•o
Its
iO
-O
AKCIJA
im
ï«n in ;©
Danes zadnji dan finalnega glasovanja
90,6 95,1 95,9 100,3
Št. 40/Leto 67/Celje, 22. maj 2012/Cena 1,10 EUR
□
U
□
z Novim ted nikom in Radiem Celje
Zaključna prireditev devete akcije zdravega skupinskega hujšanja Novega tednika in Radia Celje
TOREK, 19. JUNU, OB 18. URI
VCITYCENTRU CELJE
§|p Do polnega
vozička
brez mošnjička
Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašić
Vsaj vagon, če ne že vlak
Če ne bo šlo z nemško-francoskim vlakom, si bomo pomagali pa s srednješolskim. V ozadju makete evropskega vlakca, kjer bo tudi Slovenija dobila svoj vagon, je precej skupinskega dela. Prav tega nam v deževnem in celo malce potresnem maju velikokrat manjka.
Že prvi primer nižje kazni zaradi priznanja krivde
Dan mladosti tudi za zbornico?
laško - Slaba volja na Strenskem
celje - Pocenitve in podražitve v vrtcih
Žalec - Sredi zvezd najboljših
Šentjur - Stotaki za stolp ljubezni
Tuširanje po tekmi med »ledig« in oženjenimi
Štajerci z afganistanskega bojišča Pasji lepotci tudi okretni športniki
Ogled CNC-tehnologije v Šolskem centru Celje
Ne nemški, francoski, ampak srednješolski vlak za Evropo - to je to!
Dijaki strojništva iz vse Evrope izdelujejo Vlak za Evropo - Njihovo strokovno srečanje tokrat gostili v Celju
Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije v Šolskem centru Celje je prejšnji teden pokala po šivih. V Celju ni bilo mogoče najti niti ene proste sobe, saj je knežje mesto v okviru projekta Vlak za Evropo obiskalo kar 129 dijakov strojniških programov iz 23 evropskih držav. Dijaki sodelujejo v projektu Comenius partnerstvo v okviru programa vseživljenj-skega učenja Evropske skupnosti.
Na delavnice mladih strojnikov v okviru projekta Vlakec za Evropo smo se v Šolski
center Celje odpravili v pričakovanju, kako bomo mlade strojnike ujeli pri vijačenju, varjenju in žaganju, saj se nam še sanjalo ni, kaj pomeni CNC-tehnologija oziroma numerično krmiljenje strojev. Na veliko presenečenje smo dijake ujeli v razredih, ko so po skupinah, ki so bile seveda sestavljene iz dijakov različnih narodnosti, tiščali skupaj glave in uporabljali računalnik namesto strojnih orodij. »CNC-tehnologije so povezane s stroji, ki jih programiraš z računalnikom, nato stroji sami opravijo delo. Tovrstne
tehnologije so prihodnost na področju strojništva,« so nas že na začetku podučili mladi strojniki, ki so opazili našo začudenost in željo, da bi videli evropski vlakec. Šele ko nam je glavni koordinator projekta v Šolskem centru Celje Denis Kač razložil, da delo zajema v tej fazi le načrtovanje in izmenjavo idej, smo ugotovili, da z različnimi vagoni zaenkrat še ne bo nič. A kljub temu smo lahko potešili svojo radovednost po vagončkih z modelčki, ki so jih izdelali v prvi »sezoni« projekta leta 2010, ko je do-
bil celo nagrado Evropskega parlamenta.
Skupno načrtovanje
Osnovna ideja projekta Vlak za Evropo je skupno načrtovanje in delo dijakov ter mentorjev s področja CNC-tehnologij. Tako bo vsak partner z njihovo uporabo izdelal pomanjšano različico železniškega vagona, ki ga bodo označili s kulturnimi značilnostmi države, iz katere prihajajo. Na koncu se vsi vagoni sestavijo v evropski vlak, ki ga nameravajo razstaviti v
Med dijaki
Evropska strokovna srečanja niso le priložnost, da dijaki razširijo svoje znanje na področju stroke, temveč tudi spoznajo različne kulture in navade. Navsezadnje so tudi priložnost za druženje in zabavo. Kaj dijakom pomenijo tovrstna srečanja, smo povprašali naključne udeležence.
Dejan Sever, dijak 3. letnika, Slovenija
»Pri tem projektu sem sodeloval že na srečanju v Lizboni, kjer se je vse dogajalo le v predavalnici v hotelu, pri nas pa imamo delavnice v šoli. Na teh srečanjih lahko izpopolnimo angleščino in spoznamo nove ljudi. Podkrepimo tudi strokovno angleščino. Najbolj smo se ujeli z Nizozemci, ker smo se z njimi spoznali že na Portugalskem.«
Daniel Castor, 21 let, Nemčija
»V Sloveniji sem tokrat prvič. Srečanja se mi zdijo koristna, saj lahko na njih vidimo, kaj delajo strojniki po Evropi. Na ta način se ne le naučimo novih stvari, ampak tudi dobimo nove ideje. Seveda ta srečanja ne bi bila to, kar so, če ne bi bilo druženja in raznih ogledov ter izletov.«
Julian Groebe, 18 let, Nemčija
»Skozi Slovenijo sem se pred leti že peljal, ko smo dopustovali na morju. V Celju je super, vendar precej mrzlo. Projektna srečanja so mi všeč, saj lahko delo združimo z zabavo in tako spoznamo tudi manjše evropske kraje, kot je Celje.«
«niniir.novitednik.coin
Evropskem parlamentu. Do zdaj so bila projektna srečanja že v Zagrebu in Lizboni. Do konca projekta dijake čakajo še tri. Na njih dijaki izpostavijo načrte izdelave, saj ima vsaka država svojo idejo, kako naj bi vagon izgledal. Na srečanjih ideje poenotijo in pridobijo še nove, ki se končajo pri fizičnem izdelku.
Glavno je druženje
Po mnenju profesorja Denisa Kača sta bolj kot izmenjava strokovnega znanja pri tovrstnih projektih pomembna druženje in spoznavanje različnih narodov, saj se s tem krepi evropski duh. Zato je strokovna srečanja, ki lahko kaj hitro prerastejo v suhoparna, tudi tokrat spremljalo druženje in spoznavanje mesta in države, ki gosti srečanje. V slovenskem primeru je to še posebej dobro-
TOREK
SREDA
došlo, saj veliko zahodnjakov nemalokrat gleda na Slovenijo zviška. S tovrstnimi obiski spoznajo, da se lahko šolski pripomočki in računalniška oprema enakovredno kosajo s tistimi v najbolj razvitih evropskih državah. Tako je Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije Celje gostom razkazala svoje prostore in tehnologijo, s katero bodoči strojniki nabirajo znanje.
Vlak za Evropo bo tako sestavljen najkasneje do avgusta 2013, ko ga bodo dijaki razstavili v Evropskem parlamentu. Na vseevropskem vlaku Slovenija ne bo imela le svojega mesta, temveč kar cel vagon, s tem bo končno poenotila vse tiste skeptike, ki so se pred časom spraševali, kakšen vlak bo ujela Slovenija.
ŠPELA OŽIR Foto: TimE
ČETRTEK PETEK
V okviru projekta bo šest srečanj, na katerih prevladuje delo v skupinah.
WM
		H	0
mm	HED	CIEŒ1E	
Vezenine za okras in veselje
LJUBNO OB SAVINJI - V Fašunovi hiši so članice društva Beli vez postavile na ogled dela, večina v rišelje tehniki, ki so nastala v dolgih zimskih večerih pri predsednici društva Mariji Križnik.
Gre za tradicionalno spomladansko razstavo, na kateri vezilje predstavljajo čudovite izdelke, ki izkazujejo bogato dediščino. Vezilje z zadovoljstvom pravijo, da zanimanje med mladino za njihova dela narašča, hkrati pa poudarjajo, da so njihove vezenine za okras, njihove delo pa za veselje.
Da so vezenine doma tudi v Zgornji Savinjski dolini, je omenila priznana etnologinja Marija Makarovič. »V 19. stoletju so bile vezenine nameščene v vseh imenitnej ših kmečkih hišah. Krasile so zgornja in spodnja oblačila, pa tudi zunanje prostore. Danes vezenine preredko srečamo. Ženske pravijo, da nimajo časa ali se najdejo drugi izgovori. Vendar je na srečo nekaterim ženskam ostalo najbolj osnovno in prvinsko delo, ki ga ne gledajo skozi denar. Prepričana sem, da je tudi za vezilje v Belem vezu vezenje bolj še zdravilo kot vsaka tableta.«	US
Poleg številnih obiskovalcev so razstavo v Fašunovi hiši veziljam pomagali odpreti mladi folkloristi OŠ Ljubno.
Obnavljali bodo Farovški in Jagrov vodnjak
ŠMARJE PRI JELŠAH, ŠENTJUR - Občini sta bili med štirimi, ki so s svojimi projekti uspele na razpisu skupine Helios ter ministrstva za kmetijstvo in okolje. Letos so namreč že 15. podelili sredstva iz posebnega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda. Na ta način podpirajo obnovo krajevnih vodnjakov in drugih vodnih virov.
Na letošnji razpis za razpoložljivih 17 tisoč evrov se je prijavilo kar 29 občin s 35 projekti. Šentjurčani so za obnovo farovškega vodnjaka na Žusmu dobili 2750, občina Šmarje pa za obnovo Jagrovega vodnjaka pet tisoč evrov. Med štirimi nagrajenimi osnovnimi šolami za zasnovo učne vodne poti je dobrih tisoč evrov prejela še osnovna šola Slivnica pri Celju. Z občinami bodo pogodbe sklenili konec maja, učenci nagrajenih šol pa se bodo junija na družabnem srečanju zbrali v Kobilarni Lipica.
StO
Znižana najemnina
CELJE - Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije Celje bo za malo manj kot 1.400 kvadratnih metrov poslovnih prostorov v stavbi na Mariborski 7 do oktobra 2015 plačevala znižano najemnino.
Tako so sklenili mestni svetniki, saj se je celjska občina že na pragu tisočletja ob ustanavljanju Regijskega študijskega središča Celje s posebnim pismom o nameri zavezala, da bo vzpodbujala razvoj visokega šolstva v mestu tudi z zagotavljanjem prostorskih pogojev. Po pravilniku o oddajanju poslovnih prostorov v najem ter določanju najemnin so namreč poslovni prostori razvrščeni glede na dejavnost, ki se opravlja v njih, od te dejavnosti pa je odvisna višina najemnine. Fakulteta bi tako morala za najem plačevati dobrih 12 tisoč evrov mesečno, s sklepom mestnega sveta pa bo vse do oktobra 2015 veljala za 9 tisočakov nižja najemnina.
Ob tem so nekateri mestni svetniki spraševali, kako občina pomaga tistim visokošolskim ustanovam, ki niso najemnice prostorov v občinski lasti. Župan Bojan Šrot je pojasnil, da ostajajo zvesti svoji zavezi, podpisani v pismu o nameri, zato so na primer Abituri pomagali pri vzpostavljanju doktorskega študija. Spomnimo, prvega doktoranta, ki je svojo doktorsko nalogo zagovarjal v Celju, smo dobili konec aprila letos.
IS
AKTUALNO
Čas do četrtka
Četrtek je zadnji dan, ko mora predsednik državnega zbora Gregor Virant določiti rok za zbiranje 40 tisoč podpisov, potrebnih za razpis referenduma glede zakona za uravnoteženju financ. Ali bo to moral storiti ali ne, bo očitno znano prav v zadnjih trenutkih.
Predstavnika obeh policijskih sindikatov, ki sta vložila podpise za začetek referendumskega postopka o zakonu za uravnoteženje javnih financ, in resorni minister Andrej Vizjak so namreč včeraj nadaljevali v petek začete pogovore o zahtevah poli-
i
CINKARNA
Metalurško-kemična industrija Celje, d.d. Kidričeva 26,3001 Celje, T: 03 427 60 00
Ugledno mednarodno podjetje z 139 letno tradicijo zaradi zahtev na področju pospeševanje prodaje, trženja, svetovanja ter tehnično komercialnega servisa, zaposli sodelavca/sodelavko na delovnem mestu:
samostojni pospeševalec (m/ž)
Od kandidatov pričakujemo:
•	univerzitetno izobrazbo strojne ali druge ustrezne (naravoslovne) smeri,
•	nanje angleškega jezika /aktivno/, zaželeno znanje nemškega jezika,
•	sposobnost učinkovitega timskega dela,
•	odgovornost, zanesljivost, samoiniciativnost, prodornost, komunikacijska sposobnost ter vztrajnost pri doseganju ciljev,
•	pripravljenost za delo na terenu,
•	vozniški izpit B kategorije,
•	zaželene ustrezne delovne izkušnje na področju pospeševanje prodaje oz. trženju,
•	dobro poznavanje tehnologije materialov in/ali tehnologije prašnega lakiranja
Z izbranim kandidatom/ kandidatko bomo sklenili delovno razmerje za določen čas 12 mesecev (z možnostjo sklenitve pogodbe za nedoločen čas).
Vabimo vas, da ponudbe za zaposlitev z življenjepisom in dokazili o končani izobrazbi pošljete v roku 8 dni po objavi na naslov:
Cinkarna Celje, d.d., Kidričeva 26, Kadrovsko splošna služba, 3000 Celje
cistov. Vlada in policisti so se torej vrnili za pogajalsko mizo. Obe strani sta optimistični, saj naj bi napredek dosegli že na pogajanjih konec prejšnjega tedna. Spomnimo, da sta policijska sindikata v četrtek v državni zbor vložila pobudo za začetek postopka za razpis referenduma o zakonu za uravnoteženje javnih financ. Za razliko od drugih sindikatov javnega sektorja - večina oziroma 21 od 33 jih je podpisalo dogovor z vlado, zato je ta veljaven in bi določila o znižanju plač veljala od 1.
junija dalje - policisti namreč ne pristanejo na nižanje plač in drugih prejemkov zaposlenih v policiji in na ministrstvu za notranje zadeve. Zato tudi stavke še niso prekinili.
Pogajanja s policisti se torej nadaljujejo, a kje jim je vlada pripravljena popustiti ni jasno. Vprašanje je namreč, kako bi v primeru popuščanja policijskima sindikatoma ravnali drugi javni uslužbenci, ki so na varčevanje že pristali. Kot pojasnjuje minister Andrej Vizjak, pri policistih ne gre le za nasprotovanje ukrepom
sedanje vlade, ampak imajo še veliko nerešenih zadev, ki so se nabrale v preteklosti. Če bo do četrtka dogovor dosežen in bodo policisti umaknili referendumsko pobudo, bo uveljavljanje zakona še vedno steklo v predvidenih rokih. Policisti sicer tudi po razpisu roka za zbiranje podpisov svojo pobudo lahko umaknejo, a vladna stran opozarja, da se bo z zamikom varčevanja proračunska luknja povečevala - samo na račun ne znižanja plač mesečno za okrog 12 milijonov evrov.	IS
Zibale so se tudi celjske stolpnice
Potres, ki je v noči na nedeljo, stresel Italijo v bližini Bologne in zahteval sedem ljudi, približno 50 pa je bilo ranjenih, so čutili tudi prebivalci Slovenije.
»Preliminarno ocenjena magnituda potresa je bila 5,9. Potresu pa je sledilo več šibkejših popotresnih sunkov. Ocenjujemo, da učinki potresa v širšem nadžariščnem
območju niso presegla IV. stopnje po evropski potresni lestvici,« so sporočili iz Uprave za zaščito in reševanje Slovenije. Po prvih podatkih so potres čutili prebivalci v višjih nadstropjih po celotni državi. Zazibale so se tudi številne celjske stolpnice, škode pa nikjer v Sloveniji ni bilo.
V primeru, če bi takšen potres imel center v Celju, bi
jo najslabše odnesle stavbe v središču mesta, ki so tudi najstarejše ter objekti v okolici, ki so grajeni pred letom 1964, ko še ni bilo ustreznih protipotresnih gradenj. Sicer pa Celje stoji na dokaj potresno varnem delu Slovenije, nekoliko večja grožnja pa naj bi bila predvsem na območju Štor.
SŠol
Dan mladosti tudi za zbornico?
Do oziroma v petek volitve v organe Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije - Kmetje očitno raje rešujejo svoje probleme
Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije bo v petek izvedla že četrte volitve v svoje organe. Volili bodo člane sveta KGZS in člane svetov območnih enot KGZS.
Zaradi slabe udeležbe v preteklih letih bodo na tokratnih volitvah vsem članom z volilno pravico prvič omogočili tudi glasovanje po pošti. Kot pravijo v zbornici, želijo približati volitve članom in vsakemu omogočiti, da odda svoj glas. Vsak volilni upravičenec se bo torej odločil, ali bo svoj glas oddal po pošti ali na volišču. Število volišč bo glede na možnost glasovanja po pošti omejeno, na celjskem območju bo na primer samo 6 volišč. Listo kandidatov oziroma kandidaturo za posamezno volilno enoto je lahko vlagala organizacija kmetov (društvo) ali skupina članov zbornice iz volilne enote.
Tako bodo v 13 volilnih enotah volili fizične in prav-
ne osebe, volilni imeniki pa so od sredina aprila razgrnjeni (za občine na Celjskem) v KGZ Celje, na Trnoveljski; za volilno oziroma območno enoto Slovenj Gradec pa v izpostavi celjskega zavoda na Celjski cesti v Slovenj Gradcu.
Po pošti
Do petka naj bi vsem volilnim upravičencem poslali gradivo za glasovanje po pošti. Gradivo mora vsebovati dve glasovnici (eno za volitve v svet KGZS in eno za volitve v svet območne enote); volilno karto, ki bo vsebovala osebne podatke volivca, obvestilo o volišču, kjer je vpisan v volilni imenik, in prostor za podpis volivca ter obvestilo o možnih načinih glasovanja; ovojnico za glasovnici ter ovojnico z naslovom volilne komisije zbornice, na katerega volivec pošlje volilno gradivo. Volivec, ki se bo odločil za glasovanje po pošti, mora svoj glas oddati
do 24. maja. Gradivo, ki bo na pošto oddano kasneje, se pri ugotavljanju rezultatov ne bo upoštevalo.
Glasovalo se bo tako, da se bo izpolnjeni glasovnici vložilo v ovojnico za glasovnici in to ovojnico vložilo v
drugo ovojnico z naslovom volilne komisije zbornice.
V	to ovojnico se bo vložilo tudi lastnoročno podpisano volilno karto in vse skupaj oddalo na pošto. Poštnina je na ovojnici že plačana.
Glasovanje na voliščih bo za obe volilni skupini v petek od 8. do 17. ure. Ko bo zaključeno glasovanje na voliščih, bo volilna komisija KGZS začela s štetjem glasovnic, ki bodo prispele po pošti. Skupni rezultati volitev na voliščih in po pošti bodo znani predvidoma sredi junija.
Kandidati
Širše celjsko območje je razdeljeno na dve volilni enoti. V 9. VE s sedežem v Celju je vključenih 23 občin, ostalih deset iz Saša regije pa v 12. VE s sedežem v Slovenj Gradcu.
Pri fizičnih osebah v obeh enotah najdemo kandidate na listah Kmečka lista - društvo za razvoj kmetijstva in podeželja; Kmečko društvo Nova Slovenija; Zveza društev rejcev drobnic Slovenije, Društvo SKZ - Slovenska kmečka zveza; Forum za kmetijstvo in podeželje SDS.
V	celjski VE, kjer bodo sicer skupno izvolili štiri člane, najdemo še listi Lista Vinko But in skupina volivcev ter Lista Anton Plevčak. V slovenjgraškem okolišu, ki bo prav tako dal štiri člane, kandidira še Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov Koroške.
Poleg fizičnih oseb v svet KGZS volijo tudi predstavnike pravnih oseb. V 9. volilni enoti kandidirajo Marjan Kovač iz Kmetijske zadruge Celje, Jožef Pribožič iz Škofije Celje in Nande Osojnik iz celjske cinkarne. V 12. VE je Martin Pušenjak kandidat Župnije Celje, koroška kmetijsko gozdarska zadruga je predlagala Danico Ramšak, gozdarska zadruga pa Zdrav-ka Kneza.
Predsednik po volitvah
Predsednika zbornice izvolijo člani sveta, kot pa kaže, se bo največji boj bil med dvema, že znanima imenoma. Ciril Smrkolj je zbornico vodil v iztekajočem se mandatu, mnoge pa je presenetilo, da se je za boj znova odločil Peter Vrisk, ki je bil na čelu zbornice dva mandata. Smrkolj kandidira na listi Društva SKZ - Slovenska kmečka zveza v Ljubljani, Vrisk pa na Kmečki listi - društvo za razvoj podeželja v VE Celje.
Med ljudmi se ustvarja vtis, da ni pretirane evforije za volitve, temveč gre bolj za stvar procedure. Kot da kmete bolj skrbijo druge stvari, predvsem njihov obstoj, kot volitve v organe zbornice ... Zato mnogi opozarjajo, da je zbornica najširša nevladna kmečka organizacija, ki bi lahko več prispevala k izboljšanju stanja v kmetijstvu.
URŠKA SELIŠNIK
Večni funkcionarji?
Kot precej glasen kritik zborničnega sistema se je minuli teden izkazal Andrej Podpečan, sirar z Galicije, ki je bil sicer v iztekajočem se mandatu prav tako član sveta.
Kot je omenil, bi lahko zbornica bolje opravljala svoje poslanstvo, vendar se kot člani pojavljajo isti ljudje. »V politiki pa je tako, da če si dolgo prisoten, moraš kaj 'kšeftati' in potem si kaj dolžan,« je Podpečan opozoril na enega od problemov večnih funkcionarjev. Čisto v svoji maniri je pripomnil, da bi se nekaterih funkcionarjev znebili šele »če bi jih odpeljali v zapor ali če bi umrli«. Ker, kot je prepričan Podpečan, je oblast slast.
»Večina kmetov ne ve, kaj se skriva za posameznimi listami. Osebno proti nobenemu nimam nič, res pa je čas, da bi si nekateri oddahnili. Prepogosto se dogaja, da ali člani ne hodijo na seje ali pa da so tam preprosto tiho. Nič se ne bo spremenilo, če je nekdo izvoljen, potem pa nima nobene pobude, pohvale ali kritike,« je dodal Podpečan, hkrati pa omenil, da se očitno vse več kmetov zaveda, da se bodo morali zanesti nase in na svoje delo, ne pa na pomoč države ali zbornice.
Zdaj se
pozdravljajo le še z oj!
Družina Kuljad je sledila svojim sanjam in uresničila idejo o »čudežni« čokoladi
Ko Alojz Kuljad govori o čokoladi, se mu oči zasvetijo na poseben način. A ne, da bi bil tak čokoholik. S čokolado so namreč povezane njegove poslovne sanje, v uspeh katerih je vedno bolj prepričan. Začelo se je z noro idejo, da bi izdelali čokolado, ki bi bila zdrava, dobra in bi celo pomagala pri hujšanju. Ideja, ob kateri bi marsikdo nejeverno zamahnil z roko, je celotno družino pognala v akcijo.
»Inovatorski duh, želja, loti negotovega posla praktič-
da bi nekaj naredili bolje, je v naši družini že od nekdaj. Tako da je malo bilo pogojeno z genetiko,« Alojz odgovori na vprašanje, kaj je tisto, kar človeka ob udobni službi pripravi do tega, da se
no iz nič. Najprej se je zdelo, da so uresničitev vizije našli v Srbiji. Čokolado, ki se ne topi niti pri visokih temperaturah in je primerna tudi za diabetike, je namreč razvijal že kemik Istvan Ereš. Ko so
se s srbskimi partnerji razšli, so se odločili, da zgodbo sami postavijo na nove temelje. Prednost njihovega izdelka bi bila predvsem v tem, da bi v vseh pogledih zadostil bio in eko certifikatom. »Za osnovno smo vzeli ovsene otrobe, ki so se po vseh obstoječih študijah izkazali za najboljšo vlakninsko osnovo deserta in kokosov sladkor, ki ima zelo nizek glikemični indeks. Zato je primeren tudi za diabetike. Potem smo se igrali,« razlaga
Alojz, ki ne skriva, da je bil na začetku v dvomih. Pogum in vztrajnost sta takrat pokazala sinova. »Nihče od nas ni tehnolog po stroki. Velikokrat me je prijelo, da bi vrgel puško v koruzo. Nimaš ne laboratorijev ne svojega kadra. Vse to je bilo treba zagotoviti z lastnimi sredstvi in iznajdljivostjo. Z veliko podpore prijateljev in znancev nam je uspelo.«
Čeprav čokolado prodajajo v mreži lekarn in specializiranih trgovin z zdravo prehrano, vztrajajo, da gre za desert. »Otrokom smo želeli še vedno ponuditi čokolado, ne pre-hranskega dopolnila.«
Za sladek zob brez slabe vesti
Kuljadovi svoj izdelek trenutno proizvajajo v podjetju na Madžarskem. Ker si pot na tržišče šele utirajo, so morali najti proizvodnjo linijo, ki bi imela zahtevane eko certifikate. A kot pravijo, bo dolgoročno to celjska zgodba, z obratom in potrebnimi delovnimi mesti. »Dogovarjamo se tudi z mrežo tujih drogerij. Res pa izdelek luči sveta ni ugledal v najbolj ugodnem času za podjetniške ideje. A zato, ker verjamemo v izdelek, smo se v zadnjem letu in pol kot družina marsičemu odpovedali in veliko vložili vanj. Taka pot je sicer počasnejša, a sem prepričan, da prav tako zanesljiva.« Eko čokolada je dobila ime po sta-roslovenskem pozdravu osti jarej - oj. Kar pomeni ostani zdrav, mlad, močan. Tudi oblikovanje embalaže je ostalo v družinskem krogu prijateljev, ki verjamejo, da soustvarjajo veliko zgodbo.
Alojz Kuljad s svojim čokoladnim izumom Oj.
»Zaenkrat je še težko zagotoviti dovolj šnje količine certificiranih surovin. V vseh slovenskih mlinih dobimo le nekaj sto kilogramov primernih ovsenih otrobov.« Upajo, da bo v nekaj letih situacija boljša. In kako zelo podvržena je družina Kuljad čokoladnim
skušnjavam? »Bistveno manj kot nekoč. Včasih je bila 300-gramska čokolada običajna dnevna poraba. Zdaj pojemo na dan vsak po tri čokladice Oj. Ni take sorte, da bi se lahko prenajedal z njo, sladek zob pa izvrstno poteši.«
StO, foto: GrupA
Najtežje je bilo zagotoviti stabilnost izdelka in ga brez kemije zaščititi pred plesnimi. Odgovor so našli v kombinaciji izvlečkov zelenega čaja, olja grenivkinih pečk in jabolčnega kisa.
Za zabavo, ne za rekord!
Na z ljubljanskimi ne z mariborskimi, celjski maturanti bodo plesali v soboto
CELJE - Zaradi nesoglasij in nezmožnosti sodelovanja med plesnimi šolami pri organizaciji maturantske parade oziroma ulične četvorke, ki smo jim bili priča v preteklih letih, so se v Plesnem valu Celje odločili, da letos izstopijo iz tega projekta. Tako se letošnja generacija celjskih maturantov ni priključila ne ljubljanskim ne mariborskim vrstnikom, ampak bo četvorko zaplesala v soboto, v sklopu prireditve Mladi smo.
V petek so ulično četvorko plesali maturanti v Ljubljani in še nekaterih mestih, čez tri dni jo bodo v Mariboru in spet še nekaterih slovenskih mestih. A zaradi sporov slovenskih plesnih šol, kdo bo nosilec in
prijavitelj sočasnega plesa za Guinnessovo knjigo rekordov, je v preteklih letih ta enkraten projekt povsem izgubil svoj namen. »Ne gre več za združevanje vseh mladih Evrope s plesom na isti dan ob isti uri. Celjski maturanti zato ne bodo več del teh nesoglasij,« je bil v petek odločen Marjan Špiljar, prvi mož Plesnega vala Celje, kjer se četvorke in ostalih plesov nauči večina celjskih maturantov.
Z uličnim plesom maturantov smo v Sloveniji začeli leta 2002, ko je Plesna šola Urška prijavila prvo prireditev pod imenom Maturantska parada. Kot pravi Špiljar, so bila nesoglasja med velikimi plesnimi šoli prisotna vse od začetka,
zaostrilo pa se je leta 2005. Takrat je Plesna zveza Slovenije pripravila prvo ločeno prireditev pod naslovom European Quadrille Dance Festival. Za piko na i je Slovencem zdaj ta boj za prestiž uspelo prenesti celo na sosednjo Hrvaško, kjer se letos prav tako pleše dvakrat - prvič minuli in znova ta petek. »Celjani se tega preprosto ne gremo več,« je odločen Marjan Špiljar, ki je prepričan, da je osrednji namen prireditve zabava maturantov in ne osvajanje svetovnega rekorda. O tem je obvestil vse celjske maturante in vodstvo mestne občine. Zato letošnjo generacijo maturantov vabi v soboto, 26. maja, na parkirišče pri Fakulteti za logistiko. V okviru
Takole so se ob 10-letnici maturantske parade v Sloveniji lani postrojili v četvorko na Prešernovi ulici v Celju. Zaenkrat zadnjič, čeprav prvi mož Plesnega vala Celje Marjan Špiljar upa, da bodo maturanti kdaj v prihodnosti spet zaplesali na takrat prenovljenem Prešernovem trgu.
V Celju je sodu izbila dno delitev nekdaj vsaj navidez enotne ulične četvorke na dva različna termina, zato je Špiljar prepričan, da je prireditev tudi v očeh javnosti izgubila velik del podpore. »Lokalni organizatorji smo postavljeni v nezavidljiv položaj, ko se moramo vsako leto znova opravičevati in razlagati našo nezmožnost sodelovanja, za katero se skriva žal le pohlep nekaterih največjih,« pravi in dodaja, da je tudi letos tako, saj »mariborski« del oziroma vodstvo Plesne zveze Slovenije močno pritiska na Plesni val, da bi celjski maturanti plesali tudi pod njihovim okriljem v petek.
prireditve Kluba študentov občine Celje Mladi smo se bo dogajanje z različnimi športnimi in zabavnimi aktivnostmi, delavnicami in predstavitvami za mlade začelo po 14. uri. Maturanti pa bodo zaplesali ob 19.30, tik pred večernim koncertom, ko bosta nastopili skupini Nude in Siddharta.
IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA (arhiv NT)
Slaba volja zaradi kanalizacije, ceste ...
Med »krivci« se najdejo tako čistilna naprava kot sporna lastninska razmerja
tega tlačnega voda. Ne vem, kako bo s priključitvijo posameznikov. Mislim, da bo še bolj problematično.« Kanalizacije za samo Strensko namreč ne bi gradili spet po cesti, ampak neposredno po zemljiščih krajanov.
Da bi kanalizacijo na Stren-skem sploh lahko zgradili, v občini čakajo na razpis za evropska sredstva. Vendar morajo tudi v tem primeru že pred razpisom pripraviti projektno dokumentacijo, izbrati traso, projektante,
med drugim tudi že pridobiti zemljišča. Kot vse kaže, pa je zaenkrat na Strenskem vse prej kot pripravljenost za pogovore o še kakšni gradnji kanalizacije.
ŠK
Foto: SHERPA
LAŠKO - Kanalizacija iz Rimskih Toplic bo končno dobila povezavo do čistilne naprave. V teh dneh se končujejo dela na Strenskem, kjer je gradnja čistilne naprave povzročila največ vroče krvi. Cesta je namreč uničena, del so lastniki preprosto zaprli, krajani so v sodnem sporu z občino, za nameček pa se na kanalizacijo, ki bo šla dva metra stran od njihovih hiš, ne bodo mogli priključiti.
Zgodba na Strenskem sega v leto 2003, ko so začeli graditi čistilno napravo. Pot, ki si jo je izvajalec izbral, je vodila preko Strenskega, saj je krajša. Ne glede na to cesta, kot so takrat povedali kraja-
ni, za take težke tovornjake, ki so dan na dan vozili skozi Strensko, ni bila primerna. Danes krajani nočejo govoriti. Še več, jezni so na vse. »Za vse to je kriva čistilna naprava,« je s precej povišanim tonom dejal eden od krajanov, ko so ugotavljali, kod gre cesta in kod bi morala iti. Delavci Nivoja namreč končujejo delo in kot so nam pojasnili na občini, mora biti cesta asfaltirana do tehničnega pregleda, ki je predviden 29. maja.
Pod cesto je speljan tlačni vod, ki je povezava kanalizacijskega omrežja Rimske Toplice-čistilna naprava. Vod v dolžini 2.460 metrov je že sklenjen, zdaj testirajo
črpališča pri železniški postaji. Prav zato, ker gre za tlačni vod, priklop neposredno nanj ni možen zaradi tehničnih pogojev. Vodja urada za gospodarske javne službe, okolje in prostor Andrej Kaluža je pojasnil, da bi krajane Strenskega na kanalizacijo lahko priklopili le z dodatnim zbirnim kanalom preko črpališča. Kaluža je še dodal, da so na Stren-skem poseben problem lastninska razmerja in dokler to ne bo urejeno, jih tudi na kanalizacijo ne bodo mogli priklopiti. »Odnosi med posamezniki so kar problematični, tako da smo imeli težave že pri iskanju gradbenih dovoljenj za gradnjo
Na Strenskem bodo končno dobili asfalt na cesto. Kaj več zaenkrat ne.
^UniCredit
CHAMPIONS
league.
Mnogi vedo, kako skrbeti za svoje bogastvo.
^oBR fO
Življenje je kot nogomet, polno vzponov in padcev. Tu smo za vas.
Mi poskrbimo za njegovo uspešno rast.
Depoziti
Depoziti z različnimi ročnostmi pri nas uspešno rastejo, saj jih obrestujemo z do 5-odstotno letno fiksno obrestno mero. Obiščite tudi www.unicreditbank.si/ depoziti ali pokličite 080 88 00
Dobrodošli v
^UniCredit Bank
Depozit je produkt UniCredit Banka Slovenija d.d., ki je edina odgovorna za le-tega, njegovo trženje in uspešnost. UEFA in njene povezane družbe, članska združenja in sponzorji (razen UniCredit in UniCredit Banka Slovenija d.d.) niso vključene v obravnavo in odobravanje produkta, ne dajejo priporočil in ne promovirajo produkta ter ne prevzemajo nobene odgovornosti, povezane z njim. Ponudba velja do preklica za depozite med 500 in 100.000 evri. Veljavne fiksne letne obrestne mere so objavljene na www.unicreditbank.si
Pocenitve in podražitve v vrtcih
CELJE - Nove cene v vrtcih bodo začele veljati 1. junija, ko se bo nekaj programov pocenilo in nekaj podražilo. Mestni svetniki so namreč uskladili cene programov v vseh treh javnih vrtcih in čeprav so potrdili tako predlagane pocenitve kot tudi podražitve, odstopanja od dosedanjih cen, ki veljajo od julija 2009, niso velika.
Čeprav so se mestni svetniki spraševali, ali je smiselno usklajevati cene programov pred uveljavitvijo varčevalnih ukrepov, ki bodo vplivali tudi na delo v vrtcih, je prevladala odločitev, da je po treh letih to treba storiti.
Novi izračuni cen so pokazali, da bodo dražji programi v oddelkih drugega starostnega obdobja ter v kombiniranih in bolnišničnih oddelkih. Pocenili pa se bodo dnevni in poldnevni programi oddelkov prvega
starostnega obdobja in za malenkost tudi v razvojnih oddelkih. Primerjalno z ostalimi mestnimi občinami v Sloveniji bodo vrtci v Celju tudi po tej uskladitvi ostali med najcenejšimi v državi.
Večina še vedno ne plačuje po novem
Starši svoj delež ekonomske cene vrtčevskega programa plačujejo glede na socialni položaj družine in so pri plačilu razvrščeni v osem plačilnih razredov. Od skupno 1.706 otrok s stalnim prebivališčem na območju mestne občine je tako v vrtcu brezplačno 234 otrok, dobre tri četrtine polne cene programa pa starši plačujejo za 71 otrok. Te številke veljajo za zadnji dan lanskega leta. Po 1. januarju namreč velja nova razvrstitev v plačilne razrede, saj znižanje plačila vrt-
ca v centru za socialno delo določajo na osnovi Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.
Kakšne bodo te številke po novem, še vedno ni znano, saj tako kot v ostalih slovenskih občinah tudi v Celju večina odločb še ni izdanih. Tisti starši, ki bodo po novih odločbah uvrščeni v višje dohodkovne razrede, kot so bili v preteklosti, bodo razliko morali doplačati - in to skupaj s tekočo položnico. Vrtec, ki bo pri obračunu oskrbnin imel preplačilo posameznega starša, bo ta znesek poračunal z obračuni v prihodnjih mesecih. »Če bo preplačilo višje, se bo staršu denar vrnilo,« pojasnjuje vodjo službe za soci-alo in družine v oddelku za družbene dejavnosti mestne občine Sandra Stajnko in dodaja, da bo teh primerov najverjetneje zelo malo.
IVANA STAMEJČIČ
Tudi uradno prijazni mladim
VELENJE - Mestna občina je ena izmed dobitnic certifikata »Mladim prijazna občina«, ki so jih prvič podelili v petek. Poleg Velenja so certifikat dobile še občine Ljubljana, Maribor, Ptuj, Krško, Radlje ob Dravi in Sežana.
Certifikate so podeljevali Mladinski svet Ajdovščina v
sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije pod častnim pokroviteljstvom predsednika dr. Danila Türka. Certifikat je priznanje lokalnim skupnostim, ki uspešno izvajajo ukrepe s področja mladinskih politik. Ti so usmerjeni v integracijo vedno novih generacij mladih v življenje družbe in spodbujanje čim hitrejšega osamo-
svajanja mladih. Certifikate so občine prejele za obdobje štirih let. Komisija bo stanje lokalnih mladinskih politik v teh občinah redno preverjala. Po štirih letih lahko občina ponovno vloži vlogo za podaljšanje certifikata, vendar mora izkazati napredek na področju mladinskih politik.
ŠK
Na podpis čakajo eno leto
SLOVENSKE KONJICE - V konjiški občini, kjer se pripravljajo na gradnjo osrednje čistilne naprave in kanalizacije, nimajo sreče. Najprej so sedem let čakali na medobčinskim projektom Očistimo reko Dravinjo, ki vključuje tudi to konjiško gradnjo, zdaj čakajo več kot leto dni na pogodbo o sofinanciranju s kohezijskimi sredstvi.
Na konjiško občino je prispela odločba o dodelitvi evropskih sredstev 8. aprila lani, pogodbe o sofinanciranju z njimi na pristojnem ministrstvu do danes še niso podpisali. Občina je razpis za izvajalca že objavila.
»Imamo sklenjeno gradbeno pogodbo, gradbeno dovoljenje za gradnjo čistilne naprave je tik pred tem, da zagleda luč sveta,« omenja župan Miran Gorinšek. Med drugim naj bi bili krivi zapleti pred sprejemanjem rebalansa državnega proračuna, vendar naj bi bila po zadnjih informacijah pogodba o sofinanciranju čakala na to, da jo podpiše še minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav.
Nekatera dela s projektiranjem posameznih krakov primarne kanalizacije so se že začela. Dela morajo biti končana do konca prihodnjega leta, sledilo bo še leto poskusnega obratovanja. Za 9,5 milijona evrov vredno naložbo, ki je največja občinska naložba v zadnjih letih, bo občina morala prispevati le 12-od-stotni delež.
BJ
Pogodbo z glavnim izvajalcem za projektiranje in gradnjo čistilne naprave in kanalizacijskega sistema s celjskim podjetjem Radok je občina podpisala že predlani.
V tri celjske javne vrtce - Anice Černejeve, Tončke Čečeve in Zarja - je vključenih 1.893 malčkov. Glede na to število in gospodarsko krizo, ki je prizadela veliko družin v mestu, je delež staršev, ki ne plačujejo vzgojnine za svoje otroke, še v mejah obvladljivega, ocenjujejo v mestni občini. Tako je bilo po podatkih za lani v postopku opominjanja in priprave za vložitev izvršb 167 staršev, ki so dolgovali nekaj manj kot 38 tisoč evrov. Tožbe na sodišču pa so bile vložene v primeru 105 neplačnikov za skupaj 78 tisočakov dolga.
Med najcenejšimi v Sloveniji
Povprečna cena dnevnega programa za prvo starostno obdobje otrok v Sloveniji je 468 evrov (v Celju zdaj znaša 439 evrov, po 1. juniju pa bo 432 evrov). Za otroke drugega starostnega obdobja je vrtec cenejši, slovensko povprečje je 358 evrov (v Celju zdaj 317, po podražitvi pa bo cena programa 326 evrov). Primerjalno z ostalimi mestnimi občinami v Sloveniji je vrtec za malčke od enega do treh let cenejši le v Murski Soboti, kjer pa velja enotna cena za programe prvega in drugega starostnega obdobja. Za oddelke drugega starostnega obdobja pa bo po podražitvi za nekaj centov cenejši le Maribor.
UPRAVNA ENOTA CELJE
VAS NOVI PARTNER
VI VPRAŠATE
MI NAJDEMO ODGOVOR
Vprašanja za upravno enoto lahko zastavite na www.uis.si ali nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, za rubriko Vi vprašate, mi najdemo odgovor oziroma na radio@radiocelje.com.
Kako lahko pridobim uporabno dovoljenje za stanovanjsko hišo? Slišal sem, da se postopki razlikujejo, če gre za nove ali stare objekte.
Pridobitev uporabnega dovoljenja za enostanovanjsko stavbo je po Zakonu o graditvi objektov možna na tri načine:
1. Upravni organ izda potrdilo, da ima objekt uporabno dovoljenje po samem zakonu za stavbo, ki je bila zgrajena pred 31. decembrom 1967 in je bila z dnem uveljavitve tega zakona (1. januarja 2003) v uporabi, če se ji namembnost ni bistveno spremenila in je zemljišče, na katerem je zgrajena, na predpisan način evidentirano v zemljiškem katastru.
2.	Upravni organ izda potrdilo, da ima objekt uporabno dovoljenje po samem zakonu za enostanovanjsko stavbo, ki je bila zgrajena na podlagi gradbenega dovoljenja in je z dnem uveljavitve tega zakona (1. januarja 2003) v uporabi ter na predpisan način evidentirana v zemljiškem katastru.
3.	Upravni organ izda odločbo, s katero se daje uporabno dovoljenje za enostanovanjsko stavbo na podlagi 101. čl. Zakona o graditvi objektov, ki določa, da se za enostanovanjsko stavbo, zgrajeno na podlagi gradbenega dovoljenja, izda uporabno dovoljenje brez prej opravljenega tehničnega pregleda, če investitor zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja poleg geodetskega načrta novega stanja zemljišča priloži izjavo projektanta in nadzornika, da je takšna stavba zgrajena v skladu s predpisi.
Načelnik UE Celje Damjan Vrečko
Ali lahko postavim kmetijske objekte na kmetijskem zemljišču? Katere, kakšni so pogoji in ah potrebujem gradbeno dovoljenje?
Možnost in pogoje gradnje na kmetijskih zemljiščih opredeljuje prostorski akt občine, na območju katere stoji nepremičnina. Prostorski akt, ki velja za območje, na katerem želite postaviti objekt, naj bi opredeljeval kdo, pod kakšnimi pogoji ter katere vrste objektov lahko gradi na kmetijskih zemljiščih. Večinoma je na kmetijskih zemljiščih sicer možno postavljati objekte za kmetijsko dejavnost, glede na zahtevnost gradnje pa so lahko po Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/2008, 99/2008) takšni objekti:
•	enostavni objekti, za katere ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja,
•	nezahtevni objekti, za katere izda upravni organ gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta na podlagi določenih podatkov in prikazov, ki jih mora investitor predložiti k zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja,
•	manj zahtevni objekti, za katere se izda gradbeno dovoljenje na podlagi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja,
•	zahtevni objekti, za katere se izda gradbeno dovoljenje na podlagi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja z opravljeno revizijo projektne dokumentacije.
Predlagamo, da na pristojni občini najprej preverite določila prostorskega akta, ki veljajo za območje predvidene gradnje.
AU se račun, ki ga izda pravna oseba fizični osebi za prodano rabljeno vozilo, šteje kot kupo-prodajna pogodba (zaradi zahteve po identifikaciji kupca vozila)?
V skladu s četrtim odstavkom 33. člena Zakona o motornih vozilih (Uradni list RS, št. 106/10) mora biti ob spremembi lastništva vozila s kupo-prodajno pogodbo med fizičnima osebama ali med fizično in pravno osebo ali s komisijsko pogodbo identiteta fizičnih oseb (prodajalca in kupca) ugotovljena. Postopek ugotavljanja identitete fizične osebe (kot kupca) mora biti opravljen tudi v primeru, ko pravna oseba z računom proda vozilo fizični osebi. Dokler ni identificiran novi lastnik (kupec) in kot tak zaveden v register vozil in prometnih listin, ostaja pravna oseba še vedno lastnik vozila. Ni namreč nujno, da bo novi lastnik vozilo takoj registriral na svoje ime.
Promocijsko besedilo
UPRAVNA ENOTA CELJE VAS NOVI PARTNER
NOVI TEDNIK
iZ NAŠIH KRAJEV
7
Stotak za stopnico na stolp ljubezni
Maketa bodočega stolpa na Žusmu stoji že zdaj. Tudi kovinski hranilnik ob njej z veseljem sprejme kak evro ali dva za gradnjo njegovega velikega brata.
ŠENTJUR - Planinsko društvo Žusem je tudi to pomlad že dvakrat organizirano povabilo na istoimenski domači hrib. Prvič marca v čast ženskih praznikov, drugič konec aprila ob dnevu upora proti okupatorju. Lepo urejene poti so primerne za manj zahtevne pohodnike, ponujajo pa tudi prave planinske izzive. Čez leto ali dve bodo na Žusmu ponudili tudi razgled s stolpa ljubezni. Stopnice in podesti še niso razprodani.
Planinsko društvo je doslej že pridobilo lastništvo potrebnega zemljišča na vrhu hriba, zdaj pa ureja še vso potrebno dokumentacijo. Stolp bo lesen, enak kot tisti, ki že stoji na Planini nad Staro Vrhniko. V teh mesecih so člani PD Žusem začeli intenzivno akcijo zbiranja sredstev za gradnjo stolpa. V različne okoliške lokale in gostilne so postavili nabiralnike v obliki
stopnice, kamor lahko gostje oddajo prostovoljne prispevke. Če bi želeli na hribu, ki je že tako povsem v znamenju ljubezni, in na stolpu pustiti res viden pečat, si lahko stopnico s svojim imenom enostavno kupite.
Kot je znano, je cerkev na Žusmu posvečena zavetniku zaljubljencev sv. Valentinu. Na valentinovo se vsako leto na vrh poda večje število nočnih pohodnikov. Svoje dodajo še legende iz časa Žusemskih grofov. Zato ime stolpa, ki je posvečeno prav ljubezni, ni iz trte izvito. Stopnico z vgravi-ranim imenom je mogoče dobiti za donacijo stotih evrov. Podesti, ki jih bodo verjetno zakupila podjetja, so vredni tisočaka, ploščad pa petkrat toliko. Vsi, ki bi radi pomagali zgraditi ta svojevrsten spomenik ljubezni, več informacij najdete na spletni strani www.pd-zusem.si.
StO
Foto: GrupA
Z več kot stoletno tradicijo Galičani udarniško
BRASLOVČE - V občini je med društvi najstarejše Prosvetno društvo Braslovče, ki deluje že od leta 1888. V zadnjih letih je ena odmevnejših prireditev, ki jih pripravlja društvo, koncert S pesmijo v pomlad.
Kot pravi predsednica Pro- Na prireditvi vsako leto na-
svetnega društva Braslovče Natalija Marovt, se člani društva s koncertom S pesmijo v pomlad že nekaj let simbolično poklonijo pomladi in slovenski ljudski pesmi.
stopijo vsi pevski sestavi, ki trenutno ustvarjajo v občini. Letos so se tako predstavili Moški pevski zbor Karla Vi-ranta Braslovče, Mešani pevski zbor Marije Vnebovzete
Braslovče, Sekstet Gomilsko, Dobroveljski fantje in člani Društva upokojencev Bra-slovče, ki so se ob tej priložnosti predstavili z venčkom slovenskih ljudskih plesov ter igranjem na stara glasbila. Osrednja gostja prireditve je bila ženska pevska skupina Katice iz Ljubljane.
ŠO
ŽALEC - V krajevni skupnosti Galicija so v soboto v okviru Galiških dni odprli prenovljen gasilski dom v Zavrhu. Z njim bo Prostovoljno gasilsko društvo Zavrh lažje in hitreje opravljalo intervencijske naloge, krajani pa so pridobili tudi novo dvorano za kulturne prireditve.
Gasilski dom v Zavrhu so so s s skupnimi močmi pre-
pred dvajsetimi leti z lastnimi sredstvi in delom zgradili krajani Zavrha. Kot pravi predsednik krajevne skupnosti Galicija Jože Krulec,
novili precej dotrajan dom. Zaradi prostovoljnega dela, nekaj sredstev so zbrali tudi gasilci, je težko natančno oceniti vrednost investicije,
po splošnih ocenah naj bi znašala približno 80 tisoč evrov.
ŠO
radiocelje
95.1 95.9 100.3 90.6 MHz
ZELENI VAL
Seme je kal pognalo
Da je »seme kal pognalo«, pišemo v današnji zgodbi z Dragico Kerec, ki jo poznate tudi po nasvetih iz naše radijske oddaje. Dragica se je sprva udeleževala zeliščarskih krožkov pri Univerzi za III. življenjsko obdobje v Celju, nato je postala ena prvih in najbolj aktivnih članic zeliščarskega društva Ginko. Ko se je preselila na šmarski konec, je to svoje bogato znanje ponesla še na podeželje. »Sprva tipaje,« se spominja danes in dodaja, da je potem hitro spoznala, da tudi ženske na vasi zanimajo zdravilna zelišča.
In kako se je začelo? Knjižni- javnost težko pričakovana in
ca Šmarje pri Jelšah je jeseni 2009 začela izvajati program Univerze za III. življenjsko obdobje. Da je bila nova de-
potrebna v okolju, je potrdilo že prvo leto delovanja, ko so poleg tedenskih torkovih srečanj izvedli tudi devet različ-
nih krožkov, študijsko leto pa je zaključilo 75 »študentov«. V naslednjem letu se je njihovo število podvojilo, prav tako število krožkov. Prvo leto so člani zaključili z obiskom zeliščne kmetije Plavica pri Jožetu Ma-jesu. Takrat se je tudi izoblikovala pobuda o ustanovitvi samostojnega zeliščarskega krožka. Zanimanje je bilo veliko in prvi krožek je zaživel marca lani, vodi pa ga članica univerze Dragica Kerec.
Krožek na obisku ekološke kmetije v Mariboru. Skrajno desno Dragica Kerec.
Začetki na terenu
»Za zelišča sem se začela zanimati že v mladosti,« pravi, »zadnje desetletje pa to počnem bolj intenzivno.« Dragica svoje znanje izpopolnjevala v Celju in tudi v Šentjurju pod vodstvom dr. Janka Rodeta, zdaj ga uspešno širi v Šmarju pri Jelšah in okolici. Prvo leto je krožek deloval bolj na terenu, se spominja. »Začelo se je z nabiranjem čemaža, obiski vrta zdravilnih in aromatičnih rastlin v Žalcu, nekaj okoliških travnikov in dnevov artičok v Strunjanu. Udeleženci so bili zelo zadovoljni in tako se je vodja univerze Jana Turk Šulc, ki je našemu krožku zelo naklonjena, odločila da bi nadaljevali delo tudi v novem študijskem letu.«
Ko je bilo leto naokrog, so delo krožka spet obudili z nabiranjem čemaža. »Eno naših pravil pravi, da nikoli ne smemo nabirati rastline s knjigami v rokah, temveč z nekom, ki dobro pozna zdravilne rastline in jih loči od nezdravih ali celo strupenih. Zamenjave so namreč lahko usodne.«
Tudi letos je krožek obiskal vrt aromatičnih rastlin v Žalcu, ob strokovnem vodstvu pri ogledu so dan izkoristili še za nakup sadik, saj ima večina članov doma del zeliščnega vrta, ki ga s pridom uporablja.
Vabilo tudi nečlanom
»Letos spomladi je knjižnica dejavnost Univerze za III. življenjsko obdobje razširila tudi na svojo enoto v Kozje,« z zadovoljstvo o dejavnem ze-liščarskem krožku doda Jana Turk Šulc. Tako je Dragica Kerec tudi za kozjanske člane pripravila zanimivo predavanje o zeliščih za vsakdanjo rabo. »Glede na dober odziv lahko pričakujemo, da bo zeliščarski krožek v novem študijskem letu podobno kot v Šmarju pri Jelšah zaživel tudi v Kozjem.«
In še na nekaj opozarjata sogovornici - posebnost zeliščar-skega krožka je tudi v tem, da na ekskurzije povabi še ostale
člane šmarske Univerze za III. življenjsko obdobje. Tako so 14. maja letos obiskali ekološko kmetijo Milke Koren v Mariboru. Tudi tam so spoznali nekaj novih rastlin in predvsem naravni način gnojenja in preganjana škodljivcev. V tem mesecu bodo počasi zaključili z delom, a že snujejo načrte za novo sezono. Še prej pa bodo na prireditvi ob zaključku tega študijskega leta sodelovali na dobrodelni prodajni razstavi, kjer bodo obiskovalci - poleg izdelkov in pripravkov - lahko dobili tudi kakšen koristen nasvet. Zato vabijo 29. maja ob 19.30 v šmarski kulturni dom.
MATEJA PODJED
Danes objavljamo že šesti kupon za žrebanje 6. junija, za izlet z Zelenim valom, ki bo 16. junija.
Kupon št. 6
Ime
Priimek

Telefonska številka
Kupon pošljite na dopisnici na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Za izlet z Zelenim valom.
V Žalcu najboljše a cappella skupine
Vokalna skupina Vocabella, ki se je na festivalu predstavila prvič, je prejela posebno priznanje žirije za najbolj prepričljiv debitantski nastop.
V Žalcu se je pretekli konec tedna končal že 10. festival a cappella skupin Sredi zvezd. V dveh večerih je pred polno dvorano Doma II. slovenskega tabora Žalec postregel z najboljšimi slovenskimi a cappella skupinami. V petek so obiskovalci lahko prisluhnili tekmovalnemu programu in v soboto koncertnemu delu festivala.
A cappela, vokalna glasba brez spremljave glasbil, se je v Slovenji začela širiti in postajati vedno bolj priljubljena prav z ustanovitvijo festivala Sredi zvezd pred desetimi leti. Takrat je bil to edini tovrstni festival v Sloveniji, še danes pa je edino tekmovanje a cappella skupin, ki ima strokovno žirijo. Zaradi festivala so se z leti rodile tudi mnoge a cappella skupine in kar nekaj jih deluje še danes, vsako leto pa se na festivalu predstavi tudi kakšna nova zasedba. »Skupine so na letošnjem festivalu pokazale napre-
dek, kar je tudi bistvo, da se a cappella goji še naprej. Edino, kar si želimo, je, da bi se na tekmovanje prijavilo še več skupin,« je po petkovem tekmovalnem večeru strnil vtise Matjaž Kač, ki v sodelovanju s KUD Žalec, javnim skladom za kulturne dejavnosti in Občino Žalec organizira festival.
Staro-novi zmagovalci
V hudi konkurenci je med šestimi skupinami po mnenju tričlanske žirije Sanje Mlinar - Marin, Sama Ivačiča in dolgoletnega predsednika žirije Tomaža Kozlevčarja, ki je tudi eden glavnih pobudnikov festivala, prvo mesto zasedla a cappella skupina Jazzva, ki je prav tako slavila že lani. Z dovršenim nastopom, koreografijo in stilsko dovršenostjo je bila za razred boljša od ostalih skupin in je le še potrdila, da je ena najboljših a cappella skupin v Sloveniji. Umetniška vodja skupine Jasna Žitnik je pre-
jela tudi posebno priznanje za najboljšo priredbo slovenske ljudske pesmi Zrejlo je žito. Kljub temu, da je tokrat člane skupine Jazzva v Žalec prišlo podpirat kar nekaj oboževalcev, so vseeno morali v kategoriji najboljše skupine po mnenju občinstva priznati premoč domači skupini Cantemus, ki je z Matjažem Kačem na čelu tudi ustanoviteljica festivala. Posebno priznanje po mnenju žirije za izvedbo avtorske skladbe je dobila skupina Sonus in za debitantski nastop skupina Vocabella. »Prav vse skupine so bile odlične. Vsekakor smo dosegli osnovni namen festivala, da motiviramo a cappella skupine in pri njih vzbujamo kreativnost. Letos se je festival že začel z odličnimi mladimi skupinami, ki niso prav nič zaostajale za starimi mački,« je po tekmovanju razložil predsednik žirije Tomaž Kozlev-čar in eden prvih Slovencev, ki je s skupino New Swing Quartet v 70. letih prejšnjega
stoletja v Slovenijo pripeljal a cappello.
V soboto je bil v Žalcu še koncertni del festivala, na katerem so nastopili italijanska skupina Vocalica, Coronke in domača skupina
Cantemus. Kot pravi Matjaž Kač, bo dvodnevni festival, ki je bil pred leti celo razširjen v tridnevnega, v prihodnje najverjetneje zgoščen na en sam dan. Razmišljajo o spremembi časa, saj je maja
veliko prireditev, ljudje pa se zaradi daljših večerov in toplega vremena raje odločajo za zunanje dogodke kot dvoranske.
ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA
Vizionarja tudi na Celjsko
Darjan Čerenak in Alen Mastnak
Naša absurdna
V ■ 1 ■	■
življenja
Za režijo predstave Kaj to predstavlja je režiserka Mojca Kasjak prejela vizionarja za inovativen pristop v odrski govorici. Na sliki: prizor iz predstave Kriplčkov.
Kar zahteven projekt so si zastavili mlajši člani KUD Zarja Trnovlje - Celje, ko so se lotili uprizoritve črne komedije Goli pianist ali mala nočna muzika Matjaža Zupančiča. V petek so jo premi-erno zaigrali na domačem odru v Trnovljah in v soboto prvič ponovili. Igralska ekipa večinoma dijakov celjskih srednjih šol je pod vodstvom Mateje Žvižej dobro opravila zahtevno nalogo v zadovoljstvo občinstva.
Duhovito delo uspešnega slovenskega dramatika, ki je zanj leta 2011 prejel Grumovo nagrado za najboljše dramsko besedilo, je tragikomičen prikaz človeških karakterjev in družbe, v kateri živimo. Zgodba se vrti okrog pianista, ki se vseli v prazno stanovanje, kjer je prej že živel pianist, ki je skočil skozi okno. Novi stanovalec si želi samo miru, da bi lahko vadil, v stanovanju ne
potrebuje drugega kot klavir. Nato spozna trop sosedov, ki želijo urejati njegovo življenje. Dobi omaro z oblekami, ki ni njegova, naenkrat ima še ženo in madež na stropu, ki ga je treba nujno odstraniti.
Predstava pokaže vso nemoč človeka, ki mu drugi določajo, kako naj živi, čeprav bi lahko imeli sami s seboj več kot dovolj dela (Sosedi mož na primer pobegne z njuno hčerko, a jo bolj zanima peka »štrudla«!). Opozarja na vsakodnevno dogajanje v naši družbi, ko se vdira v zasebnost ljudi (Dekle iz časopisa izve, da se je pred kratkim poročilo ...), ko je biti drugačen nesprejemljivo in ko velja le zakon množice. Biti umetnik v takšnih razmerah je še posebej težko, saj ti okolica ne dovoli, da bi razvil vse svoje potenciale, opozarja Zupančič s svojim besedilom.
Igra nima klasične dramaturgije, sestavlja jo niz grotesknih, absurdnih situacij, zato ne preseneča, da so tudi mladi ustvarjalci imeli pri prvih srečanjih s tekstom težave, kar so priznali v programskem listu. Ampak izziv je bil preveč mamljiv, da bi odnehali. Nekateri so se v neobičajnih situacijah odlično znašli, kar velja zlasti za štiri glavne igralce, in sicer Zinko, pianistovo domnevno ženo (Tjaša Gorjanc), pianista (Tomaž Kajnc) in dva nadležna soseda, Škodlariča in Vrhovrca (Alen Mastnak in Darjan Čerenak). Ostale vloge so odigrali Nina Lesjak, Tadeja Čander, Sara Robnik, Maja Todić, Brina Posinek in Tin Centrih.
Predstava torej, ki je vselej aktualna in ki vam bo ponudila cel kup iztočnic za razmislek.
TC, foto: TimE
Na Ptuju se je konec tedna končal Festival mladinske ustvarjalnosti Vizije, tradicionalno srečanje najboljših mladinskih gledaliških in rock skupin Slovenije ter zamejstva, ki so se mu letos prvič pridružile tudi najboljše mladinske lutkovne skupine in skupine mladih interpretov literarnih besedil.
Med izbrane sta se s Celjskega na festival uvrstili dve mladinski gledlaišči. Fedri-no gledališče I. gimnazije v Celju je odigralo predstavo Matjaža Zupančiča Igra s pari, v režiji Luke Marcena; Kriplčki - mladinska gledališka šola KD Svoboda osvobaja in Gimnazije Slovenske Konjice pa z avtorsko predstavo Kaj to predstavlja. Avtorica in režiserka te predstave, Mojca Kasjak, je na festivalu prejela nagrado mednarodne strokovne žirije - vizionarja - za najbolj inovativen pristop v odrski govorici.
Na vizijah je sodelovala tudi Osnovna šola Franja
Malgaja iz Šentjurja z avtorskim gledališkim recitalom Rekel je, da bo pesnik, avtorice in režiserke Bojane Potočnik, v katerem je Zala
Blazina prejela nagrado žirije - vizionarja za odrski govor.
BS, foto: JANEZ ERŽEN (JSKD)
NE ZAMUDITE...
... fantazij pod celjskim stropom, ki jih v četrtek pod Celjskim stropom v Pokrajinskem muzeju Celje že deveto leto zapored pripravljata Hiša kulture in Pokrajinski muzej Celje. Koncertni večeri namenjeni komorni glasbi starejših obdobij, so v teh letih postali stalnica majskega glasbenega dogajanja v knežjem mestu, tokrat pa se bo predstavil novoustanovljeni godalni kvartet Maxima, v katerem igrajo članice Orkestra Hiše kulture Celje. Violinistki Maša Mareš in Barbara Rajević, violistka Gea Pantner Volfand in violončelistka Tina Rejc so za koncert izbrale Haydnov Godalni kvartet v d-molu, imenovan tudi »kvintni« ter »ameriški« Godalni kvartet v F-duru češkega skladatelja Antonina Dvoraka. Gre za dve deli, ki sodita na sam vrh komorne glasbene ustvarjalnosti in med najboljša komorna dela klasicizma in romantike.
KULTURA
Prinesite spomine
V projektu Evropeane pri zbiranju predmetov in spominov iz prve svetovne vojne sodeluje tudi Osrednja knjižnica Celje
Štirideset držav se je doslej vključilo v projekt evropskega zgodovinskega spletnega portala Europe-ana, na katerem zbirajo spomine iz prve svetovne vojne. V Sloveniji, ki je med partnerji tega projekta in v njem celo med bolj aktivnimi, sodelujejo s ponosom. Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana, ki projekt koordinira, je k sodelovanju povabila še dve slovenski knjižnici - celjsko in goriško - in mariborski vojaški muzej. Na portalu so doslej iz šestih držav zbrali že 45 tisoč predmetov in zgodb, povezanih s prvo svetovno vojno, kar 95 je slovenskih. V celjski knjižnici bodo spomine zbirali v sredo (23. maja) med 9. in 18. uro.
Koordinatorka projekta Karmen Štular Sotošek iz NUK pravi, da jih v tem ino-vativnem projektu zanimajo predvsem zgodbe prebivalcev Evrope, njihova najbolj osebna zgodovina iz teh časov. Iščejo predmete, kot je bila na goriškem oddana steklenica ruskega vojaškega
V projektu Evropeane lahko sodeluje vsakdo, kar pomeni, da se na Celjskem s sredinim zbiranjem predmetov in spominov zgodba ne bo končala. »Dovolj je že obisk spletne strani Evropeana, na kateri uporabnik ob prijavi dobi osebno geslo in navodila, v kakšni resoluciji morajo biti posnete fotografije predmetov, ki jih želi objaviti kot spomin na prvo svetovno vojno, in kaj je treba vpisati v formular zgodbe, ki spremlja predmet,« je povedala Karmen Štular Sotoškova.
ujetnika z vgrajenim razpelom in lobanjo ali pri obnovi hiše najdena torba z dokumenti in osebnimi predmeti avstrijskega častnika, ki bi jo najditelji radi predali njegovim potomcem - če se bodo ti oglasili. Zbirajo tudi vse ostalo - od fotografij do dnevnikov, pisem, razglednic ... Osebne spomine torej, ki bi omogočili drugačen vpogled v premalo raziskano zgodovino prve svetovne vojne. Ta je še vedno nekako v senci druge, čeprav je bila doslej vojna, ki je zahtevala največ civilnih žrtev, kot je opozoril direktor celjske knjižnice mag. Branko Goropevšek. »V naši knjižnici, ki upravlja tudi spletni portal Kamra, bomo še naprej zbirali gradivo o prvi svetovni vojni, tudi po tokratni akciji in po formalnem koncu pro-
Robi Ožura pojasnjuje, da bo zbiranje izgledalo tako, da bodo vsi, ki bodo prinesli predmete, te predali v knjižnici, kjer jih bodo digitalizirali - torej skenirali ali fotografirali, zatem pa jih bodo vrnili lastnikom. »Pomembno je, da ne gre za zbiranje predmetov, ampak zgolj za njihovo dokumentiranje. Postopek traja od pol ure do šestdeset minut. V tem času bo vsakdo strokovnemu delavcu povedal tudi svojo zgodbo o predmetu ali spominih, ki jih je prinesel. Zatem bo zgodba objavljena na svetovnem spletu.«
Celje je bilo za projekt izbrano zato, ker je bilo med pomembnejšimi zalednimi mesti z vojaškimi bolnišnicami, industrijo, ki je delala za potrebe vojske, in tudi s svojim pešpolkom, ki je odigral veliko vlogo v bojih v Galiciji, kasneje pa je bilo Celje tudi eno od zbirnih mest za Maistrove prostovoljce v bojih za severno mejo.
jekta, ki bo leta 2014, ob 100-letnici konca prve svetovne morije.«
Pomočnica direktorja celjske knjižnice Martina Rozman Salobir pravi, da so poleg objav v medijih tudi z osebnimi vabili skušali izvedeti, kje so ljudje, ki imajo takšne predmete in zgodbe. »Pričakujemo vsaj 20 ljudi, vsakega dodatnega bomo veseli. Srčno upam, da bo ljudi več. Gre namreč za izjemno evropsko akcijo zbiranja spominov na osebni ravni, ki bo raziskovalcem omogočila povsem drugačen in mnogo bolj poglobljen vpogled v življenjske zgodbe, ki jih je pisala ta vojna.«
BRST
Goran Bojčevski (desno) s prijatelji: Tomažem Marčičem s harmoniko, Matijo Dedičem ob klaviaturah in Žigo Golobom ob kontrabasu.
Ne le glasbenik -vrhunski komponist
Koncert Gorana Bojčevskega in prijateljev z izjemno ustvarjalno in poustvarjalno močjo
S koncertom avtorske glasbe Gorana Bojčevskega se je v torek v Celjskem domu končala letošnja sezona abonmaja Plus Zavoda Celeia Celje. Bojčevski, sijajen klarinetist, se je predstavil s prijatelji, izjemnimi glasbeniki. Žiga Golob na kontrabasu, Matija Dedič na klaviaturah in Tomaž Marčič s harmoniko so se izkazali za sijajno druščino, ki je vedela, kaj igra in zakaj to počne.
Bojčevski se je za koncert posebej potrudil. »Že nekaj let živim v Celju, kjer se počutim kot doma. Občinstvo želim vselej presenetiti z nečim novim. S pripravami je bilo veliko dela, a splačalo se je.«
Glasba, ki smo jo slišali, je bila neopredeljiva. Ni bila balkanski etno, ni bila klasika, ni bila džez, hkrati pa je bila vse to. Res nenavadna, le Bojčevskemu lastna glasbena zmes, a prepričljiva, ekspre-
sivna, glasba z dušo, tudi odigrana z dušo in z vrhunsko tehniko vseh izvajalcev. »Trudim se uveljavljati svoj slog, ki ga imam. Ko gre za mojo avtorsko glasbo, bi rad v njej združil celotno bivšo Jugoslavijo. In ker še vedno študiram v Salzburgu, tudi klasična glasba name zelo vpliva. Ne morem pa pobegniti niti vplivom klasike, džeza in etna. Te vplive skušam povezati in jim dati neko novo vsebino,« je o svoji glasbi povedal Boj-čevski.
Že začetek je bil nenavaden. Ko so ugasnile luči, se je Bojčevski skozi dvorano sprehodil s kavalom, z avto-hotono balkansko piščaljo, katere zvok še najbolj spominja na veter, ujet v drevesnih krošnjah. Potem je na oder drugega za drugim vabil svoje goste in skozi skladbe, pisane v za naše uho povsem nenavadnih ritmih, ki jih je
utemeljila njegova domovina Makedonija, popeljal občinstvo v svet svoje glasbe. Igral je pretežno klarinet, pa tudi kaval in številne piščali. V svoje povsem izvirne skladbe je tu in tam vpletel kaj ušesom znanega - nakazal kak motiv iz katere od znanih klasičnih skladb ali kakšnega slovenskega ljudskega (Polka je ukazana), a se že hip zatem vrnil v divje sedem in več, celo devetnajst osminske ritme, skladbe spet umirjal in vseskozi puščal tudi prostor za improvizacije sijajnih glasbenikov, ki so sodelovali v koncertu. Vsekakor smo videli koncert glasbe, ki jo je domala nemogoče opisati, jo je pa treba slišati. In poslušati. Goran Bojčevski se je potrdil ne zgolj kot odličen instrumentalist ampak tudi kot zrel komponist.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA
L Za medkulturni dialog
Srbsko kulturno društvo Desanka Maksimovič, ki deluje v Celju in ima 420 članov, je v soboto v Celjskem domu pripravilo svojo tradicionalno prireditev đurđevak (šmarnica).
Društvo neguje srbsko kulturo skozi več sekcij: folklorno, pevsko, dramsko, športno in literarno. »Šmarnica« je bila letos že sedmič po vrsti, njen glavni namen pa je gojiti medkulturni dialog skozi predstavitev in spoznavanje različnih etnokulturoloških vsebin iz različnih predelov držav bivše Jugoslavije. Nastopili so pevci, recitatorji, občinstvo je videlo dramsko točko, večer pa so povezali nastopi Folklornih skupin iz Celja, Velenja in iz Srbije.
BS, foto: GrupA
Podobe dela
V	Železarskemu muzeju na Teharjah je na ogled razstav Podobe dela, fotografska pripoved čisto preproste vsakdanjosti - dela v železarni.
V	njej se vrstijo dogodki skozi več kot pet desetletij in jasno ter nezmotljivo pripovedujejo zgodbe, ki pripadajo težavnemu procesu dela, socialnemu razredu, prostoru in času. Vse te podobe so neke vrste znamenja, zarisana na obrazih delavcev in - kar je še pomembnejše - so psihična in fizična stanja, ki v omami dela prepričljivo govorijo življenje »železarjev«. Fotografije znanih pa tudi neznanih avtorjev so zanimiv pripovedni lok, nabit z življenjem posameznih likov.
Izbrane fotografije na razstavi so v svoj objektiv ujeli različni avtorji, Josip Pelikan, Zvone Mahovič, Zoran Tratnik, Janez Lampič, Stanko Arzenšek, Tihomir Pinter, Tadej Brate, Gorazd Tratnik in vrsta neznanih.
SG, foto: TimE

Vsi na kolo ...
Tudi tokrat so na prireditvi kolesarili člani oldtimer kluba Večno mladi iz Šentjurja. Najstarejše kolo je bilo iz leta 1890, ki je bilo takrat prvo kolo na verižni pogon v Sloveniji in tretje v Evropi.
Družine in posamezniki so se že sedmič podali na kolesa iz šestih občin. Na prireditvi Na kolo 2012 je pedala vrtelo dobrih 700 udeležencev, ki so uživali ob lepem vremenu in naredili nekaj zase.
Kolesarji so se ob 10. uri odpravili na šest različno dolgih prog iz Celja, Vojnika, Žalca, Štor, Šentjurja in Slovenskih Konjic. Skupen cilj je bil pri Citycentru Celje, kjer so, kot že leta poprej, poskrbeli za nagrade. Pri prireditvi ne gre za tekmovanje, saj je njen namen predvsem promocija kolesarjenja oziroma zdravega in aktivnega preživljanja prostega časa.
ŠK
Foto: SHERPA
Kolesarilo je veliko družin. Za spodbudo vsem družinam so, s podporo sodelujočih občin, otroci do 15. leta kolesarili brezplačno.
Skupinska slika »ledičnih« in oženjenih, po koncu jubilejne tekme, ki jo pripravljajo že 50 let. Zadnji dve leti celo s pomočjo iz Darfurja.
S koruzniki ni več težav
Ko so bili peki črni in dimnikarji beli - Nogometna pomoč iz Darfurja
»Vrsto let smo imeli težave, kam uvrstiti takoime-novane koruznike,« je med petdeseto nogometno tekmo Ledig-oženjeni povedal eden od najbolj zaslužnih za nevsakdanjo prireditev na Dobrni. »Včasih smo razmišljali celo o tretji ekipi, vendar je na koncu obveljalo, da vsi igralci, ki imajo partnerko in otroke, spadajo v ekipo oženjenih,« se je spominjal isti sogovornik.
Zadnjo nedeljo so se, na igrišču pri Novem gradu na Dobrni, že petdeseto leto pomerili dobrnski samski in poročeni (oziroma drugače oddani) moški. Kakšno desetletje nazaj, ko se je mladina hitreje poročala, so prevladovali oženjeni, zadnja leta prevladujejo samski, ki so poleg tega začeli še zmagovati. Zadnja leta tako vedno zmagajo »ledični«, z več kondicije in energije in tudi v nedeljo so razšli v korist samskih s 7 proti 5. Treba je povedati, da je kljub prijateljskemu srečanju vzdušje na igrišču zelo napeto in nekoliko manj prijateljsko, na koncu tekme
seveda spet zmaga prijateljstvo. Tudi zadnjo nedeljo, ko je po igralcih lilo kot iz škafa ter so se tudi najbolj navdušeni navijači skrivali v zavetju šotora.
»Namen tekme je druženje različnih generacij, saj je tempo življenja tako hiter, da se nato tu srečamo, pomenkujemo ter že planiramo kako bo naslednje leto,« je povedal veteran Jaroslav Tašler, ki se je igralcem pridružil pred kakšnimi tremi desetletji in pol. Sogovornik Tašler, ki je med najboljšimi in najstarejšimi poznavalci dobrnske tekme Ledik-oženjeni se njenih začetkov ne spominja, vse pozna iz pripovedovanja. In letos je umrl še zadnji igralec s prvih tekem, Herman Planko, ki na Dobrni ni bil dejaven zgolj na športnem področju.
Zadnji dve leti je tekma Ledik-oženjeni celo nekoliko medcelinska, saj igra od lani med »oženjenimi« temnopolti Salah Abbas iz Sudana, ki se je oženil na Dobrno ter se je letos vpisal med strelce. Naturalizirani Dobrnčan je
Jaroslav Tašler, eden od nogometnih veteranov z Dobrne poudarja, da je tekma Ledik-oženjeni v kraju tradicija, ki se je trdno prijela, zato je zanimanje domačinov zanjo temu primerno.
nogomet začel igrati kot dijak v domačem Darfurju, na Dobrni se danes z igranjem nogometa rekreira, prav tako rad kolesari. »Upamo, da se bo to naše srečanje nadaljevalo še petdeset let,« je optimističen Dobrnčan z afriškimi koreninami ter z njim še drugi občani. »Starejši veterani, ki ne igramo več si vsekakor želimo, da bi se ta dobrnska tradicija nadaljevala. To nas niti ne skrbi preveč, saj opažamo, da so naši nasledniki nad tem nogometnim srečanjem ravno tako navdušeni kot mi nekoč in še danes,« je zaključil veteran Tašler.
BRANE JERANKO Foto: SHERPA
Marko Šteger, igralec v ekipi »oženjeni«:
»Na tekmi Ledik-oženjeni sem igral že vsaj petnajstkrat. Današnja tekma je nekaj posebnega, ne le zaradi visoke obletnice, ampak je tudi rezultat za oženjene boljši kot prejšnja leta in to kljub temu, da smo bili spet poraženi. Tudi drugače se ukvarjam s športno dejavnostjo, sem član skupine Oldtimer, med košarkarskimi veterani, prav tako igram nogomet enkrat na teden. S tem vzdržujemo splošno kondicijo in dobro počutje.«
Danijel Sluga, gledalec:
»Kot gledalec prihajam na tekmo Ledik-oženjeni okoli štirideset let, mogoče sem jo zamudil enkrat ali dvakrat, saj je to dogodek, ki ga na Dobrni ne želim zamuditi. Nekega davnega leta sem celo igral, da tako rečem za dve minuti, vendar sem zelo hitro zakrivil gol, da moje sodelovanje ni bilo več zaželje-no. Drugače pa se ukvarjam z igranjem košarke pri skupini Oldtimerjev, za rekreacijo.«
To je nogometna tekma, ki je bila v preteklosti na Dobrni vsakega prvega maja ob deseti uri dopoldan, ne glede na to, če so po kraju viseli plakati z obvestilom ali ne. Dvakrat ali trikrat naj bi se bili namesto samskih in poročenih pomerili celo domači suhi in debeli ter peki in dimnikarji. Ti so si, po pripovedovanju, med tekmo toliko nagajali z belo moko in črnimi sajami, da na koncu tekme nisi več vedel kdo med njimi je sploh pek in kdo dimnikar. V zadnjem obdobju pripravlja tekmo Nogometni klub Dobrna in to šele po prazniku dela, bistvo ostaja isto.
Aljaž Čerenak, igralec v ekipi »ledik«:
»Moram reči, da sem med tekmo užival, Tudi igranje v dežju ima poseben čar, čeprav sem bil vratar ter sem se moral valjati po blatu. Za športno dejavnost se nasploh zanimam, saj na Dobrni obstaja klub malega nogometa Risi Dobrna, s katerim igram v medobčinski ligi. V klubu se udeležujem dvakrat na teden nogometne rekreacije ter vsakotedenske tekme.«
Bojana Slemenjak, gledalka:
»Tekme Ledik-oženjeni sem se udeležila, ker je igral moj partner. Menim, da je igral kar v redu, sicer sem držala pesti za celotno ekipo, ki ji proti »ledičnim« ni uspelo, čeprav so se jim oženjeni letos dobro približali. Kot gledalka in navijačica sem na tej tekmi že eno desetletje. Nad današnjim vzdušjem sem kljub slabemu vremenu zadovoljna, tudi zato, ker ni bilo nobene resnejše poškodbe ter se je vse končalo, kot se mora. Tudi oba otroka sta navijala za očka.«
»Le poglejte jih!« je bil ob razigranih nogometnih re-kreativcih zadovoljen podpredsednik ŠD Frankolovo Marko Kodela, ki je bil do lani predsednik.
Frankolovo je tudi kraj namiznega tenisa. Za namizni tenis je vedno večje zanimanje, opaža vodja namiznoteniške sekcije Primož Pinter.
Z nogometnega igrišča nad graščino. Frankolovski rekreativci uporabljajo tudi šolsko telovadnico ter igrišče za odbojko na mivki pri letnem kopališču.
Tam, kjer
kraljuje
nogomet
Frankolovo je tudi namiznoteniški kraj - Ženske pridejo na račun poleti
»Frankolovo je izrazito športni kraj, le poglejte jih!« je bil med našim obiskom pomembnega kraja v občini Vojnik zadovoljen Marko Kodela, podpredsednik Športnega društva Frankolovo, ki je bil do lani predsednik. Z roko je pokazal na športno igrišče nad graščino, kjer je bilo polno nogometa željnih domačinov.
»Ljudje se veliko rekreira-jo. Tu, na igrišču, so danes
v glavnem kmečki sinovi, čeprav je dandanes o samostojnih kmetih težko govoriti,« je svoje besede podkrepil Kodela. Na Frankolovem kraljuje nogomet, v društvu, ki ima 128 članov, imajo tudi sekcije za košarko, namizni tenis, odbojko in odbojko na mivki. Organizirano se rekreira mlado in staro, od osnovnošolcev do veteranov, ki so stari do približno sedemdeset let. Prihajajo na tri lokacije, v
hladnejših mesecih v krajevno telovadnico, v toplejših na igrišče nad graščino ter poleti na letno kopališče, kjer je igrišče za odbojko na mivki.
Nogomet s koreninami
V nogometnem kraju je najštevilnejša nogometna sekcija z 78 člani, med katere osnovnošolci niti niso všteti. In kje so korenine tolikšnega zanimanja za nogomet? »Pred desetimi leti, ko je moja generacija prevzela krmilo društva, smo prišli v glavnem iz ma-lonogometnih lig. Takoj smo začeli delati z osnovnošolci in to se danes dobro pozna,« je zadovoljen podpredsednik društva. V toplejših mesecih je igrišče zasedeno vsak dan, posebej za odrasle društvene nogometaše ob sredah in nedeljah. Nič čudnega, da je frankolovski največji športni ponos nogometaš Gregor Fink, ki igra za velenjski Rudar v prvi ligi ter izhaja iz ŠD Frankolovo. Zgledi seveda vlečejo. Treba je napisati še to, da je frankolovsko igrišče
že tretje leto osvetljeno, kar je možnost igranja nogometa še bolj približalo, podaljšalo.
Največji frankolovski športni navdušenci igrajo v društvu poleg nogometa še košarko, za katero je v šolski telovadnici možnost ob petkih zvečer. Košarko tako igrajo že več kot dve desetletji, z izjemo obdobja šolskih počitnic. Pri nogometu in košarki se frankolovska rekreacija in druga športna dejavnost seveda ne končata. Posebnost Frankolovega je vsekakor nadpovprečno zanimanje za namizni tenis, ki navdušuje generacije od osnovnošolcev do veteranov. »Opažamo, da je v Sloveniji za namizni tenis vedno večje zanimanje, tako med mladino kot med starejšimi. Tudi na Frankolovem je tako,« je zadovoljen vodja namiznoteniške sekcije Primož Pinter. Pet miz za namizni tenis v frankolovski telovadnici tako sameva le v času šolskih počitnic. Igralci pridobijo osnovno znanje med rekreacijo, skupaj z vaditelji, saj povabijo k sodelovanju boljše rekreativne igralce iz Celja. Med največjimi franko-lovskimi dogodki je tako vsa-
Mesec dni »športanja« in zabave
V Žalcu se je v soboto začela že tradicionalna prireditev Razpnimo jadra. V prihodnjih tednih bo sledilo še veliko rekreativnih dogodkov, ki bodo Savinjčanom omogočili aktiven vstop v poletne mesece.
NE PREZRITE v petkovi številki Novega tednika
Kemija opravi svoje v treh sekundah
Bili smo na »speed datingu« ter se prepričali v to, da je iskanje novega partnerja kar naporno opravilo.
koletni majski namiznoteni-ški turnir z udeleženci iz vse Slovenije, ki ga pripravljajo že več kot tri desetletja.
Dekleta na mivki
Na Frankolovem se prav tako dobro pozna, da so imeli v osnovni šoli dobre profesorje, ki so dajali poseben poudarek odbojki. V odbojkarski sekciji so danes igralci različnih starosti, od študentov do veteranov, ki zaradi višje sile trenutno gostujejo v telovadnici v sosednji občini, na Stranicah. Med frankolovski-mi organiziranimi rekreativci
žal ni žensk, z izjemo osnovnošolske dekliške nogometne ekipe. Res pa je, da pride frankolovski ženski spol na svoj rekreativni račun pri odbojki z mivko. Pri franko-lovskem letnem kopališču, s katerim upravlja Mladinsko društvo Frankolovo, je namreč igrišče za odbojko na mivki, kjer je od junija do jeseni živahno skoraj kot na mravljišču. Med okoli stotimi igralci s Frankolovega ter iz širše okolice je na srečo kar polovica žensk.
BRANE JERANKO Foto: TimE
Ena večjih prireditev bo že v soboto, 19. maja, Vsi na Hom na lasten pogon. Štart bo na igrišču v Migojnicah ob 9. uri za pohodnike in udeležence zabavne orientacije ter ob 9.30 za kolesarje. V petek, 8. junija, bo na Ribniku Vrbje tek Zmorem preteči 5 kilometrov, na katerem bodo tekli tako odrasli kot najmlajši. Šolarji bodo tekli na 1,7 kilometra in cicibani v Cici teku na 400 metrov. Med drugim bo tudi v torek, 29. maja, turnir v odbojki na mivki in Cici olimpijada za Vrtce občine Žalec, sredo 30. maja, Košarkarski turnir trojk na igrišču v Drešinji vasi, v četrtek, 31. maja, Cici olimpijada - Mi smo prvi za osnovnošolce, v soboto, 2. junija, pohod po poteh krajevne skupnosti Petrovče, v petek, 8. junija, Tek - hoja za življenje in v soboto, 9. junija, še nogomet na milnici v Zavrhu pri Galiciji. Prireditev Razpnimo jadra 2012 se bo končala v soboto, 9. junija, s prireditvijo 3,2,1 cilj.	ŠO
KOLEDARČEK REKREATIVNIH PRIREDITEV
POHODNIŠTVO
26.	maj
Pohod po Dolenjskih gričih, odhod z Avtobusne postaje v Velenju, info: Planinsko društvo Velenje - Planinski odsek Dobrač - Konovo (031 210 396)
27.	maj
Pohod na Črno prst, odhod z Avtobusne postaje v Velenju ob 9. uri, info: Planinsko društvo Velenje - Planinski krožek Topolšica (041,663 601)
Peti Stikov pohod na Hum z druženjem, zbirno mesto na gradu Tabor v Laškem, info: Stik Laško (03 733 89 50)
Drugi pohod po poteh krajevne skupnosti Kristan Vrh (občina Šmarje pri Jelšah), dolžina poti 11 km, zbor ob 10. uri pri šoli v Kristan Vrhu, prijave: 041 355 728
KOLESARJENJE 26. maj
Četrto Stikovo kolesarsko druženje po kolesarski poti številka 4 (Zgornja Rečica - Šmohor), start na parkirišču dvorne tri lilije, info: Stik Laško ( 03 733 89 50)
ŠPORTNE IGRE
25.	maj - 3. junij
Teden športa in rekreacije v Celju (nočni tek, triatlon, kolesarski maratoni, nočni pohod na Celjsko kočo ...), info: ŠD Celjan (041 493 298), www.tricelje.com
26.	maj
Turnirji na XV. Športnih igrah (košarka, nogomet, tenis, namizni tenis, balinanje, badminton, crossfit, predstavitev Zumbe in party triatlon), ob 9. uri v Športnem parku Šentjur, info: 070 849 556 (Nejc), kresnik.nejc@gmail.com
Po tretjem zaporednem porazu - višek sezone!
Nemočni v Murski Soboti - Jutri po presenečenje v Stožice
Pred tekmo predzadnjega kroga 1. SNL, zadnjo v sezoni v Areni Petrol, se je kapetan Celja Sebastjan Gobec v imenu moštva in kluba zahvalil ekonomu Milanu Turnšku za dolgoletno, 20 - letno delo. Prejel je žogo s podpisi igralcev ter dres z napisoma Milči in 20.
Nogometaši Celja so s porazom zaključili letošnji ligaški del sezone. Mura si je z zmago s 3:0 proti rume-no-modri zasedbi zagotovila uvrstitev v Evropo. Celjane jutri čaka le še veliki finale pokalnega tekmovanja. Rudar je Ob jezeru s prepričljivih 5:2 odpravil Nafto.
Državni prvak Maribor se je ustavil pri 85 točkah. Velenjča-ni so zasedli končno šesto mesto (43) točk, Celjani pa osmo (37). Nafta je izpadla v 2. SNL, iz katere prihaja Aluminij, Triglav pa se bo z Dobom meril v dodatnih kvalifikacijah.
Misli že pri finalu pokala
Celjani so na zadnji tekmi sezone prikazali slabo predstavo. Trener Damjan Romih je na klopi pustil Romana Bezjaka, Sebastjana Gobca in Marija Močiča, potem ko jim je želel privarčevati nekaj moči za jutrišnji finale pokala. »Vedno želiš narediti tisto, kar je najbolje. Upam, da nam jih je uspelo nekoliko spočiti in da bodo v sredo bolj razpoloženi. Treba bo imeti sveže noge, predvsem pa sveže glave.« V Murski Soboti je igrala le Mura in na koncu zasluženo slavila. Povedla je že v 12. minuti, ko je Damjan Bohar izigral branilca Vid-majerja in suvereno zaključil. Varovanci trenerja Romiha so zatem skušali izenačiti, vendar
V soboto so bile odigrane tekme zadnjega kroga v 2. slovenski nogometni ligi. Prvak, novi prvoligaš (Aluminij) in tisti, ki bo igral kvalifikacije, če bo treba (Dob), sta bila znana že prej. Odprto pa je ostalo vprašanje, kateri moštvi bosta zasedli zadnji mesti in izpadli.
Pred »prepadom« so bila štiri, kar tri s Celjskega. Šmartno je bilo v najslabšem položaju, medtem ko sta Šampionu in Dravinji domači zmagi zagotavljali obstanek, ne glede na učinek Bele krajine. In res, Konjičani so zmagoviti gol proti Interblocku dosegli v 67. minuti, Celjani pa še deset minut kasneje ...
Žagar in Kožar
Prava drama se je odvijala v Areni Petrol, kjer je bil Šampion v praktično izgubljenem položaju. Najprej je prejel gol, potem pa je bil v 41. minuti izključen še vratar Matic Čretnik zaradi posredovanja z roko izven kazenskega prostora. Toda varovancem trenerja Janija Žilnika je uspel izjemen preobrat. Z igralcem manj so s srčno igro dosegli dva gola proti
poizkusi, ki jih ni bilo veliko, so bili jalovi. Igralci Mure so še naprej napadali, v 69. minuti pa prišli do vodstva z 2:0. Veliko napako oziroma praznino celjske obrambe je kaznoval
Celje (4-1-4-1): Mujči-novič - Vidmajer, Centrih, Kapič, Ristovski - Romih - Bakarič, Bezovnik, Medved, Škafar - T. Kotnik. Igrali so še Gobec, Bezjak, Močič.
Dragan Jelič. Končnih 3:0 je na veselje 3.500 domačih gledalcev z dvajsetim prvenstvenim golom postavil Nusmir Fajić. Trener Celja Damjan Romih je dejal: »To je bil zaslužen poraz. Opravičilo lahko morda iščemo v tem, da so fantje v mislih že pri finalu pokala. Je pa res, da zaradi poškodb krpamo luknje v igralskem kadru. Ne glede na to bi morali nekateri pokazati večjo mero discipline, več spoštovanja do soigralcev. Predvsem nezadovoljen sem
tokrat s tem, kako smo odigrali drugi polčas.« Branilec Matej Centrih je pripomnil: »Težko je kaj reči po tako slabi predstavi. Želeli smo si pozitivnega rezultata, a nam na žalost ni uspelo. Odnos ni bil pravi. Zdaj se je treba maksimalno osredotočiti na finale pokala.« Celjani so državno prvenstvo zaključili z devetimi zmagami, desetimi remiji in sedemnajstimi porazi. Cilj - obstanek v ligi - je bil z mlado zasedbo izpolnjen. Kljub zadnjemu porazu je za Celjem uspešna pomlad.
Poslastica sezone
Celjski nogometaši so prav gotovo takoj pozabili na poraz proti Muri, saj je pred njimi zdaj izjemna priložnost, ko lahko še drugič v zgodovini kluba dvignejo pokal ob osvojitvi prvega mesta v pokalnem tekmovanju, a pot do tega bo zagotovo izjemno težka. Jutri
LESTVICA 1. SNL
MARIBOR	36	26 7	3 88:35 85
OUMPIJA	36	19 8	9 60:38 65
MURA 05	36	18 5	13 52)46 59
LUKA KOPER 36		1610	10 48:35 58
HITGORICA 36		14 11	11 49:37 53
RUDAR	36	11 10	15 55:54 43
DOMŽALE	36	11 7	18 39:52 40
CELJE	36	910	17 44:56 37
TRIGLAV	36	9 6	21 22:67 33
NAFTA	36	5 10	21 34:7125
jim bo v Stožicah nasproti stal veliki favorit in desetkratni državni prvak Maribor. Morda je poraz z Muro celo dobrodošel pred takšno tekmo. Trener Damjan Romih meni: »Motiv in želja bosta zagotovo prisotna v največji meri. Določeni igralci že zadnjih štirinajst dni razmišljajo le v tej smeri. Upam, da bomo pravi. Pokazati bo treba pravi karakter, ki smo ga sicer imeli skoraj skozi celoten spomladanski del sezone. Z Mariborom smo igrali že prejšnji teden in rezerve zagotovo so še. Predvsem v svežini in zbranosti. Zavedamo se, da igramo proti najboljši ekipi. Fantje bodo morali drug za drugega garati v obrambi. To nam bi dalo možnosti za uspeh.« Matej Centrih je dodal: »Če se bomo proti Mariboru dobro postavili, se lahko zgodi marsikaj .«
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
nenazadnje tudi lastnik. V zapisniku je bil sicer naveden kot pomočnik prvemu trenerju, Bojanu Majalu. Fešta se je začela v garderobi, ko so igralci med zasluženim po-plesavanjem in vzklikanjem Žilniku za vrat zlili vedro hladne vode: »Občutek je feno-menalen, potem ko nam v celotnem spomladanskem delu do sobote ni uspelo zmagati doma. Vendar vseskozi smo igrali dobro, neizkušenost je storila svoje, prejemali smo >pacerske< gole. Toda trud je sedaj poplačan. Najbrž je najbolj vesel naš kapetan po zapravljenih priložnostih na prejšnjih tekmah. Kazal je željo in se vračal v formo, proti Krškem pa nas popeljal v vodstvo in razveselil naše zveste navijače.« Žilnik je glede strategije povedal: »Strpno smo čakali na napake tekmecev. Ni jih bilo veliko. Bili smo vztrajni. Priznam, moraš imeti tudi malo sreče. Gostje so imeli igralca več in možnost, da nas dotolčejo. V seštevku smo si zaslužili obstanek.«
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Žvižej rezult
Po živčni vojni se lig
Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v 9. krogu lige za prvaka premagali Cimos s 24:23 in osvojili drugo mesto. Večji del tekme so vodili Koprčani, v prvem delu nekajkrat tudi s tremi goli razlike, polčas pa so dobili s 16:14.
Dejan Perič zaradi poškodbe ni branil, »znojil« se je na klopi. Pred vrati je stal Matevž Skok, ki je zbral 7 obramb, nato pa ga je po nekaj minutah drugega polčasa zamenjal Urban Lesjak. V 36. minuti je izvrstno posredoval pri strelu Milorada Krivokapića, ki bi lahko prednost gostov povišal na štiri gole. To je bil začetek preobrata .
Nepopustljivi
V	nadaljevanju je pred 1.500 gledalci Lesjak zaustavil še nekaj ključnih strelov: »Za razliko od nekaterih prejšnjih tekem smo ostali zbrani do konca. Ni nas prizadel že precejšen zaostanek. Sezona je zelo uspešna, vemo, kako malo je manjkalo do naše uvrstitve v finale pokala pokalnih zmagovalcev. Prvi smo v pokalu, drugi v prvenstvu, pred nami je liga prvakov.« Le kdo bi si mislil, da bo Lesjak junak ob bolj izkušenih vratarjih, kot sta Perič in Skok. »Čakal sem na svoje minute na derbiju. Dočakal sem jih, upam, da je trener zadovoljen. Verjeli smo eden v drugega, ni nas izdala živčnost. V Velenje potujemo sproščeni. Ko nismo pod pritiskom, smo najboljši. Gorenje je še brez poraza, zmagovalca bodo odločale malenkosti.« 16 sekund pred koncem je Gašper Mar-guč hladnokrvno (strel mimo
Malo os
Uspehe nizajo judoistke in
Na državnem prvenstvu za m prvih mest, sedem od štirinaj razveselil Rok Plešnik, pa tudi Miloševič, Anka Pogačnik, Urš
Vrnitev Madžar
Po dveh tednih počitka so se včeraj spet zbrale košarkarice celjskega Athletea. Maloštevilnim članicam je trener Damir Grgič pridružil najbolj obetavne kadetinje in pionirke.
Trenirale bodo do konca šolskega leta. Glede zasedbe za naslednjo sezono ni nič novega. Lea Jagodič še ni odgovorila na predlog nove pogodbe. Ponudbe imata najboljši igralki Tina Trebec in Teja Oblak, toda ne dovolj konkretnih. Blizu vrnitvi v Celje je Živa Zdolšek. Vodstvo Jadranske lige se
Nepozaben zasuk
Tadej Žagar pred gostujočim vratarjem.
Krškemu. V zadnjih sekundah 1. dela je mojstrsko prosti strel izvedel Tadej Žagar, dirigent celjskega moštva: »Ekipa Krškega je zelo močna, čvrsta v dvobojih. Zadetek smo prejeli nespametno, na srečo smo iz-
enačili tik pred koncem prvega polčasa. Dogovorili smo se, da nadaljujemo >na polno<, izgubiti več nismo imeli kaj. Prevladovali smo na igrišču in na srečo še enkrat zadeli. Naš obstanek v ligi je povsem zaslužen in pra-
vičen.« Šampion je med zimsko pavzo le za šest točk zaostajal za drugim mestom. »Res je, da smo tedaj imeli še zelo visoke ambicije. Igrali smo dobro, bili pa smo neučinkoviti in obenem na lahek način prejemali zadetke. Tako je šlo iz tekme v tekmo. Potem se je težko pobrati, zato je zadnja zmaga pred svojim občinstvom toliko slajša.« Žagar je bojda postal zanimiv tudi prvoligašem. »Najprej pivo ali dva, nato počitek, potem pa bomo videli. Vsekakor se moram dogovoriti z Janijem Žilnikom.« Čas je neusmiljeno tekel pri izidu 1:1, a obramba gostov je le pozabila na kapetana Šampiona Tomaža Kožarja, ki je sam stekel proti gostujočim vratom in jih zadel: »Preobrat je bil sanjski, naša zmaga povsem zaslužena. Tri točke so ostale doma in s tem tudi druga liga v Celju. Spomladanski del sezone je bil naporen, težek. Ni nam šlo kot jeseni. Toda v najtežjih trenutkih smo pokazali, da smo prava ekipa.«
Brez sreče ne gre
Kamen je s srca padel trenerju Janiju Žilniku, ki je
pravzaprav vse pri Šampionu,
WWW.CINKARNA.SI
cc
CINKARNA
Glavni pokrovitelj
Nogometnega kluba Celje
Hitronogi Gašper Marguč ob slovenskemu reprezentantu Sebastijanu Skubetu in madžarskem Miloradu Krivokapiću.
glave) ugnal Škofa in postavil končni izid ter Celju zagotovil nastopanje v ligi prvakov. Za to bi zadostoval tudi neodločen rezultat.
Matić bi podpisal
Pet golov je dosegel Petar Metličić. Celo hudo nam je bilo, ko smo bili priče njegovim nihanjem med sezono. V soboto je skupaj s Toski-ćem opravil še levji delež v obrambi. »Zdaj se prijetno počutim. Celje zapuščam z izjemno pomembno zmago. Bilo mi je lažje od večine soigralcev, ki niso vajeni tako stresnih tekem. Na petih tekmah smo Koprčane ugnali štirikrat. Hvala vsem prisotnim za podporo, zmaga je darilo Celju, ki si zasluži ligo prvakov,« je zaključil veliki Pero. Izid 2. polčasa je bil 10:7! Tudi zaradi fanatične obrambe, ki jo je od vseh zahteval trener Vladan Matić: »Ni bilo kvalitetno, toda izjemno razburljivo. Tekma je bila pravzaprav
je sestalo v Slavonskem Brodu. Sprejelo je vse dosedanje predloge oziroma dogovore glede lige v naslednji sezoni, ki jih mora potrditi skupščina lige 8. junija v Šidu. Med 12 ekipami jih bo pet iz Srbije (Partizan, Hemofarm, Voždovac, Vojvodina, Radivoj Korač), po dve iz
takšna kot celotna sezona, težka in zahtevna. Zelo smo neizkušeni, toda imamo veliko srce. Z njim nam je uspel preobrat. V naslednji sezoni bo že lažje. Stokrat, ne enkrat, bi pred sezono podpisal ponudbo, da bomo zmagali v pokalu, se uvrstili v polfinale pokala pokalnih zmagovalcev in si zagotovili ligo prvakov. Nadaljevati moramo po začrtani poti.«
Poklar s težkim srcem
Po štirikrat sta zadela Alem Toskić in Luka Žvižej: »Marsikomu smo prekrižali načrte, redki so bili tisti, ki so verjeli v nas. Dokazali smo, da smo iz pravega testa. Za to ekipo je rezultat vrhunski!« David Razgor je za izredno pomembno zmago prispeval tri gole: »Nismo preverjali, ali bosta igrala Krivokapić in Bom-bač. Pripravljali smo se tako, kot da bosta nastopila. Ko je Gorenje pobegnilo na lestvici,
Bosne in Hercegovine (Čelik, Mladi Krajišnik) in Slovenije (Athlete, Ilirija), po ena pa iz Hrvaške (Lupa Promotion), Črne Gore (Budučnost) in Madžarske (Pecs). Prvi krog bo 26. septembra, zaključni turnir pa 8. in 9. marca.
DŠ
smo vse sile usmerili proti Ci-mosu.« Borut Mačkovšek se
tokrat ni vpisal med strelce: »V najbolj pomembni tekmi sezone je >Lesi< zaklenil naša vrata in nam omogočil pot do zmage.« Koprčan v celjskem dresu Nejc Poklar je priznal: »S težkim srcem zapuščam Celje. Tu sem igralsko in na osebni ravni zelo napredoval.« Na igrišču se je slavju pridružil predsednik kluba Dušan Zorko: »Srečna sezona je za nami, zadovoljni smo z mlado ekipo. Čestitam ji skupaj s celotnim strokovnim vodstvom. Gremo naprej!«
»Sanje prekinil Marguc«
Tudi zaradi sodniškega para Pangerc - Veber se je ponujala primerjava s pokalnim finalom v Podčetrtku. Trener Cimosa Fredi Radojkovič je bil očitno razočaran: »Imam še vročo glavo in ničesar ne bom komentiral ...« Kasneje je dodal, da bo kaznovan, če bo iskren. Nekajkrat njegovi varovanci dejansko niso vedeli, kaj je dosojeno, žgočemu protestu pa bi se moral izogniti Gorazd Škof, kajti njegova izključitev v 56. minuti je bila bržčas odločilna
in seveda voda na celjski mlin. Dean Bombač je ob koncu prejel rdeč karton, toda pred mikrofonom je bil miren: »Obrambi sta bili izvrstni, naše sanje so se končale, ko je izvrstno zadel Marguč.« V soboto
sledi spopad za lokalni prestiž v Rdeči dvorani, Matić pa bo bržkone preverjal, česa so proti državnim prvakom sposobne mlajše moči.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
ROKOMET
1. SL, za prvaka, 9. krog: Celje - Cimos 24:23 (14:16); Metličić 5, Žvižej, Toskić 4, Marguč, Žuran, Razgor 3, Ra-nevski, Zelenović 1; Brumen 7, Skoko 4, Krško - Gorenje 30:39 (13:22); N. Cehte 6; Medved, K. Cehte, Dujmovič 7, Dolenec 6, Melić, Miklav-čič, Gaber 3, Gams 2, Bezjak 1. Vrstni red: Gorenje 57-1, Celje 46-12, Cimos 39-17, Trimo 28-28, Maribor 22-36, Krško 17-41.
NOGOMET
1.	SL, zadnji, 36. krog: Mura
-	Celje 3:0 (1:0); Bohar (12), Jelič (69), Fajić (80), Rudar
-	Nafta 5:2 (4:0); Krefl (9), Podlogar (12, 16, 18), Črnčič (80); Lebar (70), Dolinar (90), Maribor - Koper 1:1 (0:1), Domžale - Olimpija 0:1 (0:0), Triglav - Hit Gorica 2:0 (2:0),
35.	krog: Celje - Maribor 1:2 (1:1); Bezjak (10-11 m), Hit Gorica - Rudar 4:1 (1:1); Črnčič (44), Olimpija - Mura 3:1 (1:0), Koper - Triglav 0:1 (0:0), Nafta - Domžale 0:2 (0:0).
2.	SL, zadnji, 27. krog: Šampion - Krško 2:1 (1:1); Žagar (45), Kožar (77), Dravinja
-	Bravo 1 Interblock 2:1 (1:0); Vodopivec (45-11 m), Naglič (67), Šmartno 1928 - Šenčur 4:0 (2:0); Hankič (33), Jahič (43), Jelen (67), Prašnikar (69-11 m). Vrstni red: Aluminij 68, Dob 48, Šenčur 43, Interblock 38, Radomlje 32, Krško 31, Šampion, Dravinja, Bela krajina 28, Šmartno 27.
3.	SL - vzhod, 23. krog: Zreče - Veržej 2:0 (1:0); Obrovnik (27), Flis (88), Bistrica - Kovinar 0:0. Vrstni red: Zavrč 64, Dravograd, Čarda 38, Stojnci
36,	Zreče, Kovinar, Tromejnik 32, Malečnik 29, Veržej 28, Odranci, Bistrica 26, Paloma 25, Grad 24, Rakičan 22.
Štajerska liga, 23. krog: Šoštanj - Ormož 4:1 (3:0); Muratovič (6), Vasič (19), Spasojevič (35, 65), Šmarje
-	Peca 7:0 (3:0); Čuček (19), Vraničar (22, 88), Asllanaj (36, 51, 75), Firer (80), Šentjur
-	Pesnica 4:0 (2:0); Jevšenak (23, 61-11 m), Lampret (27), Belak (73). Vrstni red: Šmarje 55, Pesnica 51, Pohorje 46, Podvinci 45, Drava 41, Marles hiše 36, Peca 32, Šoštanj 29, Tezno 22, Šentjur 19, Koroške gradnje, Poljčane 15, Krško B, Ormož 13.
MNZ MČL Celje, 18. krog: Radeče - Žalec 0:2 (0:1), Vojnik - Rogaška 1:2 (0:1). Vrstni red: Žalec, Rogaška 40, Mons Claudius 25, Radeče 22, Pi-vovar 12, Vransko, Vojnik 10, Kozje 8. (MiK)
ŠPORTNI KOLEDAR
Sreda, 23. 5.
NOGOMET
Pokal NZS, finale, Ljubljana (Stožice): Celje - Maribor (20.45).
Pokal NZS (ž), finale, Ljubljana (Kodeljevo): Škale Velenje - Pomurje (17).
CC
CINKARNA
j: »Za to ekipo je tat vrhunski!«
ga prvakov vrača v dvorano Zlatorog
Obvezna zahvala navijačem je prijetnejša po zmagi.
WWW.CINKARNA.SI
CC
CINKARNA
Velenjčan Rupreht evropski prvak
Na evropskem prvenstvu v tekvondoju verzije ITF je naša reprezentanca osvojila štiri medalje.
Prvak je v Sofiji postal Velenjčan Uroš Rupreht, v borbah v kategoriji do 71 kilogramov. Bronasti medalji je osvojila Kristina Podgrajšek iz zreškega Uniorja, posamično v formah, ekipno pa v testu moči skupaj tudi s Stašo Lipnik, članico velenjskega kluba Skala.
DŠ

Delovni čas: od 7h do 23h www.top-fit.si Ipavčeva 22,3000 Celje Tel. 040 50 20 60 ali 03 4281 440
192 €
polletna karta za neomejen obisk fitnesa ali aerobike
»talo drugim
judoisti celjskega Zdežele Sankakuja.
llajše člane in članice so na Ptuju osvojili polovico vseh možnih stih. Glavnega trenerja v celjskem klubu Marjana Fabjana je vsi preostali zmagovalci, Katja Rigelnik, Tina Trstenjak, Nina ka Gračner in Miha Žgank.
DŠ
Hrvatic, prvič ke
www.radiocelje.com
DANES ZADNJI DAN GLASOVANJA
Po številu prejetih glasovnic do vključno 21. maja vodita: Polona Aškerc in Gregor Kolar.
\
241
glasov 1
/ y
POLONA AŠKERC, 4.a Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje AZRA ALAGIC, 4.f I. Gimnazija v Celju
NASTJA BREZOVŠEK, 4.c Gimnazija Celje - Center

glasov

GREGOR STOLEC, 4.b Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje IZTOK GROBELNIK, 4.a Srednja ekonomska šola Celje
GREGOR KOLAR, 4.b Gimnazija Celje - Center

Glasujem ZA naj maturanta /n
pod zaporedno številko ime in priimek:
Podatki o osebi, ki je glasovala:
ime in priimek.....................................................
naslov........................................................
kontaktni telefon/e-pošta .
Pravila glasovanja: Pri štetju glasovnic bomo upoštevali vse originalne vijolične, ki nam jih boste prinesli ali poslali po pošti do vključno 22. maja. V petkovi številki Novega tednika, ki bo izšla 25. maja, bomo objavili zmagovalca: naj maturantko in naj maturanta. Naj se boj začne!
Kupone pošiljajte na Novi tednik in Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje.
WM
Pri štetju glasovnic bomo upoštevali vse, ki jih boste oddali na pošti ali prinesli osebno do vključno danes, 22. maja 2012. V petkovi številki Novega tednika, ki izide 25. maja bomo objavili zmagovalca: naj maturantko, naj maturanta.
Že 80 let krotijo ognjene zublje tudi nad zemljo
Še zadnje industrijsko gasilsko društvo v šaleški dolini praznuje
Slovenija je dežela prostovoljstva, bi lahko rekli, če bi le pogledali, koliko ljudi je včlanjenih v različna prostovoljna gasilska društva, tudi industrijska. Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo (PIGD) Premogovnika Velenje prav letos praznuje 80-letnico. Industrijska gasilska društva niso več tako pogosta, kot so bila včasih, v Šaleški dolini so premogovniški gasilci še edini predstavniki industrijskih gasilskih društev. In ne le da vztrajajo, ampak so tudi zelo dobri, kar dokazujejo na različnih tekmovanjih, poleg tega pa jih kličejo tudi na druge intervencije.
Gasilci PIGD Premogovnika lenja do Šoštanja. Skrbijo, da v potrebne, sicer pa so prisotni Velenje bdijo nad zunanjim premogovniku (na zunanjem tudi na nogometnih tekmah in delom premogovnika. Gre za delu) skrbno uporabljajo ogenj, drugih intervencijah, ki so jih široko območje, ki sega od Ve- imajo požarne straže, kadar so v zadnjih letih zmanjšali. Pred
nekaj leti so reševali v primeru poplav na območju premogovnika. Kot se spominja predsednik gasilskega društva Simon
Ko smo obiskali premogovniške gasilce, so imeli tisti teden že eno vajo za sabo. Zato so nekateri čistili cevi, drugi pa so odšli vadit na jezero. Tam vadijo črpanje vode iz jezera, uporabo topa (na fotografiji), obnavljajo znanje o opremi, da jo res do potankosti poznajo, če bi bilo treba iti na intervencijo.
Člani PIGD Premogovnika Velenje bodo v soboto pomagali pri izvedbi gasilskega državnega članskega tekmovanja, ki ga bodo gostili v Velenju.
Dobaj, večjih težav ni bilo: »Šlo je za manjše intervencije, ki niso bile naporne za gasilce, ampak se je pokazalo, da je pomembna hitrost. Prišli smo hitro in smo s tem pravočasno omejili vse nevarnosti.«
Pri enem večjih požarov v zadnjih letih, ko je gorelo v muzeju premogovništva, gasilci industrijskega društva niso gasili. Po rudarski zakonodaji namreč jamske prostore pokriva jamska reševalna četa, gasilci pa zunanje objekte oziroma zunanji del pridobival-nega prostora premogovnika. Kljub temu je nekaj gasilcev tudi članov jamske reševalne čete, nekaj pa jih je bilo pri tem požaru v štabu. Dobaj pravi, da so gasilci skrbeli za logistiko, da so reševalce pripeljali čim bližje, kjer so vstopali v jamo: »Skrbeli smo tudi za cevi, gasilna sredstva, skratka bili smo podpora. Dva meseca smo sodelovali.«
Dobro zaledje
PIGD Premogovnika Velenje trenutno združuje 34 članov in pet pripravnikov. Kot razlaga Dobaj, so prav vsi izobraženi minimalno za čin gasilca. Vsak četrtek imajo vaje, kjer se usposabljajo, vadijo prvo pomoč, uporabo vozil in opreme. Čeprav intervencij ni veliko, morajo biti ves čas pripravljeni. Večina članov je zaposlenih v premogovniku oziroma so bili prej tam zaposleni. Nekaj članov je namreč že v pokoju. Posebne zahteve veljajo le za tiste, ki so nosilci dihalnih aparatov, saj morajo imeti poseben zdravniški pregled. Sicer pa morajo biti gasilci zdravi, da so v primeru kakršnega koli po-
sredovanja sposobni, da gredo na intervencijo.
V društvu so enakopravni člani Gasilske zveze Šaleške doline in kot pravi Dobaj, jih tudi radi pokličejo na intervencije: »Imamo dobro usposobljene gasilce s kvalitetno opremo. Tako vsi vedo, da se
Predsednik PIGD Premogovnika Velenje Simon Dobaj pravi:« Vsi vedo, da se na nas lahko zanesejo.«
na nas lahko zanesejo.« Kljub temu ne gre za poklicne gasilce, ampak za prostovoljce. Ker v premogovniku delajo v izmenah, je tam nekaj gasilcev ves čas prisotnih, tako da lahko takoj priskočijo na pomoč. Kadar so potrebne požarne straže, jih službe premogovnika že dan prej obvestijo, tako da lahko pošljejo zadostno število gasilcev. Z vodstvom premogovnika sicer dobro sodelujejo, pravi Dobaj in pojasni: »Predsednik uprave Milan Medved ima posluh za nas, ve, da se na nas lahko zanese. Mi pa tudi delamo v dobrem duhu in se trudimo dokazati, da smo potrebni in radi pridemo na vaje.«
ŠPELA KURALT Foto: SHERPA
Najstarejši član PIGD Premogovnika Velenje Martin Pečečnik, ki letos praznuje že več kot 60 let staža v gasilstvu. Dolgo je bil tudi predsednik in poveljnik društva. Ujeli smo ga na vajah, saj se jih še vedno udeležuje: »Treba je hoditi na vaje. Dokler bom lahko, se jih bom udeleževal. Zdaj se pripravljajo na tekmovanje. Sam sem bil na vseh tekmovanjih zraven. Ali kot tekmovalec ali kot sodnik. Sicer pa smo v vseh teh letih veliko doživeli. Ena večja intervencija, ki se je spominjam, je bil požar v Mozirskih planinah, sicer pa so bili tudi požari na starem jašku, pa na deponiji premoga in tako naprej. Na Mozirskih planinah me je bilo strah, ker smo bili v sredini ognja. Čakali smo. Ponoči. Bili smo na velikem travniku, okoli in okoli pa je gorelo. Sami smo se prebili, čeprav smo bili brez vode in hrane dan in pol.«
Poveljnik PIGD Premogovnika Velenje Boris Špeh je na svoje gasilce zelo ponosen. Tudi zaradi vseh nagrad, ki so jih prejeli na tekmovanjih: »Zdaj se pripravljamo na območno tekmovanje, ki bo v Šmartnem ob Paki. Tam bosta nastopili dve desetini, mlajša in starejša. Teden dni za tem pa imamo v Hrastniku srečanje gasilskih enot rudnikov in energetike Slovenije, kjer po navadi dobimo veliko prvih mest. Ena ekipa bo zagotovo nekaj dobila, ker so res dobro podkovani in že lep čas skupaj delujejo, tako da pričakujem uspeh.«
PORTRET
Štajerci z afganistanskega
■	■ ■ v v
bojišča
Črnih vreč na srečo ni bilo treba uporabiti - Iz dežele, kjer živijo povprečno komaj 44 let
»To je res velika življenjska izkušnja,« se spominja svojega polletnega bivanja v Afganistanu Celjan Voj-teh Mihevc, ki je bil tam poveljnik 14. kontingenta Slovenske vojske. Podobno menita namestnik poveljnika Marjan Sirk iz Štor, ki je bil namestnik poveljnika kontingenta, ter Andrej Strahovnik, kirurg iz celjske bolnišnice.
Slovenske vojake v Afganistanu, ki so najbolj izpostavljeni in najbolj oddaljeni del Slovenske vojske, so na delovanje v tej deželi temeljito pripravili. Bili so na dese-temesečnem usposabljanju v večih evropskih državah ter v ZDA, med drugim so celo opravili tečaj jezika dari ter se seznanili z afganistansko kulturo, vse od tega, kako se pozdravlja z ženskami in kako z moškimi. V Afganistanu so jim pri sporazumevanju s tamkajšnjimi vojaki pomagali prevajalci, ki so bili angleščine bolj ali veliko manj vešči. »Pri prevajalcih moraš imeti jeklene živce,« se spominja poveljnik Vojteh Mihevc. Njegov prevajalec je bil star 24 let, v njegovih li-
stinah je pisalo, da je star 20 let, ker mu je tako bolj koristilo, poročen je s sestrično, kar v tej nevsakdanji državni ni ravno posebnost. Tudi Štorovčan Marjan Sirk s prevajalci ni imel ravno dobre izkušnje, saj so bili njegovi afganistanski vojaški sogovorniki po prevajanju včasih hudi brez vsakega povoda. Kriv je bil seveda neizkušen prevajalec.
Slovenci so v Afganistanu praznovali novo leto 1389 in afganistanski čas v resnici teče veliko počasneje. Tam celo dan gor ali dol ne pomeni veliko. Pričakovana življenjska doba več kot trideset milijonov prebivalcev je komaj 44 let, ženske rodijo povprečno malo manj kot sedem otrok, otrokom do četrtega leta niti ne dajo imena, saj še ne vedo, če bodo sploh preživeli. »To so stvari, ki prav zabolijo,« pravi podpolkovnik Marjan Sirk, ki je tako kot celoten kontingent Slovencev deloval v provinci Herat, blizu meje z Iranom. Na območju, ki je od Slovenije štirikrat večje, vendar na njem živi komaj tri milijone ljudi. In
»To so stvari, ki zabolijo,« se spominja težkih razmer, v katerih živijo Afganistanci, Štorovčan Marjan Sirk.
»Pri prevajalcih je treba imeti jeklene živce,« se spominja Vojteh Mihevc iz Celja, ki je bil poveljnik kontingenta v Afganistanu. Sogovornik je včasih hud zaradi napačnega prevajanja.
tisti prebivalci Afganistana, ki so stari trideset let, poznajo vse življenje samo vojno.
Ko pomaga kozolec
Brigadir Mihevc, ki se je s kontingentom vrnil že lani, je bil v Afganistanu kar v trojni vlogi: kot poveljnik slovenskega kontingenta,
naloge. Afganistanci so rojeni bojevniki, manjka jim organiziranosti ter poznavanja bojne opreme. Nevarnosti? Marjan Sirk se spominja, da se slovenski vojaki niso nikoli znašli v položaju, ko bi na nasprotnika morali streljati. »Največjo nevarnost so predstavljale improvizirane elektronske naprave,« omenja Sirk. Črnih vreč, ki so
so se tolažili s postavitvijo manjšega lesenega kozolca, s slovensko potico in z velikim kažipotom, na katerem so bile oznake njihovih domačih krajev ter razdalja, ki jih je ločila od njih. »Slovenska Bistrica 4123 km,« je bilo med drugim zapisano na kažipotu.
»Z Afganistanci je treba živeti, jesti in se po potrebi sobo-
Vojteh Mihevc in Marjan Sirk iz Slovenske vojske sta razmere v Afganistanu posebej predstavila na predavanju na Teharjah. Ob dnevu Slovenske vojske in dnevu veteranov ju je povabila častniška in veteranska organizacija občine Štore, svoje doživetja iz Afganistana pa nameravata predstaviti še v Celju.
Simona in Nina nakupujeta za vas brezplačno!
Pripravite svoj nakupovalni listek! Pokličemo vas v sredo ob 12.15!
KUPON
Ime in priimek: Naslov: Telefon: Ste naročnik Novega te^n)k Številka TUŠ KLUBA: Lastnoročni podpis:

mentor namestnika poveljnika korpusa afganistanske vojske ter namestnik italijanskega poveljnika. »V praksi smo preverili in dokazali zmožnost delovanja Slovenske vojske v najzahtevnejših pogojih,« je zadovoljen poveljnik 14. kontingenta po vojaški plati. Afganistansko vojsko naj bi usposobili do te mere, da bi bila po umiku mednarodnih sil sama sposobna opravljati vojaške
jih za vsak primer odpeljali s seboj v nesrečno srednje-azijsko državo, na srečo ni bilo treba uporabiti.
Razmere v bazi v postavljenih šotorih niso bile ravno ugodne. V kopalnice v zabojnikih je bilo treba po vetru sto petdeset metrov daleč in ko so se umiti vrnili nazaj v šotor, so bili od vseprisotnega peska že spet umazani. Tudi domotožja ni manjkalo in slovenski vojaki
jevati, s ciljem vzpostavljanja medsebojnega zaupanja,« je ena temeljnih zapovedi slovenskih vojakov v Afganistanu. Domačemu prebivalstvu so se lahko še najbolj približali s pomočjo celjskega kirurga Strahovnika, na katerega vrata so stalno trkali. Celo s pacienti je bilo treba biti previden, saj bi lahko kakšnega ranjenca poslali z eksplozivom v telesu.
BRANE JERANKO Foto: GrupA
Kupon pošljite na naslov: Novi tednik in Radio Ce||2rešemova 19, 3000 Celje.
Ol VSAK ČETRTEK ob 12.15
o me v
POGLED! IUBJ1S
4 m	■
15. maja je začelo nekaj novosti veljati tudi v kazenskem zakoniku, predvsem pri pregonu gospodarske kriminalitete. V zakoniku so na novo opredelili kazniva dejanja lažnega stečaja, preslepitve pri pridobitvi in uporabi posojil ali ugodnosti, zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, izdaje nekritega čeka in zlorabe bančne ali kreditne kartice ter davčne zatajitve in tihotapstva.
Novo je tudi kaznivo dejanje oškodovanja javnih sredstev. »Novela tako uvaja strožjo odgovornost oseb, ki skrbijo za javna sredstva, saj v primeru škodljivega ravnanja z javnimi sredstvi to neposredno prizadene celotno skupnost,« trdijo na ministrstvu. Vendar so to subjektivne ocene pravosodnega ministrstva, medtem ko bo prave učinke sčasoma pokazala sodna praksa.
Zaščita storilcev najhujših kaznivih dejanj ali cenejši postopki?
V Celju že prvi primer nižje kazni zaradi priznanja krivde - Postopek, kjer žrtve nimajo besede
S tem, ko je obtoženi zaradi pečanja z drogo v Celju dobil nižjo kazen na podlagi priznanja krivde, ki je novost Zakona o kazenskem postopku, se je sodišče izognilo dolgotrajnemu sodnemu postopku in dobilo plus pri statistiki. Namesto večmesečnega sojenja se je vse končalo v uri in pol. Čeprav je to za sodno statistiko torej pozitivno, se odpira kar nekaj vprašanj. Eno takšnih se glasi: »Kakšen je v vsem tem položaj žrtev kaznivih dejanj, za katera bodo storilci zdaj imeli možnost nižjih kazni?«
Vzemimo primer pijanega povzročitelja tragične prometne nesreče. Ta bo lahko priznal krivdo in si zagotovil nižjo kazen. Tožilec bo resda lahko presodil, da je primer zrel za sodni postopek in nikakor za sporazum o priznanju krivde. Če pa se bo z obtoženim pogajal in določil višino kazni, ki bo na podlagi priznanja krivde nižja in
jo bo sodišče potrdilo, se bo zadeva tu končala. Žrtve nesreče, oškodovanci oziroma njihovi svojci v tem postopku ne bodo imeli besede. Niti tožilci niti sodišče niso zavezani k temu, da svojce žrtev o postopku pogajanja o kazni sploh obvestijo! Ko je kazen izrečena, je sodni postopek končan. Žrtev, ki bo v prometni nesreči po-
stala invalid, ali nekdo, ki bo v tragediji izgubil svojega partnerja, se ne bo mogel niti pritožiti. Enako velja tudi za kaznivo dejanje umora. Morilec si bo s priznanjem priboril nižjo kazen. Svojci umorjenega se na kazen ne bodo mogli pritožiti.
Vendar veje iz tožilskih vrst tudi sočutno razmišljanje in
ne le ozkogledno sledenje zapisanim členom v zakonodaji. »Znali bomo presoditi tudi s čutom, kdo je >zrel< za sporazum o priznanju krivde in katero kaznivo dejanje je tako hudo, da te možnosti ni,« so nam povedali neuradno. Zavedajo se, da največji nadzor nad njihovim delom vrši javnost.
Sporazum o priznanju krivde se podpiše pri tožilcu, obtoženi pa krivdo lahko prizna tudi na t. i. predobravnav-nem naroku, ki ga sodišče razpiše pred glavno obravnavo. »Ko bo krivdo priznal, bo sodišče izvedlo le narok za izrek kazni, preučili se bodo tudi dokazi, kar bo vplivalo na hitrost nadaljnjega postopka in na izogibanje zavlačevanju postopkov,« pojasnjujejo na pravosodnem ministrstvu.
S hodnika v zakon
Priznanje krivde, ki so ga zdaj v zakon le še uradno zapisali, pravnikom pravzaprav niti ni tako tuje.
Že do zdaj se je vedelo, da so se tožilci z odvetniki obtoženih marsikdaj kar na hodniku sodišča neuradno izpogajali za kakšno nižjo kazen, v kolikor je bil obtoženec voljan v postopku sodelovati ali pristati na določene pogoje. Le da se to pač formalno ni označilo kot sporazum o priznanju krivde. Ko bo zdaj obtoženi krivdo priznal in ko mu bo sodišče na podlagi tega izreklo nižjo kazen, priznanja ne bo več mogoče preklicati. Krivdo lahko priznajo tudi obtoženi, ki se jim še ni začelo soditi, njihovo kaznivo dejanje pa izvira iz ob-
dobja pred začetkom uporabe te novosti. Ne glede na to, da je nek kriminalec že star znanec
sodišča, ima vedno možnost nižanja kazni zaradi priznanja krivde.
Odvetnik Tomaž Bromše:
»Novosti Zakona o kazenskem postopku so usmerjene predvsem v pospešitev postopkov, vendar menim, da bi Slovenija potrebovala prenovitev celotnega kazenskega postopka in ne da uvaja le delne rešitve, kot je to pri nas že v navadi. Govorim predvsem o popolni enakopravnosti vseh strank v postopku, o črtanju sodne preiskave, kot jo poznamo trenutno, a je to povezano tudi s spremembo tožilske-ga zakona.«
Odvetnik Marjan Feguš: »Takšna novost o priznanju krivde je dobra, vidim pa vseeno nekaj dilem. Sprememba prinaša nižje stroške in dobro statistiko za sodišča glede trajanja postopkov. Pridobili bodo predvsem obtoženci, ki imajo nek etičen uvid v dejanje, ki so ga storili. Gre tudi za manjšo obremenitev tožilcev, večji obseg dela pa bo za sodnike. Ti bodo zdaj že v uvodnem delu morali zelo dobro poznati kazenski spis, da bodo lahko sprejeli ali zavrnili predlagano nižjo kazen na podlagi priznanja krivde obtoženca. Ne znam si predstavljati, koliko dela bo imel v začetku sodnik, ko bo moral odločati o priznanju krivde obtoženega v zadevi, kjer bodo vključeni dokazi o tajnih metodah dela policije. To pomeni, da bo že v uvodnem delu moral pregledati goro listin. Na to bo moral biti na predobravnavnem naroku namreč pripravljen in vse to bo moral poznati. Zgodi se lahko tudi, da bo nekdo rekel, da krivdo prizna, vendar se bo poskušal pogajati za to, da ne bo plačal stroškov postopka, torej bo proračun še dodatno bolj obremenjen.«
Odvetnica Maksimilijana Kincl Mlakar: »V kolikor bo krivda obdolžencev očitna, bo namreč smiselno priznati krivdo in se pogoditi glede kazni. Menim pa, da bo tega vseeno malo. K pospešitvi postopka bodo novosti vplivale predvsem zato, ker bo treba vse dokaze predlagati na predo-bravnavnem naroku (tako obramba kot tožilstvo) in podati predloge za izločitev dokazov, predsednik senata pa bo moral o teh predlogih odločiti po predobravnav-nem naroku razen izjemoma. Mislim, da ne bo več mogoče, da bodo sodniki zavlačevali z odločitvijo o izločitvi dokazov do konca postopka, kar se mi zdi super, da se ne bodo po nepotrebnem izvajali dokazi, ki bodo potem izločeni.«
Namesto več mesecev zdaj le uro in pol
Država je dala tožilcem že usmeritve, kako naj se z obtoženimi pogajajo in kakšno nižanje kazni je priporočljivo. Usmeritev za tožilce naj bi predstavljal predlog za dve tretjini kazni, ki bi jo obtoženi dobil v rednem sodnem postopku. In kako bo v praksi?
Zdaj sojenja za pečanja z mamili trajajo v nedogled, tudi do več mesecev. V prvem primeru priznanja kazni, ki je bil minuli teden v Celju, se je postopek na sodišču končal v uri in
Zmeda zaradi črnih ovc?
Kar nekaj postopkov je, v katerih je obtoženih več oseb. Spomnimo samo na sojenje združbi, kjer na zatožni klopi poleg prvoobtoženega Fadila Omiča zaradi prodaje drog sedi še 11 drugih. Kaj lahko tožilcem in sodnikom dela sive lase? Če trije od teh krivdo priznajo in se bo sojenje zanje končalo ter jim bodo izrekli kazen - do kakšnih zapletov bo prišlo potem? Isti tožilci, ki so se z nekaterimi pogajali za priznanje
Na vprašanje, ali sporazum o priznanju krivde ščiti storilce najhujših kaznivih dejanj in ne žrtve, med pravniki nismo dobili natančnega odgovora. So se pa strinjali: »To bo pokazal čas.«
pol. Pred tem se je tožilec z obtoženim in odvetnikom (ta je na takšnem sestanku obvezen, da ne bi kasneje prišlo do obtožb o pritiskih za priznanje) srečal nekajkrat in se pogajal o predlogih in višini kazni. Tožilci zavračajo napoved ameriških scenarijev, kjer
krivde, bodo na sodišče morali te obsojence poklicati za priče. Znano pa je, da je priči pred zaslišanjem treba dati vedno pravni pouk: » ... da je dolžna govoriti resnico in da ne sme nič zamolčati ..., da ni dolžna odgovarjati na posamezna vprašanja, če je verjetno, da bi s tem sebe ali
Sporazum o priznanju krivde je možen v vseh primerih kaznivih dejanj. Neuradne usmeritve za tožilce so, da pogajanja o nižanju kazni niso priporočljiva za kazniva dejanja, v katerih so žrtve mladoletni. Priznanje krivde ni mogoče, kadar so storilci mladoletniki.
takšna priznanja prinašajo morebitne nove dokaze in informacije o drugih osumljencih za določena kazniva dejanja. Takšne pritiske naj bi preprečilo sodišče s temeljitim pregledom vseh dokazov, preden bo potrdilo priznanje krivde in kazen, ki jo predlaga tožilec. Predlagane kazni zvišati ne sme, a jo lahko zniža v (naj)milejšo.
svoje bližnje spravila v hudo sramoto, znatno materialno škodo ali kazenski pregon.« Zmedo utegne povzročiti ugibanje, koliko bo tak obtoženec sploh pripravljen pričati - a pričati bo moral - in v zaslišanju obremeniti svoje soobtožene, med katerimi bo tako ali tako izpadel kot črna ovca ...
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA (Arhiv NT)
Predstavili so se z dejavnostmi
Tehnični dan
Pred časom prenovljeni srednješolski tehniški programi imajo šolsko prakso vključeno v reden proces izobraževanja, štiri tedne pa se izvaja praktični pouk v podjetjih. Da mladini še bolj približamo tehniko, smo v Srednji šoli za storitvene dejavnosti in logistiko ŠCC 19. aprila izvedli tehnični dan.
Na ploščadi pred šolo so se predstavili: celjska poklicna gasilska enota, PGD Ostrožno, postaja prometne policije, reševalna postaja Zd, služba za občinsko redarstvo, šola vožnje ZŠAM, Žonta transport in starodobna vozila. Predstavniki posameznih ustanov in organizacij so dijakom razkazali vozila in opremo, ki jo uporabljajo pri svojem delu. To je bila priložnost, da smo komu ponudili dodatno vedenje za morebitno poklicno kariero v kakšni od predstavljenih dejavnostih.
POLONA ARBAJTER OČKO, ROMAN KRAJNC
Očistili čebelarski park
Čebelarke in čebelarji ČD Henrika Peternela Celje smo uspešno izvedli akcijo Očistimo čebelarski park.
Konec marca smo se zbrali pri društvenem čebelnjaku v Zagradu. Namen dvodnevne akcije je bil, da očistimo okolico čebelnjaka in odstranimo zaraslo grmovje in robidovje. Tako očiščen park bo v prihodnje lažje vzdrževati. V dveh dneh se nas je zbralo petindvajset. Med delom smo prišli do zamisli, da bi čebelarski park popestrili in dopolnili s še več medovitimi rastlinami, morda bomo uredili tudi park oziroma pot medovitih rastlin po vzoru drugih čebelarskih društev. Za okrepčitev pa so poskrbele naše skrbne čebelarke.
Dvodnevna akcija je le uvod v pogostejše druženje. Naslednji meseci bodo namenjeni izobraževanju in seznanjanju članov o novostih pri našem delu.
VALTER POPOVIČ
Gasilstvo tudi v času recesije
V Centru za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna ljudje s posebnimi potrebami razvijajo pestro družabno, terapevtsko, likovno-umetniško, kulturno in športno dejavnost. V aprilu so del te bogate ustvarjalnosti in kreativnosti delili s Celjani in z obiskovalci Citycentra Celje.
Mladostniki in odrasle osebe z motnjami v duševnem razvoju ob številnih drugih aktivnostih del dneva razvijajo ročne spretnosti in pridobivajo socialne in delovne navade z delom v ustvarjalnih delavnicah. Oblikujejo izdelke iz gline in lesa, šivajo in vezejo, izdelujejo papir in voščilnice, obdelujejo zeliščni vrt. Preizkušajo se tudi v pripravi zeliščnih mil in voska, s katerim polnijo nekatere glinene izdelke. Koristno delo pomembno prispeva k oblikovanju njihove pozitivne samopodobe in samopotrditve.
Izkupiček od prodaje izdelkov, ki so primerni tako za dekoracijo prostorov kot za osebna ali poslovna darila, je namenjen za izplačilo nagrad uporabnicam in uporabnikom. Tako se je porodila ideja o predstavitvi v Citycentru, ob posluhu in naklonjenosti zaposlenih se je tudi uspešno uresničila.
Tako obiskovalcem kot nastopajočim je verjetno najbolj ostal v spominu kratek kulturni dogodek, obarvan z recitali, s pesmijo in plesom v narodnih nošah ob zvokih harmonike.
BRIGITA KUDER
V prihodnjih mesecih si bo Gasilska zveza Celje kljub težki finančni situaciji prizadevala v čim večji meri izpeljati zastavljene cilje, od katerih sta večji naložbi nabava podvozja za vozilo GVC 24/50 za PGD Šmartno v Rožni dolini in nabava vozila GVM za PGD Ljubečna.
To so med drugim sklenili na 56. skupščini Gasilske zveze Celje. V poročilu o delu v preteklem letu je predsednik GZC Vinko Sentočnik opozoril, da so sofinancirali nakup vozil za PGD Škofja vas in PGD Zagrad-Pečovnik ter delno nabavili osebno zaščitno opremo. Predsednik je posebej izpostavil
s pomočjo donatorskih in sponzorskih sredstev uspešno izpeljano praznovanje 140-letnice gasilstva v Celju, za kar gre zahvala častnemu odboru.
V letu 2011 se je raznih usposabljanj udeležilo 122 članov PGD, tekmovanja GZ Celje se je v vseh kategorijah udeležilo 69 enot. Prostovoljna gasilska društva so posredovala na 77 intervencijah (od tega v 49 primerih pri požarih na objektih), pri tem je sodelovalo 540 operativnih gasilcev, ki so opravili 677 ur.
ANDREJA VIDEC
n
Snežna jama vabi
Snežna jama je najvišje ležeča turistična jama v Sloveniji. Preboldski jamarji so ob odkritju te jame doživeli enega izmed najlepših trenutkov v svoji 42-letni zgodovini delovanja.
Od leta 1990 je urejena za turistični obisk in predstavlja eno izmed najpomembnejših naravnih turističnih destinacij v porečju Savinje. Letos je odprla vrata že med prvomajskimi prazniki, za najavljene skupine bo odprta vse do 1. junija, nato bodo redna dežurstva ob koncih tedna. Od 15. julija do konca avgusta boste lahko jamo obiskali vsak dan, čeprav le primerno oblečeni in obuti, kajti temperatura v jami se giblje od minus 1 do 4 stopinje Celzija.	DN
NOVI TEDNIK
OTROŠKI ČA50PI5
19
Veliko novih dreves
V Slovenskih Konjicah so posadili 126 dreves, kar so opravili v okviru praznovanja dneva Zemlje.
Pod konjiškim Starim gradom so v okviru projekta Dodajanje vrednosti travniškim sadovnjakom zasadili travniški sadovnjaka. Pri tem so pomagali otroci iz vrtca Mali grof. Konjičani so opravili še eno večjo posaditev, na trasi nekdanje železniške proge proti Prežigalu, kjer bo rasel skoršev drevored. Lipo so posadili pri centru za ravnanje z odpadki, pri tem pa so pomagali otroci iz enote vrtca v Tattenbachovi ulici.
BJ
tednik
Tudi otrokom iz konjiških vrtcev je bilo sajenje novih dreves všeč.
Medgeneracijsko sodelovanje tudi na Polzeli
V prvih dneh maja je bilo v mali dvorani kulturnega doma na Polzeli medgeneracijsko druženje učencev, staršev in starejših občanov. Popestrili smo ga s kulturnim programom.
Učenci iz 5.b-razreda Osnovne šole Polzela smo se najprej vsem udeležencem predstavili s pesmijo Trzinka. Zaigrali smo na različna glasbila, in sicer na klavir, klarinet, kitaro, kontrabas, različna tolkala in harmoniko, ki je zadonela tudi pred dvorano. Blaž Zatler je zrecitiral pesem Prijateljstvo, ki jo je za to priložnost napisal sam. Mai Jazbec pa je doživeto zapel dalmatinsko pesem Ruža crvena. Z nastopom smo ogreli srca vseh navzočih.
LINA in MAŠA KOVAČ, 5.b Osnovna šola Polzela
Udeleženci medgeneracijskega srečanja na Polzeli
Mednarodna pianistična revija
V GŠ Rogaška Slatina je bila aprila prva mednarodna pianistična revija Pegasus, na kateri je na štirih koncertih nastopilo 57 mladih pianistov iz Hrvaške in Slovenije.
Revijo je spremljala tričlanska komisija, ki se je po vsakem koncertu pogovorila z nastopajočimi in njihovimi mentorji. Komisija je ugotovila, da je na reviji nastopilo veliko nadarjenih otrok, ki jih ni želela prikrajšati za ponovno srečanje naslednje leto. Tako so izmed nastopajočih izbrali več kot dva obetavna kandidata iz vsake kategorije. Iz celjske regije se je revije udeležilo kar 17 mladih pianistov iz glasbenih šol Celje, Žalec, Velenje, Šentjur in Rogaška Slatina. Med najboljše so jih uvrstili šest, in sicer so to: Neža Pogačar, GŠ Žalec, mentorja: M. Estigarribia Villasanti in P. Mavrič, Vitomir Janez Zagode, GŠ Celje, mentor: P. Ma-vrič, Veronika Prtenjak, GŠ Celje, mentorica: V. Hauptman, Rok Tadej Brunšek, GŠ Velenje, mentorica: M. Vehovec, Matija Drofenik, GŠ Rogaška Slatina, mentorica: A. Seljan Drofenik, Domen Tkalec, GŠ Rogaška Slatina, mentorica: A. Seljan Drofenik.
METKA JAGODIČ POGAČAR - Št. 40-22. maj 2012 -
Knjige za male
Če imate doma otroške knjige, ki jih ne potrebujete več, jih lahko podarite. Skupina štirih mamic zbira knjige za otroke v bolnišnicah. Za začetek želijo s knjigami opremiti otroške oddelke bolnišnic v Celju in Slovenj Gradcu, nato pa še drugod po Sloveniji. O delovanju skupine si lahko preberete na http://srcnemamice.weebly.com/ ali pa se jim pridružite na https://www.facebook.com/gro-ups/376980362316155/.
TC
ta radiocelje
95.1 95.9 100.3 90.6 MHz
Torek, 22. maj: Pred vami je živahen in dinamičen dan,
Gre za poškodbe mišic, mišične membrane, liga-mentov in drugih struktur mehkega tkiva, ki lahko postanejo kronične. Nastanejo lahko zaradi dolgotrajnega dela v sklonjeni drži oziroma v okoliščinah, kjer so ledvene mišice dolgo preobremenjene in preutrujene. Ali v primeru, ko delovna drža ni pokončna in pravilna, in tudi tam, kjer gre za prirojene posebnosti.
Ta oblika poškodb je najpogostejša, pogostokrat ne gre za zunanjo, športno ali prometno poškodbo, ampak za to, da se nevede, počasi pojavi bolečina v križu, ki lahko seva v eno nogo ali celo obe. Te poškodbe so enakomerno razširjene med ljudmi različnih poklicev, pojavijo se tudi pri ljudeh, ki delajo s fizično silo, in tudi pri pisarniškem delu.
Tradicionalna kitajska medicina (TKM) meni, da je vzrok za te poškodbe v počasnem nabiranju utrujenosti v mišicah, ki se spremeni v poškodbo, poleg tega pa tudi s v tem, da je bioenergetski s potencial v sferi vpliva ledvic ° premajhen, gre za primanj-% kljaj energije v ledvenem I delu. Zunanji boleznotvorni £ dejavniki so veter, mraz in
v katerem bodo prevladovale pozitivne energije. Srečanje Merkurja in Jupitra pomeni, da imajo vaši načrti in ideje v tem času krasno podporo. Zelo optimistično razpoloženje in dobra volja bosta vodilo tega dne. Luna bo tvorila konjukcijo z Venero, kar je čudovit aspekt za družabno življenje. Še posebej živahni in zanimivi boste rojeni v zračnih znamenjih.
Sreda, 23. maj: Luna bo menjala položaj in vstopila v znak raka. Pozornost bo
vlaga, ki lahko ob prekomernem vplivu prodrejo pod kožo in omejijo pretok energije po mišicah in v končni fazi povzročajo zakrčenost mišic in/ali mišične membrane. Meridiani se zamašijo in omejijo krvni in energetski pretok ter povzročijo kronično bolečino.
Znaki in zdravljenje
Znak kronične bolečine v ledvenem delu hrbtenice je bolečina v križu, ki niha, včasih je močnejša in včasih manjša, po počitku se umiri in ob naporu poveča. Ob primerni telovadbi in/ali prilagojeni drži se zmanjša. Če silimo v predklon, to lahko poveča bolečine. Pogostokrat radi sami trkamo, rahlo udarjamo in masiramo ledveni del hrbtenice, kar zmanjša bolečine. Pri nekaterih se pojavi zatekajoča bolečina v eni nogi ali obeh. Če so med vzroki
usmerjena v dom, družinske in tradicionalne zadeve, čustvena energija se bo močno krepila. V večernih urah bo Luna v lepem trigonu z Neptunom, zato bo domišljija bujna, intuicija izostrena. Vendar pozor! Zaradi kvadrature Sonca z Neptunom boste lahko tudi preveč zaupljivi, celo naivni.
Četrtek, 24. maj: Merkur bo vstopil v znamenje dvojčkov, iz katerega bo deloval dvojno. Tako se bo pridružil Veneri ter Soncu in prinašal dobro komunikacijo, moč besede bo pridobila veljavo. Merkur bo v napetem kvadratu z Neptunom v večernih urah prinašal slep optimizem in povečeval moč domišljije. Uporabite jo izključno za pozitivne namene.
za bolečine tudi veter, vlaga in mraz, potem vremenske spremembe lahko vplivajo na bolečine. Oblačno, hladno in mokro vreme ter utrujenost lahko bolečine povečajo, telo se nagiba naprej, vzravnana ter pokončna drža je boleča.
Za zdravljenje tovrstnih težav TKM glede na različno situacijo izbira različne metode za lajšanje težav. Te metode so akupunktura, moksibicija, tuina masaža, zunanje zeliščne obloge, fizioterapija oziroma telovadba... Pri nekaterih akutnih težavah, ki so prirojene in postanejo kronične, lahko akupunkturna terapija precej ublaži simptome.
Pri ljudeh s kroničnimi bolečinami v ledvenem delu hrbtenice sta pravilna in pokončna drža ter prilagojena telovadba zelo pomembni. Če poleg tega še dodamo akupunkturno terapijo, so možnosti za ponovitev tovrstnih težav manjše.
Ljubljana, Celovška 143,040 837-853 Koper, Vojkovo nabrežje, 040 206-744
Petek, 25. maj: V tem
dnevu se zaposlite s čim bolj konkretnimi opravili. Satur-nov položaj bo spodbujal kritičen odnos, zato boste lahko tudi preobčutljivi. Merkur bo v kvadratu z Neptunom, kar bo občasno motilo koncentracijo za delo, ne odločajte se o ničemer pomembnejšem. Popoldne bo Luna v lepem sekstilu z Jupitrom sprostila energije.
Sobota, 26. maj: Luna bo tik po polnoči vstopila v znak leva in dan obarvala s toplimi energijami. Skladen odnos Lune z Merkurjem, s Soncem ter z Uranom bo poskrbel za živahen in izredno pozitiven dan, ki ga lahko preživite zelo zanimivo. Zelo zgovorni boste rojeni v zračnih in ognjenih znamenjih.
Nedelja, 27. maj: Merkur se bo na svoji poti srečal s Soncem, Luna bo skladna z Venero ter s Saturnom. Krasna nedelja je pred vami, v kateri se boste lahko sprostili. Večerne urice bodo nekoliko bolj umirjene.
Ponedeljek, 28. maj: Luna bo v jutranjih urah vstopila
v znak device, zato se bodo energije umirile, delo bo dobro organizirano. Pridno ter zavzeto se boste lotevali obveznosti. Srečanje Sonca z Uranom je položaj, ki lahko povzroči nenadne spremembe, vaše ideje bodo lahko zelo nenavadne. V tem dnevu bo
v večernih urah nastopil prvi lunin krajec v znaku device. Ta položaj, ki bo lahko motil koncentracijo pri delu, boste zlasti intenzivno občutili rojeni v znaku device, rib, dvojčkov ter strelcev.
Astrologinji GORDANA IN DOLORES
TRADICIONALNA KITAJSKA MEDICINA
Kronične poškodbe ledvenega dela hrbtenice
Setveni koledar
Čas za presajanje je od 22. maja od 15. ure do 31. maja do 24. u
22 TO	korenina padajoči loki
23 SR	korenina do 11. ure, od 12. do 15. ure cvet
24 ČE	—
25 PE	cvet do 18. ure, od 19. ure list
26 SO	list
27 NE	list do 10. ure, od 11. ure plod
28 PO	plod
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2012, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43.
Prihodnji torek, 29.5., v rubriki Rekreacija NE PREZRITE:
Karateisti so v belem vzbujali pozornost že na daleč. Foto: GrupA
Žalec razprl jadra
Sobotne že, 12. večdnevne športno-rekreativne akcije Razpnima jadra, ki so jo v Žalcu pripravili tudi tokrat pod okriljem sekcije za šport Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, se je udeležila tudi naša novinarka Špela Ožir in strnila vtise o dogodku, ki je namenjen predvsem spodbujanju rekreacije.
S
TRADICIONAL KITAJSKA MEDltl
www.kitajskamedicina.si
TT*
k.. _ V*.
Maribor, Zelena ulica 17,040 417-463 Celje, Mariborska 122,040 720-189
Iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost
Astrologlnja Cordana je dosegljiva na 041 404-935
cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV, in na facebooku Astrologlnja Cordana Astrologlnja Dolores je dosegljiva na 090 64-30
cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV, in na www.dolores.sI
Ste že izbrali svojo najljubšo barvo?
Jupol - najboljša izbira barv za zaščito in dekoracijo notranjih zidnih površin
Pomlad je pravi čas, da svoj dom osvežite z novimi in modnimi barvnimi odtenki. Intenzivne in živahne barve naj prebudijo vašo življenjsko energijo, naravni in pastelni toni pa vam zagotovijo privlačno in toplo zavetje doma povsod tam, kjer si to najbolj želite!
Družina JUPOL danes obsega številne izdelke, ki smo jih razvili za posebne želje in potrebe uporabnikov. Vse barve iz družine JUPOL so na vodni osnovi, zdravju in okolju prijazne ter enostavne za uporabo in vzdrževanje. Razlikujejo se glede na primernost uporabe za različne podlage in obremenjenost zidnih površin ter posebne pogoje, kot so vlaga, madeži ipd. Za bolj obremenjene povr-
šine se običajno izbere pralne barve, za površine, izpostavljene posebnim pogojem, pa so primerni za to namenjeni posebni izdelki.
Jupol Trend in Jupol Junior sta visoko pokriv-ni barvi in s pripravljenimi odtenki na trgovskih policah na voljo vsem tistim, ki radi z valjčkom hitro uresničite svoje barvite načrte. Če se zidovi v prostorih pogosto umažejo, uporabite kakovostni in visokopralni Jupol Gold, ki vam ga pripravijo v več kot 2000 barvnih odtenkih.
Računalniško mešanje barv po JUMIX niansir-nem sistemu nudimo na več kot 100 prodajnih mestih po Sloveniji. Barvo vam v želenem odtenku pripravimo v manj kot 10 minutah.
JUB Design Studio
Pri izbiri barv se lahko posvetujte tudi z našim arhitektom. Pokličite 01/ 588 43 90. JUB, Dol pri Ljubljani 28, 1262 Dol pri Ljubljani, T: 080 15 56, E: info@jub.si, www.jub.si
Obramba je ena od vaj v disciplini IPO, poleg sledenja in poslušnosti. Na sliki sta Rally Obedience. Temelji na vajah, ki jih pes in vodnik izvajata na mestu ali v gibanju. V »elementu« sta border collie Nel in lastnica Marcel Vodovnik in pes Ash (lastnik Tomaž Držan).	Maja Straus.
Pasji lepotci tudi okretni športniki
V soboto bo v Celju tudi na ogled njihovo znanje
Pasji smrčki so priročni za crkljanje, a so tudi vrhunski športniki. Kosmatinci, ki jih šolajo v Športno kinološkem društvu Celeia, so domov prinesli že ogromno nagrad z različnih tekmovanj. Če kdo misli, da so športniki samo pasemski psički, se moti. Mešančki so prav tako okretni v vseh disciplinah pasjega športa.
Ko se lastniki odločijo za »K psu ne smete nikoli športno šolanje svojega psa, pristopiti frontalno, torej s
izkušeno oko inštruktorja takoj opazi, kje ga lastnik psa pri vzgoji »pobiksa«. »Niso psi krivi, da jih ljudje narobe šolajo,« pravi inštruktorica Urška Dolenc, ki meni, da noben pes ni nevaren. No, odvisno od lastnika, še doda. Medtem ko so nam pasji lepotci ŠKD Celeia prikazali, kaj vse znajo, so nas njihovi lastniki poučili, da ima pes pač vedno »kosmata ušesa«.
sprednje strani, ali ga pobožati po glavi in imeti pogled usmerjen direktno v oči. Pristopite nekoliko od strani, nastavite roko, da vas lahko povoha, potem ga pobožajte tudi ob strani,« nam je povedala Dolenčeva. Psa ni priporočljivo pobožati niti, če ima v gobčku igračo, saj ta zanj pomeni plen. »Vsak lastnik mora dobro poznati značaj svojega psa, tako ga lahko ves čas vzgaja pravilno in pes ob takem lastniku ni nevaren,« dodaja Rosana Kranjc, ki se s kinologijo ukvarja že od leta 2004.
A pasja okretnost je odvisna tudi od prehrane. »Prava prehrana dolgoročno zmanjša veterinarske stroške za vsakega psa. Hrana v supermarke-tih je neprimerna, saj vsebuje preveč žitaric in soli, stranski proizvodi v njih pa so sumljivega porekla. Po pasjo hrano je treba v specializirane trgovi-
Športno kinološko društvo praznuje letos tudi 10-letni-co. To soboto dopoldne se bodo člani s svojimi psi predstavili tudi v središču Celja. Na prireditvi Pes fejst na Mestni plaži na Savinjskem nabrežju bodo predstavili vse kinološke discipline in aktivnosti, s katerimi se ukvarjajo.
DELOVNI ČAS pon.-pet.7.19. ure
sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur
tel. 03/7493210 gsm 041 -618-772
T
veterinarskabolnicašentjur
www.vb-sentjur.si
ne in še to samo tja, kjer vam znajo pojasniti razliko med posameznimi izdelki,« še pojasni Urška Dolenc. Športne pse usposabljajo drugače kot reševalne pse ali pse, ki jih urijo za policijske namene, torej so cilj in načini šolanja med temi panogami drugačni. Se pa tudi zgodi, da je pes, ki ga šolajo v kinološkem društvu, hkrati tudi pes, izšolan za reševanje.
SŠol, foto: SHERPA
Aportiranje. In ostri zobje. Na sliki belgijska ovčarka Geri z lastnico Urško Dolenc.
Agility. Možnost zabave in sproščenega gibanja. Rosana Kranjc z Liwo, ki se je takole pridno smukala po poligonu. - Št. 40-22. maj 2012 -
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
DELO NA KMETIJI - M/Ž; DELO NA TRAVNIKU, KOŠNJA, DELO V GOZDU, ŽAGANJE VEJ, DOLOČEN ČAS,
1	MESEC, 28.5.2012; ŠTRAUS SREČKO - DOPOLNILNA DEJAVNOST NA KMETIJI, BRDCE NAD DOBRNO 17, 3204 DOBRNA
ZIDAR
ZIDAR-FASADER - M/Ž; GRADBENA, FASADERSKA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 23.5.2012; ZANGRAD, SPLOŠNA GRADBENA DELA IN ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU, D.O.O., KOVAČIČEVA ULICA 7, 3000 CELJE
ZIDAR - M/Ž; SPLOŠNA GRADBENA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 14.6.2012; AGRAM GRADBENIŠTVO ZVONE MARIĆ S.P., MILČINSKEGA ULICA 13, 3000 CELJE VOZNIK
VOZNIK V MEDNARODNEM PROMETU - M/Ž; PREVOZ BLAGA V MEDNARODNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS,
2	MESECA, 23.5.2012; PREVOZNIŠTVO MATJAŽ FAR-KAŠ S.P., DOBRNA 3 D, 3204 DOBRNA
TESAR
TESAR - M/Ž; RAZLIČNA TESARSKA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 23.5.2012; STEMA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., TEHARJE 23, 3221 TEHARJE KUHAR
KUHAR M/Ž - M/Ž; PRIPRAVA VSEH VRST OBROKOV IN MALIC, KUHANJE, VSA DELA V KUHINJI, PRIPRAVO JEDILNIH LISTOV, SKRB ZA RED IN ČISTOČO NA DELOVNEM MESTU, VSA OSTALA DELA ..., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 23.5.2012; ENGROTUŠ D.D.; RESTAVRACIJA TUŠ, MARIBORSKA CESTA 128, 3000 CELJE
PRODAJALEC
SVETOVANJE IN PRODAJA - M/Ž; PRODAJA IN SVETOVANJE PRI PRODAJI ŽENSKEGA SPODNJEGA PERILA, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 29.5.2012; VILDI D.O.O. KOMERCIALNO POSREDNIŠKO PODJETJE EKSPORT IMPORT CELJE, ULICA BRATOV VOŠNJAKOV 5, 3000 CELJE
ZDRAVSTVENI TEHNIK
MEDICINSKA SESTRA - M/Ž; OPRAVLJANJE DEL IN NALOG NA PODROČJU SEZNANITVE Z ZDRAVSTVENIM STANJEM UČENCEV IN OBRAVNAVA LE TEH, DOLOČEN ČAS, 23.5.2012; OSNOVNA ŠOLA GLAZIJA, OBLAKOVA ULICA 15, 3000 CELJE GRADBENI TEHNIK
KALKULANT V GRADBENIŠTVU - TUJI TRGI - M/Ž; PREUČEVANJE RAZPISNE DOKUMENTACIJE IN PRIPRAVA IZVLEČKOV ZA POTREBE IZDELAVE PONUDB IN KALKULACIJ POSAMEZNIH DEL IN CELOTNIH INVESTICIJ NA PODROČJU GRADNJE IN OBRTNIŠKIH DEL, IZDELAVA PONUDBENIH PREDRAČUNOV IN NADALJNIH ABC ANALIZ PREDRAČUNOV, IZDELAVA LASTNIH NORMATIVOV IN KALKULATIVNIH CEN, VZPOSTAVITEV BAZ IN SPROTNO AŽURIRANJE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 26.5.2012; NIVO EKO, DEJAVNOSTI V EKOLOGIJI, D.O.O., ULICA SAVINJSKE ČETE 17, 3310 ŽALEC INŽENIR GRADBENIŠTVA DELOVODJA GRADBIŠČA - M/Ž; NADZOR NA GRADBIŠČU TER UREJANJE POTREBNE DOKUMENTACIJE, NEDOLOČEN ČAS, 23.5.2012; STEMA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., TEHARJE 23, 3221 TEHARJE PROFESOR SPECIALIST ZA TELESNO VZGOJO
VODJA POČITNIŠKEGA VARSTVA OTROK - M/Ž; SKRB ZA VARNOST OTROK, ORGANIZACIJA PROSTO-ČASNIH AKTIVNOSTI, ANIMACIJA, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 23.5.2012; TRI ZVEZDE, ZAVOD ZA ŠPORT, REKREACIJO IN PROSTI ČAS, TRDINOVA ULICA 4, 3211 ŠKOFJA VAS
DIPLOMIRANI DELOVNI TERAPEVT (VS)
DELOVNI TERAPEVT II - M/Ž; DELA IN NALOGE NA PODROČJU OCENITVE IN POMOČI UČENCEM Z ZDRAVSTVENIMI TEŽAVAMI, DOLOČEN ČAS, 23.5.2012; OSNOVNA ŠOLA GLAZIJA, OBLAKOVA ULICA 15, 3000 CELJE
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK
ODVETNIK ALI ODVETNIŠKI KANDIDAT - M/Ž; NALOGE IZBRANEGA KANDIDATA BODO OBSEGALE PREDVSEM NASLEDNJA OPRAVILA: PISANJE VLOG, ZASTOPANJE STRANK NA SODIŠČIH IN PRED DRUGIMI ORGANI, SESTAVLJANJE POGODB IN DRUGIH PRAVNIH AKTOV, SVETOVANJE STRANKAM. NEDOLOČEN ČAS, 31.5.2012; ODVETNIŠKA DRUŽBA BORUT SOKLIČ IN ODVETNIKI O.P. D.O.O., LJUBLJANSKA CESTA 11, 3000 CELJE
UE LAŠKO
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
POMOŽNI DELAVEC - M/Ž; ROČNA DELA, KOPANJE JARKOV, PRANJE STROJEV IN VSA DELA V GRAD BENIŠTVU, DOLOČEN ČAS 12, 5.6.2012; MSV ŽOHAR, STORITVE IN TRGOVINA, D.O.O., TROBNI DOL 34,
3271	ŠENTRUPERT
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
KUHAR I - M/Ž; PRIPRAVA OBROKOV PO PLANU KUHINJE, PRIPRAVA A LA CARTE OBROKOV, PREDPRIPRAVA ŽIVIL, IZVAJANJE SISTEMA HACCAP, PREDLAGANJE IN UVAJANJE NOVOSTI V DELO, SODELOVANJE PRI INVENTURAH, KOORDINIRANJE POMOŽNEGA OSEBJA, OSTALA DELA PO NALOGU NADREJENEGA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 23.5.2012; RIMSKE TERME, ZDRAVJE, PROGRAM DOBREGA POČUTJA, TURIZEM, D.O.O., TOPLICE 10,
3272	RIMSKE TOPLICE
ELEKTROINŠTALATERSKI POMOČNIK
POMOŽNA ELEKTRO DELA NA OBJEKTIH - M/Ž; RAZNA POMOŽNA ELEKTRO DELA NA OBJEKTIH, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 26.5.2012; SALIJAJ, GRADBENIŠTVO IN TRGOVINA, D.O.O., JESENOVA RAVAN 5, 3272 RIMSKE TOPLICE ELEKTROMEHANIK
ELEKTROMEHANIK - M/Ž; MONTAŽA IN POPRAVILO ELEKTRONAPRAV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 26.5.2012; SALIJAJ, GRADBENIŠTVO IN TRGOVINA, D.O.O., JESENOVA RAVAN 5, 3272 RIMSKE TOPLICE
UE MOZIRJE
NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST
UE SLOVENSKE KONJICE
FREZALEC
REZKALEC - M/Ž; REZKANJE NA REZKALNEM STROJU IN OBDELOVALNIH CENTRIH, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 23.5.2012; KOSTROJ - STROJEGRADNJA VZDRŽEVANJE, STORITVE, SERVIS, D.O.O. TOVARNIŠKA 2, SLOVENSKE KONJICE, TOVARNIŠKA CESTA 2, 3210 SLOVENSKE KONJICE VOZNIK
VOZNIK HLADILNEGA TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNEM CESTNEM PROMETU - M/Ž; VOZNIK TOVORNEGA VOZILA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 28.5.2012; G.S.M. PREVOZI GORAN BOBIK S.P., PO-LENE 28 A, 3210 SLOVENSKE KONJICE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA TELEFONIST - M/Ž; OBDELAVA IN DOPOLNJEVANJE OBSTOJEČE BAZE PODATKOV, ISKANJE NOVIH STRANK (MONTAŽA VARNOSTNIH PROTIVLOMNIH VRAT), DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 7.6.2012; WAR-MONT RADO OVČAR S.P., KAJUHOVA ULICA 4, 3210 SLOVENSKE KONJICE
AVTOLIČAR - M/Ž; LIČARSKA DELA NA GRADBENIH IN KMETIJSKIH STROJIH, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 25.5.2012; KLAS TRGOVSKO IN TRANSPORTNO PODJETJE D.O.O., TEPANJE 71 A, 3210 SLOVENSKE KONJICE
STROJNI TEHNIK
ORODJAR - M/Ž; IZDELAVA UTOPNIH, PREBIJALNIH, OBREZILNIH, KALIBRIRNIH TER OSTALIH ORODIJ, PRIPRAV IN PRIPOMOČKOV ZA DELO V PROIZVODNJI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 30.5.2012; MA-ROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE
UE ŠENTJUR PRI CELJU
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
VRATAR-RECEPTOR - M/Ž; SPREJEM IN EVIDENTIRANJE STRANK, NADZIRANJE VSTOPOV IN IZSTOPOV DELAVCEV TER TRANSPORTNIH SREDSTEV, IZVAJANJE OBHODOV PO POSLOVNIH PROSTORIH IN V OKOLICI OBJEKTA, ČIŠČENJE IN UREJANJE OKOLICE POSLOVNE STAVBE, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC, IZVAJANJE DRUGIH DEL PO NALOGU NADREJENEGA VODJE TER VODJE PROIZVODNJE. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 23.5.2012; TAJFUN PLANINA PROIZVODNJA STROJEV, D.O.O., PLANINA PRI SEVNICI 41 A, 3225 PLANINA PRI SEVNICI VOZNIK - M/Ž; NAKLADANJE, RAZKLADANJE VOZILA, PREVOZ TOVORA, OSNOVNO VZDRŽEVANJE VOZILA, OSTALA DELA PO NALOGU DELODAJALCA, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 2.6.2012; PROIZVODNJA BETONSKIH IZDELKOV IN BETONARNA DUŠAN LAH S.P., CESTA KOZJANSKEGA ODREDA 29 A, 3230 ŠENTJUR
KUHAR
KUHAR - M/Ž; PRIPRAVA HRANE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 1.6.2012; ŽNIDAR ISTOK S.P.; PE PIZZERI-JA BAR OSMICA, ŽNIDAR ISTOK S.P., ULICA DUŠANA KVEDRA 12,3230 ŠENTJUR NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA V RESTAVRACIJI IN PIZ-ZERIJI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 23.5.2012; GOSTILNA PRI AHACU D.O.O., STOPČE 31, 3231 GROBELNO DOKTOR DENTALNE MEDICINE DOKTOR DENTALNE MEDICINE - M/Ž; DELO V MLADINSKI ZOBOZDRAVSTVENI AMBULANTI, NEDOLOČEN ČAS, 14.6.2012; FERDENT, ZOBOZDRAVSTVENE STORITVE, D.O.O., CESTA LEONA DOBROTINŠKA 6 A, 3230 ŠENTJUR
UE ŠMARJE PRI JELŠAH
AVTOMEHANIK
AVTOMEHANIK - M/Ž; POPRAVILO IN SERVISIRANJE TOVORNIH VOZIL-LKW - DELO V BELGIJI, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 26.5.2012; MKV MONTAŽA PROIZVODNJA, STORITVE, TRGOVINA D.O.O., ROGAŠKA CESTA 23, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA STROJNIK NA ELEKTRO PEČI - M/Ž; NEPOSREDNO OPRAVLJANJE DEL NA STROJIH ZA OBLIKOVANJE STEKLA S PRIPADAJOČIMI NAPRAVAMI, NADZOR DELOVANJA STROJA IN ODPRAVLJANJE NAPAK, MENJAVA MODELOV IN ORODIJ, TEKOČE VZDRŽEVANJE TER MAZANJE MODELOV IN ORODIJ, NASTAVLJANJE TEŽE KAPLJE IN IZBIRA KROGLE ZA NABIRANJE STEKLOVINE, SODELOVANJE PRI REMONTNIH IN VZDRŽEVALNIH DELIH, KONTROLA KVALITETE IZDELKOV, ČIŠČENJE STROJEV IN DELOVNE OKOLICE, OPRAVLJANE DRUGIH PRIMERNIH DEL PO NAVODILIH NEPOSREDNEGA VODJE. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 26.5.2012; STEKLARNA ROGAŠKA D.D., ULICA TALCEV 1, 3250 ROGAŠKA SLATINA ŽIVILEC
PEK-VODJA PEKARNE - M/Ž; VODENJE IN ORGANIZIRANJE DELA V PEKARNI TER IZDELAVA VSEH PEKARSKIH IZDELKOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 28.5.2012; GRATIS, PEKARNA, TRGOVINA IN GRADBENIŠTVO, D.O.O., CEROVEC PRI ŠMARJU 3 A, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH INŽENIR STROJNIŠTVA INŽENIR STROJNIŠTVA-VODJA DEL - M/Ž; NAČRTOVANJE, SVETOVANJE, USMERJANJE PROIZVODNJE, MONTAŽE JEKLENIH KONSTRUKCIJ, TRANSPORTNIH POTI-DELO V TUJINI-BELGIJA, NEMČIJA, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV OZ. NEDOLOČEN ČAS, 26.5.2012; MKV MONTAŽA PROIZVODNJA, STORITVE, TRGOVINA D.O.O., ROGAŠKA CESTA 23, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
UE VELENJE
NEZNAN NAZIV
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNEM TRANSPORTU - M/Ž; VOŽNJA TOVORNEGA VOZILA PO ZAHODNI EVROPI, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 26.5.2012; KOVATRANS MEDNARODNI TRANSPORT TADEJ KO-VAČEVIĆ S.P., PODGORJE 34, 3320 VELENJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA POMOČ V PROIZVODNJI - M/Ž; DELO NA VEZILNEM AVTOMATU IN RAZLIČNIH ŠIVALNIH STROJIH, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 23.5.2012; SVB, PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO, STORITVE IN POSREDNIŠTVO, D.O.O., ULICA JANKA ULRIHA 17 A, 3320 VELENJE
GRADBENI TEHNIK
DELOVODJA - M/Ž; OPRAVLJANJE RAZNIH GRADBENIH IN SANACIJSKIH DEL, IZVEDBA IN NADZOR PROJEKTOV, TEHNOLOŠKA PRIPRAVA DELA, PREVOZ DELAVCEV IN MATERIALA NA DELOVIŠČE, DOLOČEN ČAS PO DOGOVORU, 30.5.2012; TEKAVEC PODJETJE ZA INŽENIRING IN CONSULTING, D.O.O., CESTA I 5, 3320 VELENJE
INŽENIR STROJNIŠTVA
DELO NA PODROČJU PRODAJE ( PROJEKTNO VODENJE) - M/Ž; KOORDINACIJA S KUPCEM, VODENJE PROJEKTOV S PODROČJA NOVIH IZDELKOV IN TEHNOLOGIJ NA PODROČJU PLASTIKE IN PLOČEVINE, PRERAČUNAVANJE KALKULACIJ NOVIH IZDELKOV, SODELOVANJE PRI IZDELAVI TEHNOLOŠKE DOKUMENTACIJE, SODELOVANJE PRI PRIPRAVI KONTROLNIH POSTOPKOV, NEDOLOČEN ČAS, 23.5.2012; FORI, FLEKSIBILNO ORGANIZIRANJE RAZVOJNIH IDEJ, D.O.O., PREŠERNOVA CESTA 1 A, 3320 VELENJE DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS) KNJIGOVODJA - M/Ž; KNJIŽENJE PFA, IFA, TRR, OBRAČUN SOCIALNEGA ZAVAROVANJA IN PLAČ, VSA OSTALA KNJIGOVODSKA OPRAVILA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 25.5.2012; APO VIZIJA, RAČUNOVODSTVO IN DAVČNO SVETOVANJE TER DRUGE STORITVE, D.O.O., PARTIZANSKA CESTA 2 A, 3320 VELENJE
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST
REFERENT PRODAJE - M/Ž; SPREJEMA, ZBIRA IN OBDELUJE POVPRAŠEVANJA (TUDI IZ TUJINE) TER PO POTREBI SKUPAJ Z VODJO KOMERCIALE IN VODJO PROIZVODNJE PRIPRAVI PONUDBO KOMUNICIRA IN VZDRŽUJE STIKE Z DOBAVITELJI, NAROČNIKI IN OSTALIMI PARTNERJI SKRBI ZA DODELJENE KUPCE IN DOBAVITELJE TER ZA NJIHOVO ZADOVOLJSTVO SKRBI ZA LASTNO BLAGOVNO ZNAMKO PRIDOBIVA NAROČILA KUPCEV, JIH OBDELA IN POSREDUJE POTREBNE PODATKE VODJI KOMERCIALE TER SPREMLJA IN UKREPA ZA DOKONČANJE POSLA (ČASOVNO IN KOLIČINSKO) - OD NAROČILA DO IZDOBAVE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 29.5.2012; PLASTIKA SKAZA, PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., SELO 20 A, 3320 VELENJE DOKTOR MEDICINE SPECIALIST GINEKOLOGIJE IN PORODNIŠTVA ZDRAVNIK SPEC.GINEKOLOGIJE IN PORODNIŠTVA - M/Ž; DELO V DISPANZERJU ZA ŽENE, NEDOLOČEN ČAS, 23.5.2012; ZDRAVSTVENI DOM VELENJE, VODNIKOVA CESTA 1, 3320 VELENJE
UE ŽALEC
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
GRADBENA DELA - M/Ž; ZIDANJE, IZKOPI, ZASIPI, DOLOČEN ČAS, 10 MESECEV, 2.6.2012; ARTIAL GRADBENIŠTVO IN STORITVE D.O.O., ARJA VAS 6 A, 3301 PETROVČE
POMOŽNA GRADBENA DELA - M/Ž; POMOŽNA GRADBENA DELA, ZIDANE, DOLOČEN ČAS, 10 MESECEV, 2.6.2012; ARTIAL GRADBENIŠTVO IN STORITVE D.O.O., ARJA VAS 6 A, 3301 PETROVČE KLJUČAVNIČAR
KLJUČAVNIČAR - MONTER - M/Ž; DELA V DELAVNICI IN PRI MONTAŽI HLADILNIH IN OGREVALNIH NAPRAV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 25.5.2012; KOTA ENERGETSKE NAPRAVE, HLAJENJE, OGREVANJE, TOPLOTNE ČRPALKE D.O.O. PETROVČE, PETROVČE 237, 3301 PETROVČE KUHAR
PICOPEK - M/Ž; PRIPRAVA TER PEKA PIC TER MESA NA ŽARU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 28.5.2012; SPD SAVINJSKE PEKOVSKE DOBROTE D.O.O., PODLOG V SAVINJSKI DOLINI 59, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI
PRODAJALEC
PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA KRUHA IN PECIVA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 24.5.2012; TONI-PEK PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŠLANDROV TRG 1, 3310 ŽALEC PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA TRGOVSKEGA BLAGA
V	TRGOVINI (ŽIVILSKI MEŠANI), DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 30.5.2012; HMEZAD KMETIJSKA ZADRUGA GOTOVLJE Z.O.O. GOTOVLJE, GOTOVLJE 71, 3310 ŽALEC
DIPLOMIRANI DELOVNI TERAPEVT (VS)
DELOTNI TERAPEVT PRIPRAVNIK - M/Ž; UGOTAVLJANJE FUNKCIONALNIH IN PSIHOFIZIČNIH ZMOŽNOSTI STANOVALCEV IN PRIPRAVA INDIVIDUALNIH PROGRAMOV, NAČRTOVANJE IN PRIPRAVA TER IZVAJANJE TERAPEVTSKIH STORITEV, IZVAJANJE, SPREMLJANJE IN ANALIZA UČINKOV FUNKCIONALNE IN ZAPOSLITVENE DT, EVIDENTIRANJE IN DOKUMENTIRANJE STORITEV, UVAJANJE STANOVALCA
V	DELOVNI PROCES IN SPREMLJANJE NJEGOVEGA NAPREDKA V ZAPOSLITVENI AKTIVNOSTI, VODENJE TAMATSKO POGOJENIH SKUPIN, DOLOČEN ČAS, 9 MESECEV, 22.5.2012; DOM NINE POKORN GRMOVJE, PERNOVO 4 A, 3310 ŽALEC
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
19.00 Knjižnica Laško
19.00 Galerija Velenje
19.19 Knjižnica Velenje
predstavitev pevcev, glasbenikov in plesalcev OŠ Gustava Šiliha Velenje
Mladost je most
pogovor s Karlom Gržanom bosta vodila Valerija Jerman in Andrej Steničnik
Kerala, svetovna prestolnica začimb
potopisno predavanje
Inventura 12
odprtje razstave dijakov Umetniške gimnazije likovne smeri
Ponosni Belize in avanturistična Nikaragva potopisno predavanje Žive Justinek
19.30 Pokrajinski muzej Celje
Fantazije pod celjskim stropom
tradicionalni koncertni večer z Godalnim kvartetom Hiše kulture Celje
19.30 Glasbena šola Velenje Recital
Barbara Spital, flavta
20.00 Glasbena šola Risto Savin Žalec
Moški zbor Petrovče in mešani zbor MDI Žalec
koncert
21.00 Branibor club
Stand up: Sašo Stare in Rok Bohinc
KINO
PLANET TUS
Spored 22. in 23. 5. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Bojna ladja - znanstveno-fanta-stična akcija 16.00
Talisman - romantična drama 18.45
Projekt X - komedija 18.40
Delfin - animirana družinska pustolovščina, sinh. 15.00, 17.00
Zrcalce, zrcalce - družinska komična drama, sinh. 16.20
Ulični ples 2 - plesno-glasbeni film, 3D (torek 19.05)
Maščevalci - akcijska pustolovščina, 3D 16.15, (torek 21.05) 21 Jump Street - komedija 21.15
Kaj pričakovati, ko pričakuješ?
- romantična komedija 15.50, 16.40, 18.00, 18.50, 20.10, 21.00
Temne sence - misteriozni drama 20.50
Jekleno nebo - znanstveno-fan-tastična črna komedija 19.00
Prijatelja - drama 21.20
Diktator - komedija
15.10, 16.30, 17.10, 18.30, 19.10,
20.30, 21.10
PRODAM
CLIO, letnik 1998, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 742-940. 1950
STROJI
PRODAM
MALO rabljen pajek, dvovretenski, ugodno prodam. Telefon 5716-414. 1951
KUPIM
TRAKTOR, prikolico, kosilnico, obračalnik, trosilec, motokultivator in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130.
1341
POSEST
PRODAM
SAMOSTOJNO obstoječi poslovni prostor, približno 110 m2 (pisarniški prostori) + pomožni prostori (klet, kurilnica), najmanj 4 parkirišča, v Prožinski vasi, Štore (obrtna cona), kompletno obnovljen: el. in tel. instalacije, sanitarije, plinski priključek, samostojno centralno ogrevanje (kurilno olje), alarmna naprava, klima, prodamo. Možnost koriščenja kot 4-sobno stanovanje. Brez bremen. Možna tudi menjava za dvoinpolsobno stanovanje. Majcen Euroterminal, d. o. o., Celje. Kontaktna oseba: Robi Kerš, telefon 041 727-301.	n
POLANA, Jurkošter. Prodam njivo in travnik, velikost 13.500 m2. Informacije 040 891-578.	1892
V ŠMARJU pri Jelšah, v centru mesta, Cankarjeva ulica 4, prodamo enosobno stanovanje, 43 m2, adaptirano leta 2008, % nadstropje, v celoti opremljeno, zamenjana okna, radiatorji i proti vlomna vhodna vrata, adaptirana kopalnica, balkon, stanovanje na južni legi. Cena 45.000 EUR. Telefon 041 791-558. 1928 GRADBENO parcelo z vsemi priključki prodam. Telefon 041 836-398. 1959 ZAZIDALNO parcelo, 1.000 m2, na čudoviti lokaciji na Rogli, prodam za 20.000 EUR. Telefon 041 415-022.	1960
MANJŠE zemljišče, primerno za vikend ali počitniško hišico, prodam. Telefon 5793337.	Š 104
STANOVANJE
PRODAM
STANOVANJE v Gaberju v Celju, velikost 63 m2 + klet 7,5 m2, stanovanje je v fazi obnavljanja, prodam. Nahaja se blizu mestnega jedra v središču trgovskega in industrijskega kompleksa. Telefon 031 781-089.	1814
ODDAM
V ŠTORAH na Lipi oddam enosobno stanovanje, 44 m2. Telefon 041 717-624.
1965
PRODAM
PRAŠIČE, težke od 120 do 150 kg, cena ugodna, možna dostava, prodam. Telefon 041 655-528.	1817
TELICO simentalko, težko 650 kg, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 041 552-143.
1867
PURANE, za nadaljnjo rejo, stare sedem tednov, prodam. Informacije in naročila po telefonu (03) 5773-744. p BELEGA kozlička za pleme ali zakol in starejšo kozo z mlekom prodam. Telefon (03) 5740-264, 051 218-447. 19 4 4
MALI OGLASI / INFORMACIJE
Pomladno jutro, vstalo iz noči, v predivo megle skrilo je obzorje. Tam daleč, daleč zadaj, tam je morje, še dlje za morjem sonce je in ti.
(Mila Kačič)
Sporočamo žalostno vest, da je umrla
DRAGICA MARČIČ
upokojena učiteljica razrednega pouka.
Ohranili jo bomo v lepem in trajnem spominu. Delavci Osnovne šole Hudinja Celje
ZAJČKE, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam.
Telefon 031 858-087.	1957
BERNSKI planšarski psi, čistokrvni, brez rodovnika, cepljeni in čipirani, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 276-207.
1961
TELIČKO, kravo s teletom ali posamezno, prodamo. Žlaus, Bukovžlak 64, telefon (03) 542-1194.	1971
KUPIM
DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. Š 56
VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223.
Š 575
KRAVO ali telico za rejo, iz ekološke reje in vse vrste krav in telic za zakol, kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 544-270.
Š 68
KRAVE in telice za zakol ter teleta, od 120 do 200 kg, kupim. Telefon 031 743-351.
1725
r b
8 — 12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
mmmm 55,01/519
www.pirnat.si

Dr. Pimat d.o.o.. Razlagava 29, Maribor
PRODAM
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mamice, omice in praomice
ANICE SELIČ
iz Razgledne ulice v Štorah (29. 4. 1926 - 11. 5. 2012)
izrekamo iskreno zahvalo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, tople besede, poklonjeno cvetje, sveče in naročene sv. maše. Hvala, ker ste bili tako množično z nami pri pogrebu in sv. maši zadušnici, g. župniku Mihi Hermanu hvala za opravljen obred, g. Rudiju Zagajšku za nasvete in organizacijo pogreba, sestrični Reziki Čebulc hvala za vodenje skupnih molitev za rajno. Zahvaljujemo se tudi osebju v Domu starejših krajanov Lipa ter Infekcijske klinike v bolnišnici Celje za pozorno in skrbno ravnanje z našo drago po-kojnico v zadnjih mesecih njenega življenja. V hladnem in deževnem dnevu slovesa je bilo zaradi topline, ki ste nam jo s svojo prisotnostjo poklanjali, naše slovo lažje. Zato vsem skupaj in vsakemu posamezniku še enkrat najlepša hvala.
Žalujoči: mož Ivan ter hčerki Margareta in Nikolaja z družinama
PRODAM
JABOLČNIK iz starih sort jabolk, naravno ki-san, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 523-820, Prebold. 1942
VINO, belo in rdeče in žganje slivovko, možna dostava, prodam. Telefon 031 221-243.	Š 95
VINO, belo, žlahtno, prodam. Telefon (03) 5798-718.	1962
KORUZO prodam. Telefon 041 649-414.
Š 96
SUHO seno, rinfuza, prodam ali menjam za žito. Telefon 041 965-353, po 16. uri.
1966
OSTALO
PRIKOLICO za prevoz enega konja, domača izdelava, prodam. Telefon 031 733-965.
1735
SOBNO kolo, zazidljivo parcelo na Babnem, velikost 900 m2, 16 metrov bakrenih žlebov in gozd pri Svetem Štefanu, prodam. Telefon 5473-733.	1964
BETONSKE strešnike »folcer«, 1.500 kosov, prodam za simbolično ceno. Telefon 031 807-745.	1978
58-letni inženir, situiran, vdovec, simpatičen, želi žensko za resno zvezo. Telefon 041 248-647.	1975
MEN
SIMPATIČNA trgovka, 45 let, delovna, želi prijatelja, lahko tudi z dežele. Telefon 041 248-647; agencija Alan.
1975
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, (na zalogi briketi in peleti), ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. p
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n
IZVAJAMO dela na kanalizacijskih sistemih (opustitev greznih jam, kronsko vrtanje, vgradnja čistilnih naprav ...) ter ostala gradbena dela, tlakovanje, asfaltiranje, škarpe ... Telefon 051 377-900. GMG Vinder, d. o. o., Zadobrova 126, Škofja vas.	1354
STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Golijan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214.	n
Močno pretreseni sporočamo žalostno vest, da nas je mnogo prezgodaj, v najbolj ustvarjalnem obdobju zapustila draga sodelavka
TATJANA STRITAR
Od nje se bomo poslovili, v sredo, 23. maja 2012, ob 15.30 uri na pokopališču Teharje. Ohranili jo bomo v trajnem spominu.
Sodelavci Banke Celje, d. d.
Skromno in pošteno si živela, v življenju le skrb in delo si imela. Skozi vse življenje le boriti si se znala,
a v pomladnem večeru boleče si zaspala.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, tašče in sestre
MARIJE VODOPIVC
iz Okroga pri Ponikvi (16. 5. 1939 - 12. 5. 2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, nam izrazili besede sožalja ter darovali cvetje, sveče in sv. maše. Hvala vsem sosedom za pomoč, še posebej Tiniju, Ireni, Katarini, Mateji in Ivanki. Hvala g. župniku za lepo opravljen cerkveni pogreb, g. Mihi Hermanu, Romanu za besede slovesa, gasilcem in Cilki Metličar za opravljene molitve. Posebna zahvala Hemo-dialu Vojnik, še posebej Marti Močivnik za zdravstveno oskrbo in razumevanje. Iskrena hvala Juriju Centrihu in njegovim voznikom ter ledvičnemu društvu Viva Vojnik. Hvala vsem, ki jo boste skupaj z nami ohranili v lepem spominu.
Vsi njeni najdražji
NAROČITE

NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov.
Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem.
OB TORKIH -IZ VAŠEGA KRAJA - OB PETKIH - ZGODBE S CELJSKEGA
NAROCILNICA NAROCILNICA
IME IN PRIIMEK:
ULICA:
KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
/
PODPIS:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,10 EUR, petkova 1,30 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 8,70 eUr, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
KunliMn.n.n. O.WtVa.Er
s ihn «
vedeževanje, astrologija, feng sfiui
Malha pfSLlr'	astrolog	1
>£	' DANIEL m
PH^BF^I	antologija
if I	rengshu<
jvtraltigifijh	K
DACA
Bfs&ssg»	m
KKUi>i(iq'jil	FjU
uedeževđlkđ JASNA
Sedeže valka ~LEfl
jncjclïkf Satm
iitjjrV.k^ fcârù?}
m
Wâ
vedeževalka EMA
UfOI
c-gamkc fcart?
vedeževalka ANA
vedežcvalka ULA
ciganska karti?
Pokličite nas ceneje!
Bf» ffilÖEM
n
n
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8,70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster
Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejic Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si

Z^Kl^Wt l/V^Ç f L
ZANIMIVOSTI
ZJlK lam, 1/V-6-Ç f L
Ljudmila in Stanko Rezec s hčerko Miro in z vnukom Zoranom, ki sta bila njuni priči na zlati poroki.
Pol stoletja v zakonu in v družbi Novega tednika
Stanko in Ljudmila Rezec iz Laškega sta si zvestobo obljubila pred natančno 50 leti. Prav toliko let sta zvesta tudi časopisu, ki ga prebirate, in si brez njega, priznavata, ne predstavljata življenja. Kot si ga še danes, po kar petih desetletjih, ne predstavljata drug brez drugega.
Združila ju je ljubezen in četudi jima vedno ni bilo lahko, ju je prav ta vselej trdno povezovala. »Kakor si postelješ, tako v življenju ležiš,« je slikovit Stanko, ki je v Laškem in okolici postavil ducat hiš. »Ja, res sem jih veliko sezidal. In to danes čuti tudi moja hrbtenica, zato tega dela ne zmorem več,« priznava. Sicer pa se je izučil za električarja in bil vse do upokojitve zaposlen v Dravskih elektrarnah. Ljudmila je nekaj let delala v laški Volni, ko so se rodili njuni trije otroci Slavica, Mira in Stane, pa je ostala doma in skrbela zanje ter za vrt, v katerem je rada še danes.
Oba prihajata iz velikih kmečkih družin, Stanko z Reke, kjer je bilo pri Rezečevih kar enajst otrok, in
Ljudmila iz Sedraža, kjer je bilo pri hiši sedem otrok. Zato sta se kmalu po poroki začela ozirati za koščkom zemlje, kjer bi si lahko postavila svoj dom. In ga leta 1963 tudi našla v De-bru pri Laškem.
In kako se spominjata svoje poroke? »Svatov je bilo takrat 25, zdaj pa dvakrat več,« pove Stanko in se spomni tudi tega, da se je do Udmata po svojo nevesto takrat pred 50 leti peljal, potem pa šel do Bukovce pri Sedražu, kjer je bila doma, kar peš. Civilno sta se poročila na matičnem uradu v Laškem, cerkveno pa v Se-dražu. »Vsega je bilo po malem, tako veselih kot manj veselih trenutkov. Smo pa šli tudi na morje,« sta ponosna. Pa na izlete po Sloveniji sta se rada podala, kadar je bil čas, in obiskovala narodnozabavne koncerte. Ljudmila ob tem prida, da je bil njen Stanko bolj poredko doma, saj je poleg tega, da je zidal, rad tudi pel in s pevci velikokrat tudi »ofiral«.
MOJCA MAROT
Zlatoporočenca Jožica in Matej - Mato Zmrzlak med svati
Skrb za vnuke
V soboto, 5. maja, je minilo 50 let, odkar sta se v Preboldu poročila Jožica in Matej Zmrzlak s Polzele. Nadaljnjo zvestobo in ljubezen sta si z izmenjavo prstanov tokrat znova obljubila pred oltarjem župnijske cerkve sv. Marjete na Polzeli.
Praznovanje sta s hčerko Natašo, sinom Markom, z njunima zakonskima parterjema Majo in Mitjem ter z vnuki Leo, Nino, Ano in Lukom ter z ostalimi sorodniki nadaljevala v gostilni
Cizej na Polzeli. Za glasbo je poskrbel ansambel Spekter iz Šempetra v Savinjski dolini.
Matej, rojen leta 1938, po poklicu mesar, je bil največ časa zaposlen pri trgovskem podjetju Savinjski magazin v Žalcu, kasneje pa v podjetju Era Velenje, poslovalnica Šmartno ob Paki, kjer se je tudi upokojil. Jožica, rojena leta 1944, je bila od začetka do upokojitve zaposlena kot delavka v Tovarni nogavic Polzela. Njun delavnik se nikoli ni končal po osmih urah
službe, ampak se je vedno nadaljeval naprej v popoldne in pogosto tudi v večer.
Tudi odkar sta v pokoju, ne počivata. Skrbita in urejata hišo ter okolico, Jožica vneto gospodinji, ate Mato pa še vedno rad razvaja bližnje s kakšnimi kolinami. V veliko veselje so jima tudi vnuki, ki sta jih skrbno vsako jutro pripravila in vozila v osnovno šolo. Zdaj tako skrbita le še za najmlajšega vnuka Luko.
TT
FOTO TEDNA Foto: GrupA
Ni bilo gneče pri vlaganju prošenj za občinsko pomoč ob rojstvu otroka, ampak na prireditvi, kjer so nastopali otroci. Parkirna mesta za vozičke pa sploh niso slaba zamisel ...
Želite, da bi tudi bralci Novega tednika izvedeli več o vašem nepozabnem dogodku, ko ste izrekli usodni da? Pokličite nas na 4225-164 ali nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje oziroma na elektronski naslov tednik@nt-rc.si.
Ste v družini dobili naraščaj? Bi radi veselo novico sporočili še drugim?
Pošljite nam podatke o rojstvu otroka in objavili jih bomo v rubriki Imamo dojenčka!
Na naš elektronski naslov tednik@nt-rc ali po pošti na Novi tednik, Prešernova 19, 300 Celje, sporočite podatke o otroku in starših. Zraven lahko priložite tudi fotografijo.