem preskuŠevanji. Lokomobile je smeti že obložene preskušavati.
Poskusni tisk, ki ga jo o tej priliki napraviti, naj v kotlih pârnikih bode rabiti do resničnega soparnega napôna dveh atmosfer, bode dvakr a v kotlih, katere bode rabiti ob višjem soparnem napônu, enkrat in za polovit'0 tolik, kolikoršen je največji smétni tisk, pomnožen s tiskom ene atmosfere.
Tisk ene atmosfere naj se računi po kilogramu na kvadratni centimeter.
, katere at tolik»
§• 5.
Na vsacom kotlu pâmiku naj bode zaznamenâno ime tistega, kdor ga je na' pravil, in leto, katerega je narejen; tudi najvišji dovoljeni mu resnični napoD soparo, izražen v atmosferah ali kilogramih na kvadratni centimeter, naj se ua lehko vidnem kotlovem mestu razločno ter tako zapiše, da kaj časa ostane.
§. 6.
O vsaki kotelski preskušnji se da potrdilo, katero naj shrani tist, kd°l kotel rabi.
§. 7.
Preskus kotla pârnika je ponoviti ob teh slučajih :
a)	kadar so bistveno izpremeni kotlova sestava ;
b)	kadar se ob kacem popravljanji premeni več nogo dvajseti (20.) del kotlu vega površja.
Zaradi tega, ako se izpremenč cevi za ogenj do deset (10) centi meti’0' premčrnika, kotlom s cevmi ni treba novo preskušnjc;
c)	kadar žo upotrebljavan stalen kotel gro v kak drug obrten zâvod na rabo-
Vrhu tega so na izvoljo dajo vsacemu, kdor kotel rabi, svojo pârniko },0(^ nov kotelski preskus devati, kolikorkrat so mu zdi treba.
Povod in vgodni uspeli ponovljenega hotelskega preskušajo zaznamenati v prvotno danem potrdilu (§. 6).
§. 8.
Vsak kotel pârnik treba konci po enkrat na leto zopet pregledati, ob čciuc' jo paziti kar se največ more, da so s tem delo ne ustavlja. Dolžnostjo tudi tisteiuu, kdor kotel rabi, da ob vsaki izpretnombi kako zaklopnico ali Icacoga navoia sproži nov pregled. Te preglede opravlja ali uradni proskuševdlni komisar, a čnim hotelskim rabnikom, kateri so pravi družabniki taeega društva, ki ga J. država upravičila čuti nad rabo kotlov pârnikov, preglede opravljajo organl tega društva.
Gledč lokomobil, ki jim se preminja stališče, dolžan je ta, ki jih rabi, vsako kto naznaniti uradnemu komisarju preskuševavcu, ali če je ud družbe, ki jo je država upravičila čuti nad rabo parnih kotlov, organu te družbe zaradi pregleda, *9° je lokomobilni kotel in doklej ondi ostane.
Od časa prvega preskusa mora se vsak kotel od petih do petih let, če je v rabi, ob letnem pregledovanji skrbno preiskati in s pritiskom s pomočjo kontrolnega manometra preskusiti.
Končni uspeh pregleda je zaznamendti v prvotno danem potrdilu (§. 6).
Naredbe, katere preiskovavec ukaže, treba vselej izpolnjevati brez upora.
v
Ce je pregledoval uradno postavljeni preskuŠevdlni komisar, tedaj se daje na izvoljo tistemu, kdor kotel rabi, ako se misli okrivičenega z ukazanimi nared-bami, da se pritoži političnemu deželnemu oblastvu.
Ta pritožba ima ustavljajočo krepost samo tedaj, ako se zaradi kake protčče °pasnosti (nevarnosti) ni do dobrega ustavila kotelska uporaba.
Pritožbe, kadar so, naj oblastva, kar se najspešneje more, doženč do rešitve.
§. 9.
Kadar se postavlja ali vziduje kak stalen kotel pdrnik, ali kadar se lokomo-bila rabi po tacih krajih, koder stanujejo ljudje, in tudi kadar se kam drugam predeva kotel pdrnik, ali se bistveno prenarejajo k njemu spadajoče naprave, treba paziti na ognjestražne ter na stavbene propise.
§. 10.
Kotlom pdrnikom strčč ali nad njimi eût se jemati smejo samo povzdani (zanesljivi) ljudje, kateri so izpolnili 18. leto svoje starosti, in kateri morejo z Uradno poverjeno svedočbo dokazati, da so si osvojili sposobnost v strežbo kotlu pdrniku.
§• H.
Kdor zve kako opasnost v rabi kotla pdrnika, vsak je upravičen, ovaditi jo Uradnim organom.
Taka ovadba je dolžnost vsem tistim ljudčm, kateri kotlu pdrniku strežejo ali pri njem delajo, ako so pretččo opasnost kotlovomu rabniku ali njegovim postavljencem bili sicer povedali, a se pot nesreči vendar ni mahoma do dobrega zaprl.
Imenovani ljudje so po veljavnih postavali odgovorni o vsaki kvari, kar bi Je bilo s tega, kor stvari niso ovadili.
Uradni preskuševdlni komisar kotlov pdrnikov treba da na vsako tako ovadbo takoj pride na raziskavanje, katerega končni uspeh naj priznani političnemu oblastvu, ter če jo kotel pdrnik pod zasebnim (privatnim) nadzorom, tedaj ob enem tudi dotičnemu društyu, pristavljdje mu, kaj naj se naredi. Ako se najde opasnost (nevarnost), naj uradni komisar takoj priredi, česar je treba.

§. 12.
Kadar se kotel pâmik razpoči, tedaj je njegovemu rabniku dolžnost ° e nemudoma oznaniti najbližjemu varnostnemu oblastvu, katero naj taköj \ ozira, ali je ta kotel pod državnim ali pod zasebnim nadzorom, to stvar vselej^ vzajemno postopanje priznani tistemu (uradnemu) preskusevdlnemu komisarju, r terega je dotičnemu okraju postavila vlada. Komisar naj ob posebnejših nesreča i ali če se kaže sumnja o kaznjivem dejanji, priredi, da se preiskave poprnneJ nadstojna politična ali sodnja oblastva; a najprvo naj stori vse, česar je treba, se na trdno postavijo dokazila.
Pred preiskovalne komisije prihodom ter brez njene privolitve se ne glllC na kotlu, kakoršen je ali kakor stoji ali leži, ter na stavbah in napravah
katere
je zadel râzpok, nič izpromeniti, ako se to morebiti neogibno treba ne zdi za da se ljudje otmö kaki nevarnosti kar se tiče zdravja ali života, ali da so odvrne,] poznejše nezgode, ali da so odpre občilo na kaki železnici ali na javni cesti.
§. 13.
Prestopki zgornjih propisov, ako ne spadajo pod občni kazenski zakon, kaz nili so bodo po ministerskem ukazu od 30. septembra 1857 (Drž. zak. št. 1 z globo do sto goldinarjev avstr, veljave ali sč zaporom do štirinajst dni.
Ta ukaz pride v moč tri mesece po svojem razglasu.
Lasser s. r.	Chlumecky s. r.
131.
Ukaz ministerstva za trgovino v dogovoru z niinisterstfo111 notranjih reči od 1. oktobra 1875,
o preračunu kurilnih ploskev, povedanih v postavi od 7. julija 1871, na metersko mero.
V zvršbo postave od 23. julija 1871 (Drž. zak. od 1. 1872 štev. 16) 'n n‘ podlogi postave od 31. marcija 1875 (Drž. zak. št. 62) ukazuje so takč:
§• 1.
Kurilno ploskve, v §. 2 postavo od 7. julija 1871 (Drž. zak. št. 112), 0 P1^ skuševanji in perijodičnem pregledovanji parnih kotlov, povedano zaradi odm0 janja preskusnim^ in preglednine, treba je tako ld prcračunjati na metersko m0l°'
Kurilu» ploskev	Mesto kvadratnih čevljev	Kvadratni metri
izpod.......... 25	2 5
od..................... 25—100	2-5—10
od.................... 100—500	10—50
čez..................... 500	50
Iver so ti izmerki praktično popolnoma enake vrednosti s kurilnimi ploščami, kakor so doslej bile v kradratnih čevljih izmerjene, za to ostanejo pre-8kusnine in preglednine neizpremenjene.
§. 2.
Ti meterski obmeri smejo se po členu VIII postave od 23. julija 1871 (Drž. 2ak. od 1. 1872, št. 16) že zdaj uporabljati pri vseh uradnih delih, ki se tičejo Preskušavanja in ponovljenega pregledovanja parnih kotlov, a po 1. dnevi januarja 1876 morajo se sam 6 ti obmeri rabiti.
§• 3.
Pričujoči ukaz pride v moč tist dan, katerega se razglasi.
Lasser s. r.	€lilumecky s. r.
183*
Razglas finančnega niinisterstva od 4. oktobra 1875,
o prelogu Pelzenjske velike colnije na kolodvor železne ceste.
v
Velika colnija I. razreda v Pelznji na Češkem se je 30. dne septembra 1875 Preložila na ondukajšnji kolodvor c. kr. privilegirane češke zahodne železnice, ob enem pa se je opustila velike colnije ekspozitura, katera je doslej tam bivala.
l*retis s. r.







: i
■. Æ
'ïfspm
P ' '
1









; ' ■* •-« ,



	
	
	
	
	
	
	




■ Ui