*
1 ömmexna si-eviiku i Jti.,
Neodvisno glasilo javnega mnenja
Izhaja vsak pondeljek
Izdaja ta urejuje: Milan Plut.
S. št.
Uredništvo in upravništvo: Cesta na Rožnik št. 5, tel. 543,
V Ljubljani, dne 17. maja 1921,
Leto I.
NaJnoveiša poroiila.
Volitve na anektiranem ozemlju.
Trst, 16. maja 18-30 (Izv.) je očivklno uspeval. Po našem poro-V Trstu je prejel nacionalistični Čilu bi bili izvoljeni v Istri dr. Wilfan laški blok 15.074, komunisti 6580, re- in dr. S tanger, na Goriškem pa dr. publikanci 4567, socialisti 4107, Jugo- Wilfan, Šček, Podgornik, Lavrenčič, sloveni 2807. Manjka le še izid na vo- L(!r dr. Wilfan gotovo odloži istrski lišču Gropada s 109 volilci. Na Go- mandat, bi tam prišel na vrsto Ivan riškem dozdaj skoro gotovo izvoljeni Stan.
4 Jugosloveni, 1 komunist; v Istri S Trst, 16. maja. (Izv.) Uspeh neslo-laški nacionalisti, 2 Jugoslovena, 1 ko- venskih strank v anektiranem ozemlju inunist.	je sledeči: V Trstu so izvoljeni od na-
Iz tega poročila bi bilo sklepati, da cijonalističnega ital. bloka:	pomorski
je bila v Trstu udeležba prilično nizka, kapitan Bančili, odvetnik Giunta ter Volilcev je 47.674, udeležilo pa se je inženijer Menesini; od komunstov Bom-po gorenjem poročilu 33.244 t. j. blizu baci. V Istri so izvoljeni od fašistov-70%. Fašistični teror, ki ni dopustil skega bloka: Albanese, Bilucaglia in našim volilcem, da zapuste svojo hišo, De Berti.
¥ Zagrebu — popolera mir in red!
Iz Zagreba nam je dospela vesela vest, da je binkoštni ponedeljek pošel brez najmanjšega incidenta. Državna avtoriteta je zmagala. Končno so je osrednja vlada odločila, da postopa energično. Celo leto je dopuščala, da se je po vsem Hrvatskom nemoteno ščuvalo proti državi in proti Srbom. Vlada g. Protiča je postavila za bana g. Laginjo, ki je negoval Radičevo hujskanje in ga ščitil. Po dolgih mesecih ščuvanja je narod izgubil pover-F'uje v državno moč in mnogi so mislili, da morejo delati kar hočejo. Zdaj pa je zapihal ostrejši veter.Vlada jo zaklicala prevratnim elementom: do sem in ne več dalje. Taktika, da se naj popušča, dokler nazadnje no pride do krvolitja, se ni obnesla. Očividcu uspeh pa ima odločni nastop bana Tomljenovića. Računi Italijanov in
Bo bo notranji minister?
Beograd, 16. Danes popoldne je bila seja ministrskega sveta, ki se je bavila z notranjepolitično situacijo in z rekonstrukcijo vlade. Do tozadevnih sklepov ni prišlo. Izgleda, da odpor radikalcev proti osebi Svetozara Pri-bičeviča kot notranjega ministra še obstoja, ker se boje, da bi jim njegova jaka ličnost prinesla škodo. Kot kandidata za ministra notranjih zadev se za slučaj, da bi ne prišlo do sporazuma, imenuje demokrata Kosto Ti-m o t i j e v i č a.
Madjarov na vzroke slabosti v naši državi so se izjalovili!
Telefonska vest, ki smo jo prejeli o tem, se glasi:
Zagreb, 16. maja. Za danes napovedanih Radičevih manifestacij ni bilo. Potem ko je vlada prepovedala Radičev zbor, kjer bi se morala na binkoštni pondeljek proglasiti ustava «seljačke republike Hrvatske», je Radič poskušal po skrivnih potih privesti svoje pristaše v Zagreb, da izzove nemire. Vlada je izjavila, da bode vsak poskus zborovanja in nemira zatrla s silo. To je vzrok, da pristašev Radiča ni bilo v Zagreb. Pač je že včeraj popoldan prišlo semkaj precej radovednežev. Danes so neki Radičevi zaupniki v pivarni imeli običajno odborovo sejo. Cel dan se ni pripetil niti najmanjši incident.
Brjanti se Mmll
Berlin, 16. maja. Po zanesljivih vesteh, ki jih je prejela nemška vlada iz antantinih krogov, jo izjavil Korfanlv zastopnikom zavezniških vlad, da se bo uklonil odločitvi vrhovnega sveta glede meje v Gorenji Slezi ji. Ob enem je izjavilj da je trdno uverjen, da bo ta odločitev odgovarjala poljskemu stališču. — V nemških vladnih krogi), pozdravljajo Korfantyjev umik z zadoščenjem, smatrajo ga kot prvi uspeh londonskega sporazuma, ker jo edino ta provzročil, da je antanta tako energično nastopila proti Poljakom.
Po sprejetju ustave.
Ustavotvorna skupščina je z veliko večino glasovala za to, da so preide v podrobno razpravo o vladnem ustavnem načrtu. V načelu je torej ustava sprejeta in jasno je, da bo sprejeta tudi v posameznostih.
Ustava je zelo liberalna, pravice državljanov so v vsakem oziru popolnoma zajamčene, v ustavi ni niti ene določbe, ki bi se jo moglo smatrati za nazadnjaško. V tem oziru se nad ustavnim načrtom nihče niti ne spod-tika, ampak razburjenje je vendar veliko v vrstah onih, ki nikdar niso bili in tudi danes niso Jugoslovani, temveč stojijo na stališču, da so Slovenci, Hrvati in Srbi vsak za sebe poseben narod in da bi to stališče morala zastopati tudi ustava kot taka.
Nekateri to imenujejo boj med centralizmom in avtonomizmom, kar jo pa napačno, ker ustava predvideva tudi pokrajine z dosti široko avtonomijo. Ta borba ni nič drugega kot borba za in proti narodnemu edinstvu
Slovencev, Hrvatov in Srbov, torej borba za in proti temelju, na katerem je zgrajena naša narodna država.
Da jo temu tako, se vidi takoj, ko se malo pogledajo stranke, ki so za eno in drugo stališče. Enotno narodno državo, urejeno na podlagi narodnega edinstva, zahtevajo oni, ki so bili Jugoslovani vedno, ki so za ujedinjenje Jugoslovanov delali in trpeli, proti enotni močni državi so pa vsi oni, ki so postali Jugoslovani še-le takrat, ko je že vsakemu otroku bilo jasno, da se bliža — konec njihove zaščitnice Avstrije.
Naša država more postati res močna samo, ako bo tako zgrajena, da se narodno edinstvo ložje izvrši. Jugoslovani smo živeli stoletja ločeni po državnih mejah in smo se razvijali na najrazličnejše načine in v najrazličnejših razmerah. Ujedinili smo se zato, ker smo en narod, ki se mu mora dati samo prilika in vse razlike, ki so na-
stale med posameznimi njegovimi deli pod raznimi tujimi uplivi, bodo zginile.
Temu cilju, popolnemu ujedinjenju enega naroda z različno preteklostjo ima služiti ustava, ki predvideva državo z enotno zakonodajo. Ta ustava služi narodnemu edinstvu, velikemu cilju enotnega jugoslovanskega naroda in kdor je nasprotnik te in take ustave, ta je tudi nasprotnik našega narodnega edinstva, on hoče rušiti narodnostno načelo, na katerem smo se Jugoslovani ujedinili.
Jugoslavija razdeljena na večjo pokrajine z lastno zakonodajo bi bila vse, samo ne država • enega naroda, ona bi bila največja, da, nepremagljiva ovira popolnemu ujedinjenju našega naroda, bila bi avstro-ogrska monarhija v novi, poslabšani izdaji, ker bi se vršili ljuti boji med kakimi 6—9 državicami z različno zakonodajo. Taka država ne samo da narodno ne bi bila enotna, ona se niti v gospodarsko enoto nikdar ne bi razvila.
Naj le vpijejo bivši habsburški hlapci in njihovi trabanti kolikor hočejo! Jugoslovanski narod bo prešel preko tega vpitja mirno na dnevni red, kakor je prešla tudi velika večina ustavotvorne skupščine v podrobno razpravo o ustavi.
Ustava je sprejeta z veliko večino v načelu in sprejeta bo tudi v svojih posameznostih. Nasprotniki narodnega edinstva so izgubili svojo frivolno igro z narodom in ne preostaja jim drugo kot priznati narodno edinstvo Slovencev, Hrvatov in Srbov, ali pa — oditi za Šušteršičem, Frankom, Sachsom in drugimi habsburškimi hlapci!_________
testna lekcija separatistom.
"«Trgovski list» je glasilo naših trgovcev, zastopa torej nazore stanu, ki je navajen resno in trezno misliti ne samo v gospodarskih, temveč vseh, tudi političnih vprašanjih. Ta list jo v eni svojih zadnjih številk priobčil tudi članek o našem ustavnem vprašanju in priznati moramo, da ima to glasilo naših resnih in treznih trgovskih krogov veliko jasnejše pojme o naši državi in o vlogi Slovencev v njej kot mnogi naši intelegenti, ki jim jo misel narodnega edinstva tuja in zahtevajo, da se slovensko ozemlje omeji proti ostalemu jugoslovanskemu ozemlju s čim višjim plotom.
«Trgovski list» zavrača izvajanja dr. Šurmina v ustavotvorni skupščini v zadevi zbližanja z Bolgari in pravi, da smo v lastni državi videli, kako narodno edinstvo počasno napreduje; ker je treba odstraniti še mnogo plemenskih predsodkov, ali za sedanjost in za bližjo bodočnost govoriti o kulturnem in političnem zbližanju med srbskim delom jugoslovanskega naroda in Bolgari, se nam zdi spričo vse novejše zgodovine samo demagoš-ko geslo, ki nanj niti njegov glasnik ne veruje.
Z nasprotniki narodnega edinstva je «Trgovski list» prav temeljito obračunal z naslednjimi besedami, ki jih bo odobraval vsak zaveden Jugoslovan:
«Z ozirom na to, da svojo narodno edinstvo šele s trudom gradimo, ker zijajo med posameznimi deli jugoslovanske ga naroda še .mnogoteri kulturni, verski in gospodarski prepadi ter ni mogoče preko noči sezidati most z zapada na vzhod, kajti, ako je zapadna kultura in civilizacija morda Slovence oblagodarila v večji mori, se na drugi strani Srbi lahko ponašajo s slavno državno tradicijo ter imajo že od nekdaj ves zmisel in ves čut odgovornosti za velika državna vprašanja, ker so kot star suveren narod že navaje-
ni odločevati o vojski in miru, o vsek vprašanjih diplomacije in trgovinske politike. Kot otrok teh razmer je vlada v ustavnem načrtu ustvarila možnost dovolj široko pokrajinske samouprave za današnji Stadij narodnega edinstva. Slovenski avtonomisti prerokujejo dobo reakcijo-narstva in policijskega režima, ki bo p* sprejetju ustave napočila. Po našem mnenju je treba ideji narodnega edinstva tudi nekaj žrtvovati, in naj tudi nekateri imenujejo prihodnjo dobo reakcijo in na-zadnjaštvo. Razumemo slovenske avtonomiste in jim ne zamerimo, da hočejo, kot pravijo, kontinuiteto nacijonalnega razvoja in želijo daljo živeti idilo dolin« šentflorjanske, kajti tisti naši prosvetljeni in požrtvovalni možje, ki so kot dobrovoljci in emigranti praktično sodelovali pri zgradbi Jugoslavije, ki so pri svojem početju morali žrtvovati nekaj svoj« slovensko individualnosti in so na solunskem in zapadnem frontu postali Jugosloveni in nosilci jugoslovenske narodn« misli — ti možje danes ne stojijo v vrstah slovenskih avtonomistov. Delo dobro-voljcev pa več velja kot številni kritici-zem avtonomistov, ker v politiki poznamo samo dejanja in nobene sentimentalnosti: pristaviti moremo samo, da so se slovenski dobrovoljci in emigranti visoko povzpeli nad idejne sfere nekaterih slovenskih kulturnih delavcev. Kdor pozna trpljenje slovenskega dobrovoljca in pa večinoma mirni potek življenja slovenskega avtonomista, si je na jasnem, kod drži prava pot, in naj nekateri tudi imenujejo prehodnjo dobo policijski režim.»
To lekcijo bi si lahko zapisali za ušesa vsi oni, ki za našo svobodo ničesar niso storili, še manj pa žrtvovali, sedaj se pa v potu svojega obraza trudijo dokazati, da je samo njihovo separatističn« stališče pravo.
Našo državo je ustvarila misel jugoslovanskega narodnega edinstva in kdor spodkopajo narodno edinstvo, spodkopujo tudi svobodo samo in nam res pripravlja policijski režim — nemški ali italijanski.
Veselo znamenje pa je, da je misel narodnega edinstva močno utrjena v krogih naših resnih in treznih trgovcev, ki pnv vilno razumevajo pomen močne in enoto-no države.
Bankirji.
Zadnji čas se je vrglo v dnevno politiko banke. Stranke se med seboj napa-padajo z «bankokrati». Zanimivo jo pregledati malo, kdo so ti bankirji in bankokrati.
Klerikalci so osnovali t. zv. «Zadružno gospodarsko banko», ki špekulira z denarjem «Zadružne zveze». Ona kupuje in prodaja tovarne in delnice, prodaja valute, devize in srečke. Zraven so oni junaki okoli «Slovenca» in «Novega časa». Posel je ogromen, ker je «Zadružna zveza» dala na razpolago 150 milijonov. Ni dvoma, da je to največja bankarska špekulacija. Predsednik je klerikalni «socialec» Mohorič.
Nekateri klerikalci, ki niso čisto pri oficielni politiki zraven, so bankokrati pri «Slovenski eskomptni banki». Njeni posli so znani. Med poslednjimi je menično posojilo Pesku v znesku enega milijona kron. Glavna klerikalna banko-krata — upravna svetnika sta Pollak in Adlešič.
Se stara narodno-naprodna stranka jo osnovala «Ljubljansko kreditno banko», ki ji predseduje dr. Tavčar, namestnik je pa dr. Triller. «Jadransko banko» so osnovali Primorci in še danes je večina delnic 'v rokah Primorcev in Dalmatincev. V upravnem svetu ni noben aktivni politik.
Nađalnji bankirji so gg. narodni soci-alci in socialni demokrati. Prvi so osnovali «Jugoslovanski kreditni zavod», ki je dal denar za NSS, drugi pa «Zadružno banko». Zabavno jo citati, kako g. Pesek v «Jugoslaviji» vpije na to, kar je hotel biti sam, oziroma trdi, da je. Še večje je hinavstvo «Napreja», ki je vzdrževan iz socijalnodemokratskih špekulaciji na koži slovenskega delavstva. Vidimo torej, da razen komunistov imajo vse stranke udeležbo pri bankah. Nekatere ptranke so si osnovale kar izrazito strankarske banke. In ravno te poslednje nanjbolj kričijo!
Nismo mnenja, da bank ni treba. Vendar ni zdravo, če se jih meša v politiko. Studi pa se nam ogabna demagogija klerikalnih, NSSarskih in JSDSarskih bankirjev, ki iščejo pezdir v očeh bližnjega, z branami v lastem očesu pa bi lahko še uspešneje verižili kot velešpekulanti: Pesek (NSS), Gospodarska zveza in Ogrin (SLS), ter «Nakupovalna» (JSDS).
Kako bi izglodal pri nas tak parlament? Prebivalstvo Jugoslavije je po glavnih stanovih sledeče razdeljeno: poljedelstvo 80, industrija (podjetniki in u-službenci) 8, trgovina in promet (podjetniki in uslužbenci) 5 ter uradništvo in prosti poklici 7 odstotkov. V parlamentu, ki bi štel recimo 400 poslancev, bi bilo 320 zastopnikov poljedelstva, 32 industrije in obrti, 20 trgovine in prometa ter 28 zastopnikov uradništva. V takem parlamentu bi imeli brez vsakega dvoma absolutno besedo poljedelci. Drugi stanovi ne bi prišli sploh do veljave. Uboga Slovenija v državi, ki bi bila urejena po Gosarjevih načelih! Uradniki, delavci in slični stanovi bi bili izročeni na milost in nemilost enemu stanu!
Draginja.
Karlisti.
Med vojno, ko se je jugoslovanska ideja že razširila v najširše kroge mladine, so starejši gospodje še vedno mislili, da bo Avstrija zmagala in da moramo iskati mi Slovenci svojo bodočnost v okvi-ju habsburškega žezla. Med te starejšo gospode je spadal tudi gospod dr. R y-Na Dunaju je vsakega mladega
Ako se govori v javnosti, da draginja ni svetovni pojav, ampak da vladajo v nekaterih državah več ali manj normalne predvojne razmere, menijo nekateri, da so to bajke. In vendar je tako. Daljnji vzhod, Japonska, Kina itd. ne poznajo draginje. Tudi Amerika, severna in južna, se je otresla tega zmaja. V združenih državah Severne Amerike so sedaj najvažnejše življenske potrebščine, kakor moka, meso, mast, obleka, perilo, obuvalo itd., približno za polovico ceneje nego v začetku leta 1920. V tej državi so se cene najvažnejših žlvljenskih potrebščin razvijale v zadnjem poldrugem letu
b a f ■	.	.
idealista, ki mu je govoril o razpadu* sledeče: Ako predpostavimo, da so te po-Avstrije in o bodoči Jugoslaviji prezir- trebščine 1. januarja 1920 stale 100 enot, Ijivo pogledal ter ga podučil, da bo an- se je njjh cena povzpela do 1. avgusta
tanta podlegla in da se moramo mi krepko oprijeti Avstrije. Bivšim poslancem iz takratnega jugoslovanskega kluba na Dunaju bo gotovo še v spominu, kaki boji so se vršili v klubu radi «avstrijskega okvirja» in da jo bil dr. Rybaf do konca njegov goreč zagovornik. A tudi po polomu jo gospod dr. Rybaf še vedno ponavljal svojo staro pesem. V Parizu, kjer je bil na mirovni konferenci, je ob vsaki priliki ponovil svoj ceterum censeo: «Bolje bi bilo, ako ne bi Avstrija razpadla». Zdi se, da je dr. Rybaf še vedno zvest svoji stari mentaliteti. Ko je imelo načelstvo NSS. sejo, da zavzame 'stališče glede ustave, so bili nekateri člani načelstva mnenja, da bo treba sicer glasovati proti eni ali drugi določbi ustave, nikakor pa da se ne sme odreči Jugoslaviji ustava. A glej, dr. Rybaf je bil odločno proti temu, da dobi naša država ustavo. Brandner jo glasoval proti ustavi ter se s tem postavil v vrsto Radiča, frankovcev in sličnih elementov, ki bi našo državo najraje uničili. Veze Radiča z našimi največjimi državnimi sovražniki so bile sodnijsko dokazane. Slabo znamenje je, ako ga podpira dr. Rybaf in NSS.
1920. na 110, potem pa je stalno padala, in sicer: 1. januarja 1921. na 65, 1. marca na 59 in l.maja na 54 enot. Cene so torej padle skoro na polovico v primeri z začetkom pretečenega leta, v primeri s predvojnimi razmerami pa so le za 20 do 30 % dražje. O kaki draginji v Ameriki ni govora, pač pa tarna prebivalstvo, industrijalce, delavec in kmet, da so vse zaloge natrpane, da se ne more ničesar prodati in posli počivajo.
Poglejmo si drugo državo, ki je bila središče vojnega hrušča, in sicer Nemčijo. Tudi tam padajo cene stalno od decembra pretečenega leta. Začetkom leta 1920. so bile cene najvažnejših življen-skih potrebščin povprečno desetkrat višje nego pred vojno, v decembru 17krat in začetkom maja tega leta samo Štiri-najstkrat. Nemško prebivalstvo živi torej sedaj 14krat dražje nego pred vojno. Zanimivo je, da je v Nemčiji obleka in perilo samo 12krat dražje nego pred vojno.
Te podatke posnemamo iz «Frankfurt. Zeitung».
pravih vzrokov sedanje draginje, ker vsakdo ima svoje politične ozire. Nam se ni treba zato brigati, zato lahko svobodno raziskujemo, zakaj je pri nas večja draginja, kakor v drugih državah, ki so tudi hudo prizadete vsled vojne.
Kot prvi vzrok draginje navajamo naše neurejene železniške prilike. Predvsem so naše železnice predrage. Prevoz enega vagona pšenice iz Banata v Slovenijo stane 10.000 kron, to je 1 krono na kilogram. Razmeroma še dražji je prevoz manjvredne robe, kakor lesa, železa, premoga itd. Prevoz enega vagona lesa iz Češke v Beograd je mnogo ceneji nego iz Slovenije v Beograd! V Trstu ne more naš les tako konkurirati kakor bi moral vsled naše geografične lege samo zaradi naših slabih prometnih razmer. A to še ni najhujše, da so železniški tarifi nezaslišano visoki, najhujše je, da se ne dobi vagonov pravočasno in da se ne more v naprej vedeti, kedaj dospe blago na določeni kraj. Danes se malokdo upa kupiti žito v Banatu za Slovenijo, ker ne ve ali dospe to blago čez en ali dva ali še celo čez tri mesece. Pri sedanjih neurejenih železniških odnošajih je zdrava konkurenca nemogoča, vsled česar se drže cene umetno na tako visoki stopinji. Dokler ne bodo železnice normalno funk-cijonirale in dokler se ne znižajo tarifi, je temeljito ozdravljenje našega gospodarstva nemogoče. Do sedaj so se pehali okoli železniškega ministrstva demokrati, socijalisti, klerikalci in radikalci, — a noben še ni rešil tega vprašanja.
Drugi vzrok draginje je prepičla produktivnost. Ako hoče narod, da bo imel toliko blaga na razpolago, kakor pred vojno, ga mora tudi ravno toliko producirati. Še vedno živimo v vojni mentali-
teti, ko smo bili po vsej pravici prepričani, da čim pridnejše delamo, tem del j časa bo trajala vojna. Takrat je bila naša naloga razdirati, sedaj pa moramo graditi. Ako izkoplje rudar samo 600 kg premoga na dan, pred vojno pa 1000, ako pridela kmet samo 600 kg pšenice, pred vojno pa 1000 kg, ako reši uradnik samo 6 aktov dnevno, pred vojno pa 10, smo postavljeni pred alternativo: Da porabi posameznik samo 6 desetin od tega, kar je porabil pred vojno, ali pa da uvažamo iz inozemstva primanjkljaj. Po našem mnenju porabi posameznik toliko, kakor pred vojno, vendar pa nismo zmanjšali svojih potreb kar na 6 desetin, nego recimo samo na 8 desetin. Ker pa produciramo samo 6 desetin, moramo 2 desetini uvažati. Zato je naša trgovinska bilanca pasivna za 8 milijard kron na leto. Namesto da bi doma več producirali, ter na ta način zadostili svojini potrebam, kupujemo blago v inozemstvu, se zadolžujemo, poslabšamo našo valuto ter si delamo draginjo. Vsakdo naj dela več kakor dosedaj in draginja bo izginila.
To so po našem mnenju najvažnejši vzroki sedanje draginje. Ako bi se ta dva faktorja zboljšala, bi drugo sledilo. Kruh je pri nas samo zaradi tega tako drag, ker je naša valuta vsled pasivne trgovinske bilance slaba. Vendar se kažejo že boljši časi. V Banatu padajo cene žita. Treba je, da padejo cene tekom tega leta za polovico, potem se izdatki za živež zmanjšajo. Padec žitnih cen bo povlekel za seboj tudi drugo robo. Ce bomo medtem več delali in če izboljšamo prometna sredstva, potem bomo ob koncu tega leta mogli govoriti o tem, da je draginja «nekdaj bila».
Strahovita obtožba trboveljskega rudnika.
Zločin avstrijske uprave nad slovenskimi rudarji.
Višji fizik, dr. Živko Lapajne nam je stavil na razpolago svoje poročilo o stanovanjskih in sploh higijenskih razmerah v trboveljskem rudniku. Te razmere so bile ugotovljene povodom komisije, izvršene dne 28. januarja t. 1. po pokrajinskem zdravstvenem svetu za Slovenijo’ in človeku se morajo ježiti lasje, ko čita to poročilo.
Prostor nam ne dopušča, da bi priobčili celo poročilo, ampak javnost mora zvedeti vsaj v glavnem za vnebovpijoče razmero, ki vladajo v higijenskom oziru v trboveljskem premogovnem revirju, dolžnost vlade je pa, da tem razmeram nemudoma napravi konec. Priobčujemo kratek izvleček iz nad vse zanimivega poročila, ki jo glasna obtožba Trbovelj-
Za naše gospodarske prilike nimamo ak° premogokopne družbe m poprejšnje statistično zbranih podatkov, da bi mogli avstrijske upravo, ki je strahovite sta-točno dognati, za koliko so postale naj- novansko in higijenske razmere v pre-
gosarjeva država.
Gosp. dr. Gosar se je zopet javil s svojim državnopravnim načrtom. Po njegovem načrtu bi se imela človeška družba zopet organizirati po stanovih. Vsak stan naj bi vodil posebe svoje zastopnike v parlament in v parlamentu naj bi nastopili poslanci ne kot poslanci celega naro- Vsaka da, ampak poslanec naj bi zastopal samo interese svojega stanu.
važnejše življenske potrebščine dražje v primeri s predvojnim časom. Za nekatere predmete vemo, n. pr.: pšenična moka je 40krat, koruza 25krat, meso 15-do 20krat mast 25krat, premog 35krat, obleka 40- do OOkrat itd. dražja. Mnenje je, da se pri nas živi pribl iž no 30krat dražje nego pred vojno.
Mnogo se govori o vzrokih draginje, politična stranka hoče zvrniti krivdo na drugo. Vse se prikazuje v politični luči. Le malokdo hoče iskati
defektna streha, skozi katero zamaka ob vsakem dežju, stanovanja prilepljena na gorske stene, mokrotna stanovanja brez solnčne svetlobe, podobna katakombam. Primemo tem «stanovanjem» bleda, klorotična deca, propadli obrazi moških, odrta obličja izmozganih žena.
To so Trbovlje!
Človek, ki to vidi in ima količkaj čuta za lastni rod — pobesni! Zadnji čas je pač, da se posveti z bakljo v te nečuvene stanovanjske razmere, da se nadalje na korenit način izbriše ta strahoviti madež avstrijske uprave, ki ga smatram zločinom nad našim narodom».
Te delavske hiše je zidala Trboveljska premogokopna družba, ki je pri tem gledala samo na to, da za silo spravi svoje delavce pod streho kot živino in zato se ni čisto nič brigala za to, kam postavlja te hišice, kako jih zida in kako bodo delavci v njih živeli. Zidalo se je po nekem sistemu, saj so vse hišice enako in ravno to obtožuje trboveljsko
mogovnem revirju mimo trpela, mesto da bi prisilila družbo, da smatra svoje delavce za ljudi.
Dr. Lapajne piše:
«Jedna sama sobica večinoma celo ze- družbo, kor se vidi, da je s premislekom
lo majhna, kot stanovanje za celo rodbino, dostikrat do 12 glav, 1 nehigijenič-no stranišče za 3 redbine, pri nobeni hiši kleti, uiti podstrešja^ niti jedilne shrambe, slednja ponekod improvizirana na — stranišču, po 4 kuhinje v skupni veži, skozi katero hodi redno 32 oseb,
in prevdarkom gradila za svoje delavce stanovanja, ki bi morda bila dobra za živino, no pa za ljudi. To je pa obenem tudi obtožba bivše avstrijske uprave, ki jo dovolila, da se jo trboveljska družba tako krvavo norčevala iz najprimitivnej-še človečnosti.
Listek. Nadrahov Cene.
Jest mam u Iblan enga strica, ke so ravn toku piše, kokr jest, sam ime ma še mal bi pupačen. Sej teku vem, de ga usi puznate. Naceta Nadraha mislem, sam sm pa Cene. Čist čm pa rmen je pufarban moj stric, teku de m je kr sram, de imam taka žlahta. Če se ne motm, mu hedobn jeziki pravja tud šenklavfik mačerad. Učas s jo muj stric počou s preobračaji-zem afrikanskeh zamorčku. Buh ve kolkat m’ je prpudvou, de je tu en čist hvaležn posu, ke tud zlu velik nese. Nerodn je sam tu, k’ ni mugoče du-bit taka žajfa, de b’ se mogl zamurca toku uprat, de b’ beu ratu. In zatu se j’ mužakar navoličou tega dela in pišu sejmu škof, de b’ rad na kašna dinga viža poskusu soja sreča.
In škof je biu preč kontent. Nč za tu. Če t’ ne gre izpod rok, preubračat črno u bele, boš pa mogu bele u črne. Nad takem ludem mam teku velik veči dupa-denjo in ravn zdej jeh še prou pusebn nu-cama. Zatu tud ni treba nč žajfe, biksa
mama pa u Sluvenji čez glava preveč. Nace Nadrah, moj stric je biu kmal natu imenvan za zastopenka rimskeh mačeradu u iblansk viši šolsk svet in jo ?ou pred par dnevu ves naudušn na prva seja. S saba je uzeu kr cela kišta biksa. Prepričan je namreč biu, de se boja preč dal usi pubiksat in de bo mou s ta višem šolskem svotnikem velik veči sreča, ket z zamurci.
Pa ni biu teku. Pučaku sm ga pu sej in ga uprašu, keku jo biu. Zguba na cel črt in težku, če se bom mogu udeležit še kašne seje. U ta višmu šolskem svet je namreč začeu brit en teku čudn veter, de m’ je kr sapa zaperu. čev še dovh briu ta vetr, nas bo enga lepga dne kr use skep udnesu.
Ja Nace, na tu s’ mogu vendr bt pr-pravlen. Pr nas čist naraven ne morja pihat tist vetri ket u Afrik, zatu k’ srna bi na sever, mislem pa, de sa vetrovi, ko pihaja zdej pu našeh krajen, kuristn za use, prou pusebn pa še za mačerade. Kerinu pa ne paše, ta se pa toku lohka spet preč prešel u druge kraje.'Teku sm odgovoru sojmu strici Nacetu in mu reku, de noj še mal pučaka, de ma vidi, keku
bu zgledu, kedor gav ta nov vetr pošten ubriu. Seli pol mu bom lohka puvedu, keku nej so zadrži naprej, de ga nav vetr s saba odnesu.
Kva pa misleš Cene, keku pa sa izpadle ta zadno občinske vulitve, m’ je pol uprašu Nace. Teku, kokr še nekol, s:c mu odgovoru. Take zadovolnast še nism vidu kmal u Sluvenji, kakršna vlada zdej. Ker-ga uprašaš, usak je zmagu. In tku je tud prou. Srbi sa res ud nraga. Se sami zase niša znal spraut ukep eneh takeh vulitu, de b’ bli usi zadovolen, nam Sluveneem, k’ veja, de rad zabavlama, sa pa nrko-mandiral take vulitve, de sa use s'ranke zmagale. Jest sm jem prou hvaležn za tu, bujim se sam, de nav od sameh zmagpo-čas preveč tepeneh in de nam boja mogl pol spet Srbi na pumoč prskočt.
Scer mama pa letaš kebra 'et in ni nč čudenga, če mama povhen križu in težav. Use mogoč kobri lezeja na dan, in ledje so začudn sprašujeja, kva bo, če se jeh nav pusrečl kmal ugonobit. Jošt res ne vem, za kva maja ledje zarad teh kebru take skrbi. Nej boja putolažen. Še preden boja zginol letošen kebri, kolkr jeh nav,ja že ledje sami pubil, boja zginel tud nihn
ekstrakti, ke nadlegujeja zdej naša mirna Iblana. Pubil se boja teku sami in zginel, kokr sa pršli.
Jest se scer zlu mal zmenem, kva use spišeja takle kebri. Zadnč :n’ jo pa lo ne-kej u uč padel. Sedou sm namreč u Ud-mat u kavarn in brau, keku so en gutov Kurfanti pretepa pu bivšem Prajzovskem z Nemci. U rokah sm mou «Sluvensk Na- j rod» od 12. maja in od začetka do konca j prebrav članic, k’ je mou naslov, «?.:vja Kurfanti». Nad naslovam jo biu podpisan on gotov Fran Guvekar, k’ more bit čist gutou sluvensk pisati. Nism vodu, al se m’ sajna, al ne. Zdel se m’ je namreč, de sm ta izvim sluvensk spis trau že u eneh drugeh in scer nemškoh cajlngah. Puklicu sm kavarnarja in zahtovu od nega use nemške cajtengo od zadnih dni. In teku sm pršo.u na sled, de j’ biu ist člank že 5. maja u «Prager Togblatu», sam s ta razlika, dej tistga spisu Žane Fišart iz Berlina, pr nas pa Guvekar.
Scer je pa to ona navadna malenkost. Za kua pa neb smel kosci kosit tud pu drugeh travnekeh, če se pa kosa u kremen spudtakne, se ja pa znova nabrus. Zivja Kurfanti!
Poglejmo si malo tako-le delavsko hišo v Trbovljah. Dr. Lapajne jo opisuje naslednje: «Vstopiš v vežo — majhnih dimenzij — ta veža jo skupna kuhinja s 4 ognjišči za 4 rodbine! Kdor količkaj življenje pozna, ve, da je tako usiljena simbioza že po svoji naravi nekaj skrajno neugodnega, večkrat vzrok prepirom in ogrenjuje življenje. Od te skupno kuhinje vodijo na vsako stran 1 duri v malo štirioglato stanovanjsko sobico, ki ima komaj prostora za 1 posteljo. To je vse stanovanje, kajti kleti pri teh hišicah ni, niti jedilne shrambe. Pred hišicami stoje drvarnice, ki so jih delavci j sami postavili in jih rabijo za drva, sem-tertja za kako kozo ali kuro. Poleg hiše, včasih tudi precej daleč, stoji na prostem leseno stranišče, posamezni oddelki pa služijo 2 do 3 rodbinam! Vsak lajik si lahko predstavlja, kako je to opasno v zdravstvenem oziru in jo le pravi čudež, da ni že več obolenj za tifusom in drugimi kužnimi boleznimi v teh zdravstveno popolnoma nedopustnih bivališčih. Sicer pa je trebušni tifus, ta, kakor obče znano, zelo težka in opasna infekcija, v Trbovljah itak stalen. Le posebni pazljivosti obeh trboveljskih zdravnikov kakor tudi uradnih zdravnikov se je zahvaliti, da se drži ta morilec naroda v ožjili mejah!
Taka hišica niti podstrešja nima, ker je tudi gornji prostor razdeljen na štiri stanovanja (sobice) in v veži je tudi kuhinja za 4 rodbino! Spodaj stanujočo rodbino imajo povrhu še to dobroto, da se ves promet iz podstrešja vrši skozi spodnjo kuhinjo. Naj zboli kdo zgoraj za kako kužno boleznijo, n. pr. osepnicami, škrlatinko itd. Popolnoma naravno je, da so morajo vsi drugi stanovalci eden za drugim okužiti. To so higijenske razmere ki jih je brez pretiravanja imenovati gorostasnim!!
Vse to hišico so bile zidane po načrtu, ki je, ali vsaj bi bil moral pasirati razne instance zaradi odobritve, najprvo občinski urad kot stavbeno oblast I. instance, a to je bilo v Avstriji, ko je župan gotovo na vse prikimal, samo da
ja dobro izhajal z rudniškimi mogotci, pri okrajnem glavarstvu v Celju pa nemški grofi in baroni tudi niso imeli ne zmisla ne srca za dobrobit ubogega slovenskega rudarja in trboveljska družba je pač delala kar je hotela.
In take razmere ne vladajo samo v delavskih hišicah, temveč tudi v barakah in v večjili poslopjih (t. zv. «Glažuta»), prirejenih za stanovanja. Povsod bijejo stanovanjsko razmere zdravstvu naravnost v obraz.
Obžalujemo, da zaradi pomanjkanja prostora ne moremo priobčiti celega poročila doslovno. Poročilo je dobila gotovo tudi vlada in upati je, da bo ona vpo-števala vso predloge, ki gredo za tem, da se ustvarijo v trboveljskem premogovnem revirju razmere, ki se jili nam no bo treba sramovati. Trboveljska družba je bogata dovolj in ako se sama no zaveda svojih dolžnosti nasproti njenim delavcem, ki ji kopljejo iz zemlje milijone, se jo mora v to prisiliti, kor te pravice ona nima, da bi poniževala ljudi do živine!
Ne mislimo, da so da vse to urediti z onam samim zamahom. Nasprotno, treba bo časa za to, da se uredijo neznosne trboveljske razmere, ampak začeti je treba takoj!
da je — recimo — še nepopolno prežeta socijalističnega duha. O razliki med bur-žujem Korunom in socijalistom Korunom naj konečno premišljujejo njegovi vo-lilci. širše javnosti se pa tiče delovanje gospoda doktorja v konstituanti.
V	četrtek je zastopnik slovenskih proletarcev smatral za potrebno lomiti v konstituanti kopje za buržujske Nemce. Pripovedoval je strmečim poslušalcem, da so Nemci v Sloveniji brezpravni!
Gospod Korun, ali se tožbe, ki jih vlagate za Vašo nemško kapitalistično kli-entelo a limino odklanjajo? Ali pri nas mečemo Nemce iz stanovanj, kakor pri Nemcih Slovence? Vprašajte vendar advokata Koruna, ki je odličen zastopnik toliko nemških buržujev v stanovanjskih zadevah in povedal Vam bo, da se z Nemci prav nič drugače ne postopa, kakor s Slovenci! Gospod Korun, nihče nima povoda denuncirati Slovence pred Evropo, da so nekaki barbari, ki menda Nemce žive-žro.
V	ostalem: Nemci so Vas sami najsijajnejše demontirali. Godi se jim pri nas tako slabo, da se skoraj nihče izmed njih ni poslužil opcijsko pravico in se hotel izseliti iz dežele svojih zatiralcev!
Žalostno je, da se je našel slovenski poslanec, ki je v jugoslovanski konstituanti dal gradiva koroškim zatiralcem našega naroda. Vsa naša javnost mora obsoditi to početje drja. Koruna.
Konec avstrijskih kron.
Bila je in — ni je več.
Na smrt je bila obsojena že leta 1919., ko so udarili pečat na njo. To je bilo v času takozvanoga žigosanja, ko ste mogli dobiti kronske bankovce z najrazličnejšimi pečati.
Ampak brez pečata krona ni bila naša, ona je morala imeti pečat na sebi, sicer je nihče ni hotel vzeti, na to, kakšen je ta pečat, se je pa malokdo oziral. To je bila napaka tedanjega finančnega ministra Ninčiča, ki se je popravila na ta način, da se je na že žigosane krone — pa samo take! — prilepilo še kolek in — odvzelo kroni 20 odstotkov njene vrednosti.
Tako ozaljšana krona je pa zadobila na vrednosti, jugoslovanski kolek na njej je vlekel in ker je bilo posebno v Avstriji dosti nežigosanih in nekolkovanili kron, so se našli ljudje, ki so brez vsakega pooblastila' od strani naše finančne uprave take krone žigosali in lepili na nje jugoslovanske koleke. In tihotapstvo s ponarejenimi kronami se je bujno razvilo na vsej severni meji.
Tudi s koleki torej ni bilo nič in v promet so prišli čisto novi bankovci, ki so se glasili na dinarje s kronsko relacijo. Zopet smo menjavali bankovce in bili smo veseli prvih naših dinarsko-kronsklh novčanic, samo to nas je jezilo, da so ostali desetkronski in manjši bankovci še dalje v prometu.
Kakšni so ti bankovci že bili! Umazani, raztrgani, zakrpani. Ako se je pojavil kak nov eno- ali dvekronskl bankovec s kakršnimsibodi žigom, smo takoj vedeli: aha, ta je pa po skritih potih prišel pred nedolgim časom iz Avstrije. Ampak branil se vseeno ni nihče niti teh sigurno vtihotapljenih bankovcev. Cernu tudi? Saj so bili žigosani in človek ima vedno raj-še lep, nov bankovec, kot pa starega, umazanega, raztrganega in zakrpanega.
Tako je bilo pri nas eno- in dvekron-skih bankovcev vedno več, ker na Dunaju jih tiskajo noč in dan in ko so bili z žigom označeni, so bili 4- do Skat več vredni.
Sedaj je pa tega konec. Desetkronski bankovci so že pred tedni skoraj popolnoma izginili Iz prometa in te dni so izginili iz prometa tudi eno- in dvekronskl bankovci. Državne blagajne jih še sprejemajo, ampak ne Izdajajo jih več, temveč lepo sortirajo in v paketih pošiljajo v Beograd. Namesto njih so pa začeli vedno bolj prihajati v promet enodlnarski
bankovci, ki so jim sledili poldinarski, potem so prišli kovani desetparci in končno tudi kovani petparci.
Pet par! To je sedaj naš najmanjši denar in manjšega skoraj gotovo nikdar več ne bomo imeli. Tudi v Srbiji je bil petparec (po domače marjaš) najmanjši denar in ko so leta 1904. ali 1905. izdali bakrene dvoparce, so ti izginili iz prometa v par tednih.
Tiho, brez vsakega šuma so izginile iz prometa pri nas avstrijske krone in mi smo se popolnoma podinarili. Bil je tudi že skrajni čas, da smo se rešili tudi teh zadnjih avstrijskih ostankov, ki so se nas dosti dolgo držali. Skublov, Elsnerjev Šušteršičev in drugih stebrov avstrijskega režima pri nas smo se rešili tako-rekoč čez noč, krone so se nas držale pa skoraj tri leta.
Sedaj smo se rešili tudi teh starih, umazanih in zakrpani!: avstrijskih kron in upati je, da pride čas, ko niti živih spominov na avstrijski režim ne bo več med nami. Sicer so tudi ti živi spomini stari in umazani, ampak oni še vedno vegetirajo med nami...
Zapiski.
Hi, Jugoslavija! Modrijan, ki piše v «Jugoslaviji» članke in beležko, se je silno razsrdil nad našo ustavo, ker njega niso vprašali za mnenje in zato vzklika patetično, da bo obveljala samo ona listava, ki jo bo sprejel in odobril celokupni jugoslovanski narod! Ta modrijan iz «Unionovega» podruma hoče delati čudeže. Nikjer na svetu še ni bila ustava sprejeta soglasno od celokupnega naroda, samo našo ljubo Jugoslavijo hoče «Jugoslavijin» modrijan tako zdresirati, da bodo za njegov ustavni načrt glasovali radikalci, demokrati, klerikalci, Radičeve!, komunisti, socijalisti in oba ne-sesarja! Jugoslovani smo res nehvaležen narod, ko pustimo, da tak čudotvorce piše članke in beležko v «Jugoslaviji», mesto da bi mu dali državne vajeti v roke, da bi zavihtel bič in zavpil: « Hi Jugoslavija ---—».
Cvičkar ln Blau-Montag. «Kulturni delavec» se ga je napil in odšel v uredništvo «Jugoslavije», kjer je napisal beležko o — «Blau-Montagu», hoteč s tem imenom označiti naš list. Cvičkarju iz «Unionovega» podruma povemo, da bi naš urednik lahko vsopil v Kalanovo «Sveto vojsko», tako mu je nepoznan vsak «blau» in «Pondeljku», seveda, tudi, čeprav izhaja ob pondeljkih. Treznost, seveda, cvičkarjom ne more biti simpatična in — hinc illae lacrimae.
Krvoločnost očitajo klerikalni listi vladi radi «Obznane». Mislimo, da so vedno boljše in manj krvoločne «Obznane» kot pa streljanje ljudi, kakor se je to zgodilo pod klerikalno vlado. «Novi Čas» naj nikar ne misli, da je Zaloška cesta pozabljena, kakor ni pozabljeno niti dejstvo, da je Brejčeva vlada naravnost izzvala nerede, da je potem mogla pokazati svojo krvoločnost.
Nesesarska logika. NSS. očita demokratom, da so v času, ko so bili skupaj s socijalisti na vladi, podpirali socijaliste. To je bil narodni greh, pravijo nesesarji in ker hočejo oni popravljati narodne grehe demokratov, so omogočili v Ptuju nemškutarjem, da so dobili župana. Res, nesesarji so narodni «idealisti».
Koneksiteta prostora. Gospod dr. Lah je razžalil v «Slovenskem Narodu» gospoda dr. Šmalca. Slednji ga je pozval v «Jugoslaviji» naj navede dejstva za svoje trditve. Nekaterim gospodom se čudno zdi, da jo g. dr. Šmalc dal v «Jugoslaviji» poziv dr. Lahu na istem mestu, kjer on ponavadi spušča svoje pušice proti konsolidaciji naše državo.
Brez komentarja. «Slovenec» jo zelo zadovoljen z «Jugoslavijo» — že ve zakaj.
Kdo pošilja v ljubljani
Članek o tem vprašanju v zadnji številki «Pondeljka» je vzbudil splošno zanimanje in uredništvo je dobilo večje število 'pi8Cm o tem. V teh pismih se nam deloma javlja nove stariše, ki pošiljajo svoje otroke v nemške šole, deloma pa prizadeti stariši na različne načine opravičujejo svoje postopanje.
Ta opravičevanja so po veliki večini brez trdne podlage in izjemo bi napravili samo v slučaju majorja Pučnika, ki je živci z družino več iet v šleziji med samimi Nemci, ves čas vojno je bil pa odsoten od družine in mu res ni bilo mogoče naučiti otroka slovensko. V Ljubljani so mu vsi narodni ljudje svetovali, da vpiše otroka v manjšinsko šolo vsaj dotlej, dokler se ne nauči slovensko, potem ga pa lahko vpiše v slovensko šolo. Razumemo vse to in ker vemo, da je g. major Pučnik v narodnem ožim popolnoma korekten človek, no zamirimo njemu osebno nič, posebno keii nam je znano, da on tudi sam uči otroka slovensko in smo prepričani, da bo otrokova vzgoja res narodna. Ampak zamorimo narodni vladi, da je sploh u-stanovila nemške šo’e, ki v resnici niso bilo potrebne.
V veliki večini zahajajo v to šole otroci starišev, ki so že prav dolgo v Ljubljani in so tudi otroci bili rojeni v Ljubljani, tako, da so imeli dovolj prilike naučiti se slovensko. Med temi sta-rišl so tudi državni uradniki, ki so pač sprejeli službo tudi v Jugoslaviji, niso pa smatrali za potrebno, da bi vsaj v novih razmerah vpisali svoje otroke v slovensko šolo! Celo med uradniki deželne vlade(!) najdemo take (Leo Le-vicky) zagrizene Nemce, ki jih je «na-
otroke v nemške šole.
rodna» vlada iz kdosigavedi kakih vzrokov prevzela v našo državno službo in jim z ustanovitvijo nemških šol colo omogočila, da svoje otroke še dalje vzgajajo v nemških šolah!
To je res najboljši dokaz, da mi 1.1918. še nismo bili zreli za svobodo, oziroma da so na krmilo prišli čisto slučajno ljudje, ki na svobodo nikdar niti mislili niso in jim je ona prišla čisto nepričakovano ter jih spravila v največjo zadrego. Samo na ta način se more razlagati ustanovitev nemških šol v Ljubljani za otroke — jugoslovanskih državnih nameščencev, ker drugih Nemcev je prav malo. S tem, da je «narodna» vlada ustanovila nemške šolo v Ljubljani, je ona naravnost zapeljala marsikaterega narodno zavednega Slovenca, ki je prišel iz tujine in ki bi že poskrbel za narodno vzgojo svojih otrok, da je otroke vpisal v nemško šolo. Tak je slučaj majorja Pučnika, ki najbrže ni osamljen.
V nemške ljubljanske šole pošiljajo svoje otroke tudi naslednji «zavedni» naši državljani: inžinjer Pokom iz Zaloga; Julij Peške, rač. revident kurilnice j. ž., ki se še hvali, da njegovemu otroku ni treba znati slovensko; nadrevi-dent južne žel. Skala i. t. d.
Temu škandalu je treba napraviti konec — nemške šole v Ljubljani naj se zapro, ker so nepotrebne!
gospod Korun.
Gospod dr. Korun je poslanec jugoslovanske socijaldemokratične stranke v ustavotvorni skupščini. Sicer je advokat v Ljubljani in njegova pisarna je znana,
Zlatorog
Svoji k svojim: Poslužujte se edinole domačega izdelka
„ZLATOROG-MILO“
kajti to milo prekaša v vsakem oziru sleherno tuje milo.
Glavno zastopstvo prve mariborslic tovarne mila, prej C. Gros v Mariboru, za Kranjsko: Ü. Birne m drug, laj ubijana*, Gosposvetska c. 7
Zlatorog
Med vrstami.
«Slovenec» omenja na§ dopis iz Žužemberka o pridigi dekana Gnidovca in pravi, da jo dobro, da priobčujemo take «pridige», ker bodo imeli vsaj nekaj od pridig pravih duhovnikov tudi oni, ki ne zahajajo v cerkev. «Slovenec» torej odobrava zlorabo prižnice v strankarsko namene, v Beogradu se pa klerikalni poslanci pridušajo, da se zloraba ne vrš5' *
Z bojkotom žuga «Slovenec» državni šoli samo zato, ker bo državna šola služila samo pouku. «Slovenec» se pri tem sklicuje na bojkot v diisseldorfskem okraju v Nemčiji, kjer so socialistični in komunistični občinski sveti sklenili uvesti brezverske šole. V čem je naša državna šola brezverska?
*
«Slovenec» konstatira:	«Klerikalna
stranka jo danes močnejša kot kdaj prej,» tako piše «Jugoslavija», o kateri ne moro nihče trditi, da simpatizira s «klerikalci». — O, «Jugoslavija» pa res ne simpatizira s klerikalci, klerikalci pa ne z njo!
*
Na narodno delo demokratov ne da «Jugoslavija» nič. Seveda, vse, kar so je do sedaj pri nas na narodnem polju delalo ni za nič, ampak narodni «idealizem» g Peska in tovarišev, ta je nekaj vreden...
*
Klerikalni zaupniki ljubljanski so imeli sestanek, na katerem so razpravljali o občinskih vprašanjih. Občinskih vprašanj je v Ljubljani mnogo, ampak klerikalni zaupniki so se pečali samo z vprašanjem sokolskega doma na trgu Tabor, ker to je po njihovem najvažnejše komunalno vprašanje.
*
Predsednik deželne vlade; za Slovenijo, g. dr. Baltič je rojen Ljubljančan. Mariborska «Straža» ga je pa napravila za begunca, ki «naj bi ostal zvest svojemu ljudstvu ter mu služil doma ..,»
*
Klerikalci očitajo predsedniku deželne vlade dr. Baltiču, da je bil za časa okupacije Cme gore v upravni službi v črni gori. Tega, seveda klerikalci ne povedo, da je dr. Baltič v tej svoji lastnosti veliko dobrega storil črnogorskemu ljudstvu.
Budalosti prošlep tedmi.
Petkov «Slovenec» poroča iz Beograda, da se je seja konstituante zavlekla do polnoči, ker se hoče forsirati glasovanje o ustavi. — V resnici je bilo glasovanje že ob deveti uri zvečer.
*
Velika Slovenija. Ker imajo Hrvati že zdavnaj svojo «Veliko Hrvatsko», ker so sedaj ustanovili tudi Srbi svojo «Veliko Srbijo», namerava tudi Prepeluh prekrstiti svojega «Avtonomista» v «Veliko Slovenijo», ki bo segala od «Oblačilnice» do «Zadružne gospodarske banke».
*
Ivo Šorli prevaja Dantejevega «Tarta-rina» v goriškem narečju, Nadrahov Cene prevaja Dantejevo «Divino comedio» v pristni ljubljanščini.
Razno.
Od uredništva. «Jugoslavijin» beležkar, ki je identičen s člankarjem, je napadel dr. Ivana Laha in mu podtika tudi verze, ki včasih izhajajo v «Pondeljku». Dr. Lah bo «Jugoslavijinemu» člankarju gotovo dal primeren odgovor, uredništvo «Pondeljka» pa izjavlja kategorično s svoje strani, da nima dr. Lah s «Pon-deljkovimi» verzi nič skupnega.
Ostavko na državno službo je dal g.
dr. Demeter Bleiweis pri zdravstvenem odseku v Ljubljani.
Občinske volitve so končane. V kratkem bo mogoč popoln pregled, ki so bo še bolj izjasnil, ko se izvrše povsod županske volitve. Klerikalci se drže taktike, da kriče «primite tatu», da pokrijejo svoj lastni poraz. Doslej so imeli čez 90 odstotkov občin v svojih rokah, odslej jih bo le približno 35 odstotkov. Mesta Črnomelj, Višnja gora in Krško i	! -ih letih črnega robstva
zopet v napredne roke. Pri konstitucijah občin se izkazuje, da so mnoge občine, kjer so duhovniki pod firmo SLS. vložili liste, v resnici napredne. Nekaj občin bo rdečih. V Zagorju so izvolili komunista za župana, pa se ne ve, ali bo iz te moke kaj kruha.
Nov višnjegorski župan. Iz Višnje gore nam brzojavljajo, da je pri določitvi župana odločil žreb za demokrata Alojzija Turka; prvi svetovalec je tudi demokrat Franc Turk. Tudi to svojo trdnjavo so klerikalci izgubili.
Županska volitev v Celju je razpiasna za sredo, 18. t. m.
Demagoštvo. Naša industrija se nahaja v težkem položaju, ker jo ubija avstrijska konkurenca. Vzrokov je več, najvažnejši vzrok je pa slaba avstrijska valuta, ki omogočuje avstrijski industriji, da prodaja proti naši veliko boljši valuti svoje izdelke cenejše kot naša industrija, ki mora tudi delavce plačevati v naši dobri valuti. Zato je bila posebno naša železna industrija primorana odpuščati delavce v večjem številu in omejevati obrat. Takrat je klerikalno časopisje vpilo na vlado, da ne ukrene ničesar v zaščito industrije in da so radi tega primorane tovarne motati delavce na cesto. Vlada je sklicala radi tega konferenco interesentov, ki so zahtevali carinsko zaščito domače produkcijo. Med temi interesenti so bili, seveda, tudi klerikalci, ki so tudi odločno zahtevali carinsko zaščito domače industrijske produkcije. Vlada bo o temu kmalu sklepala, klerikalno časopisje pa že vpije, da hoče vlada delati s carinami draginjo! To so pa res demagogi, kakršnih menda nikjer na svetu ni!
Koroški dan, ki ga je priredil «Gosposvetski Zvon» na binkoštno nedeljo, se je sijajno obnesel. Narodni idealizem pri nas še ni popolnoma zamrl, vsaj v Ljubljani ne, kjer živi demokratska in narodna misel.
«Hlahol» na Slovenskem. Prihod odličnega češkega pevskega zbora «Hlahol» med nas je vnovič pokazal, kako tesne in prisrčne so vezi, ki nas vežejo z našimi severnimi brati. V Mariboru, kakor tudi v Ljubljani je bil sprejem čeških gostov nad vse prisrčen, naravnost impozanten in koncertna dvorana je bila tudi v obeh mestih napolnjena do zadnjega kotička. Natančnejše so o tem poročali dnevniki. «Hlahol» je odšel iz Ljubljane v Zagreb in druga večja mesta v državi.
Nogometne tekme. Na binkoštno praznike se je vršila v Ljubljani tekma med «Ilirijo» in zagrebško «Sparto», ki je končala v nedeljo s 5:1 in v pondeljek s 4:0 — v korist «Ilirije». — V Mariboru je bila na binkošno nedeljo tekma med kluboma «Maribor» (slovenski) in «Rapid» (nemški), ki se je končala z zmago «Maribora» s 3 : 0.
Češnje se dobe po 40 kron. Seveda so še zelene, nevkusne ter vrhtega tudi nezdravo, Človek bi mislil, da jih kupujejo samo eksaltirani verižniki. Prodajalke na trgu pa nam zatrjujejo, da jih kupujejo ženske, ki bi bolje storile, da bi kupilo otrokom kruha.
Peskov § 19.
(G. Pesek nam jo poslal sledeči popravek, ki ga lojalno priobčujemo:)
Ni res, ni res, ni res, ni res, jaz nisem potoval, da bi v deželi češki si
denarja kaj nabral.
In kufra nisem vzel s seboj, moj kufer je doma, ime pa mu je fuč-kredit, in prazen je do dna.
Tud’ Fakin je doma ostal, saj on je tajnik naš, če bi šeaon nas zapustil, prema! b’ imel blamaž.
V četrtem se ne vozim jaz, je prvi razred moj, — zahtevam, da popravite takoj, takoj, takoj!
Jaz pišem s spoštovanjem se Anton in pa Pesek, in kdor se le dotakne me, zagrabil je za ______
Po pošti prejeman stane «Pondeljek»:
letno ... 12 dinarjev (48 K); polletno . . 6 dinarjev (24 K); četrtletno . .	3 dinarje (12 K).
Krafkočasnice.
«Zakaj ste tako žalostni, gospa?»
«Ker so mi moža obsodili v šestmesečno ječo.»
«No, saj to itak kmalu mine.»
«To je baš, kar me žalosti.»
«Koliko pa ste stari, gospa?» «Dvaintrideset let.»
«Ali morete to dokazati s krstnim listom?»
«Ne morem. Cerkev, v kateri so me krstili, je zgorela že leta 1875.
v Ljubljani.
Tvrdka J. Doleno, Ljubljana, Hllšor-jeva nlloa 6, priporoča v nakup najboljše Inštrumenta prvovrstnih tovaron po solidnih in zmernih cenah.
Priporoča so prvovrstni
atelje za črkoslikarstvo
Čitajte knjige
Fajgilj D., Tik za fronto. Cena 36 K, po pošti 2 K več.
D. Kaš, Dalmatinske povesti. Cena 12 K. no pošti 1-20 K več.
Jos. Stare, Lisjakova hči. Cena 16 K, po pošti 1-20 K več.
Goncourt, Dekle Eliza. Roman. Cena 10 K, po pošti 2 K več.
Cervantes, Tri novele. Cena 10 K, po pošti 2 K več.
Cehov, Sosedje in druge novele. Cena 18 K, po pošti 1'80 K več.
Simon Jenho, Pesmi. Cona 10 K, no pošti 1-80 K več.
Jos. Jurčiča zbrani spisi. I. zv. 22 K, II. zv. 22 K, po pošti vsak zvezek 3 K več.
Dr. Deri, Dojenček, njega negovanje in prehrana. Cena 6 K, po pošti 1 60 K več.
Dr. Demšar, Spolne bolezni. Cena 10 K, no pošti 1-60 K več.	’ *
Dr. Ig. Rutar, Zbirka vojaških zakonov. Cena 36 K, po pošti 1'80 K več.
Knjige se naročajo pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6.
Filip Pristou,
Ljubljana, „Hotel Malič“.
rOLNOQUniJ/1STI
OBROČI za TOVORNE AVTOMOBILE
FNEvnam/i za ko-
lesa !H AVTOMOBILE
KOLESA flVTOnOBILI
NAJCENEJE
JOSIP QOREC
UUBUdM	*
QOSFOSVET5KA C. 14 |
«ME
JADRAN“ «i. z.. z. LJUBLJANA
=-----= DUNAJSKA CESTA 9 ===
priporoča:
kolonijalno in špecerijsko blago, ter žilne pridelke.
To a n. sl im solidna (post. n e žit» a.

CARINSKO POSREDOVANJE
izvršuje najtemneje in po zmernih cenah
„BALKAN“
delniška družha za mednarodne transporte
IU1BU1NI. HniUEOCUH UAGREH
Ljubljanska kreditna banka»gja s"-»*»”
ulica št. 2
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Borovljah, Ptuju in Brežicah.
Delniška glavnica K 50,000.000*—
Rezervo okrog K 45,000.000*—.
Se priporoča za vse v njeno stroko spadajoče posle.
= Prodaja srečke razredne loterije. =
Kupujo in prodaja vse vrsto vrednostnih papirjev, valut In dovoljuje
vsakovrstne kredite.
Čekovni račun v Ljubljani št. 10.509. Brzojavni naslov: Banka Ljubljana. Telefon št. 261 in 413.