Qlns Notranjske Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Cerknica leto n. Konferenca SZDL občine CERKNICA Konferenca Socialistične zveže delovnega ljudstva občine Cerknica, ki je bila 5. febru¬ arja 1963, je govorila predvsem o nadaljnjem razvoju kmetijstva, enega najvažnejših pro¬ blemov na našem področju. Ze nekaj let do¬ življamo v kmetijstvu velike spremembe, ki na prvi pogled kažejo napredek, ko pa ga analiziramo, še vedno opažamo, da so v kme¬ tijstvu pomanjkljivosti, ki bi jih bilo treba čimprej odpraviti in se približati industrijske¬ mu značaju proizvodnje tudi v kmetijstvu. Uspehi, ki so bili doseženi v letu 1962, vseka¬ kor niso zavidljivi in so povod za poglobljeno razmišljanje. Bruto proizvodnja se iz leta v leto dviga ter je znašala v letu 1960 16,077.147 dinarjev, leta 1961 49,042.282 dinarjev, po oce¬ ni za leto 1962 pa že 110,000.000 dinarjev. Vzrok finančnemu porastu je tudi dviganje cen kmetijskih proizvodov, tako da obseg proizvodnje ni porastel v taki višini, kot ga prikazujejo številke. Vendar pa se je v letu 1962 povečala proizvodnja žita štirikratno, krompirja za 40 %, prirast goveda za 30 %, proizvodnja mleka za 20 %, padla pa je proiz¬ vodnja krmskih rastlin in sena za 30 % ter silaže za 10 %. Vzrok za padec proizvodnje krmskih rastlin in sena je treba iskati v vre¬ menskih neprilikah v preteklem letu. Zaskrb¬ ljeni pa smo tudi zaradi tega, ker so hektarski donosi še vedno premajhni in so v posamez¬ nih primerih celo nižji kot pri privatnikih. V to bo potrebno vložiti več napora in opravičiti investicijska sredstva, ki znašajo do sedaj že nad 350 milijonov dinarjev. Zato se bodo mo¬ rale bolj potruditi vse subjektivne sile, pred¬ vsem pa organi upravljanja in vodstva v kme¬ tijskih zadrugah. Še posebno važno pa je na¬ daljnje pridobivanje zemljišč za družbeni sektor. V bodoče bodo zamenjavali zemljišča le tistim ljudem, ki živijo samo iz kmetijstva, vsi ostali pa se bodo morali slej ko prej od¬ ločiti ali bodo samo delavci ali pa kmetje. Kmetijsko proizvodnjo je oviral tudi doseda¬ nji način planiranja. Planirali so veliko, izvr¬ šili pa samo 50 % proizvodnega plana. Po¬ trebno bo uvesti proizvodne evidence, od ka¬ terih je odvisno nadaljnje planiranje, kakor tudi iskanje notranjih rezerv, ugotavljanje subjektivnih in objektivnih vzrokov izgub, ki še nastajajo v družbeni kmetijski proizvodnji. Pred nami sta predvsem dve nalogi: Naj¬ prej bi bilo treba dograditi živinorejske ob¬ rate z vsemi pomožnimi objekti in zaokrože¬ nimi zemljišči. Potem pa bi bilo treba pove¬ čati in odpirati nove kmetijske kapacitete. Današnja kapaciteta hlevov je 1600 stojišč za živino, izkoriščeni pa sta dve slabi tretjini, zato bo potrebno le-te čimprej izpopolniti. Za zagotovitev krmne baze pa je potrebno po¬ večati površine za 600 ha ter vse dosedanje površine z arondacijo vključiti v komplekse. Vsi ti kompleksi se bodo formirali v bližini živinorejskih obratov. S pridobitvijo zemljišč bi bila struktura naslednja: 1000 ha travnikov, 200 ha deteljišč, 100 ha silaže, 100 ha žit in 200 ha krompirja. To naj bi bila osnova za prehod v industrijsko kmetijsko proizvodnjo. Ko bo to doseženo, potem bi v nadaljnjih petih letih povečali hlevske kapacitete na 3000 stojišč, povečale pa bi se tudi kmetijske površine in bi bilo zajeto v družbeni sektor že okrog 4000 ha zemljišč. Z uvajanjem sodob¬ nih agrotehničnih ukrepov bi se pridelek kul¬ tur podvojil. Za dosego teh ciljev pa bo po¬ trebno 800 milijonov investicij. S tem bi bila dana tudi možnost razvoja predelovalne in¬ dustrije za kmetijske proizvode. Mogoče se komu zdi, da je v današnjih razmerah nemo¬ goče doseči te cilje. Vsi vemo, da je danes že dobršen del ljudi zaposlenih v industriji, nekdaj pa so životarili ob kmetijstvu. 2e da¬ nes jim zemlja ne predstavlja več edinega dohodka, jutri pa jim bo še manj. Ne smemo tudi prezreti, da so možnosti zaposlovanja v industriji še vedno velike. Od koga pa naj pričakujemo, da bo vestneje ustvarjal, če ne domač človek. To so dejstva, ki ne morejo podpreti sentimentalne skrbi zaradi zmanjša¬ nja zemljišč v privatnem sektorju z izgovo¬ rom, da bo kdo življenjsko ogrožen. Potrebno pa bo začrtati področja, kjer bo individualni kmetovalec še naprej nemoteno obdeloval svojo zemljo ali v kooperaciji ali samostojno. Vsekakor pa je nujno napraviti točne analize o strukturi ljudi, ki žive na področjih, kjer se razvija družbeno kmetijstvo. Ce upošteva¬ mo že danes zgrajene živinorejske obrate in cilj, ki mora spremljati možnosti povečanja proizvodnje družbenega kmetijstva, lahko smatramo za najinteresantnejše področje vso Cerkniško in Loško dolino. Tu so možnosti za intenzivno kmetijstvo, kjer lahko dosežemo z uporabo vseh agrotehničnih mer sodobno proizvodnjo. Ce nam je znano interesno pod¬ ročje, potem je prva naloga, narediti podrob¬ nejše načrte in smelo realizirati. Pri uresničevanju tako začrtanih planov je zelo pomembna politika obdavčitve. Znano je, da danes ni bistvenih razlik med obdavčitva¬ mi kmeta v nižinskih predelih v bližini cen¬ trov in tistimi v hribovitih predelih. Kmet v bližini centra dobiva diferencialno rento, kar mu omogoča neprimerno boljše življenj¬ ske pogoje kot tistemu, ki je v hribih. Zato bo šla v bodoče tudi davčna politika v tej smeri, da bodo nastale bistvene razlike med nižinskimi in višinskimi predeli. Davčna poli¬ tika v občini se usmerja z občinskimi dokla¬ dami. Ta instrument je prepuščen občini za¬ radi tega, ker najbolj pozna razmere svojega terena. Vendar bodo morali v bodoče pri tem vprašanju sodelovati tudi kmetijski strokov¬ njaki. Predvidoma se kvota davčnih bremen v letu 1963 ne bo bistveno spremenila, razen toliko, kolikor bodo nastale razlike med ni¬ žinskimi in višinskimi predeli. S tako davčno politiko lahko pričakujemo intenzivnejšo kme¬ tijsko proizvodnjo, ker bo le-ta stimulirala kmeta, on sam pa bo najbolje uvidel, ali se mu še naprej splača primitivno gospodariti ali se vključiti v družbeni sektor kmetijstva ali pa zaposliti v industriji. Odloki o agrominimumu se v preteklosti niso dosledno izvajali, vendar so se posamez¬ niki, ki so to izvajali, prepričali, da imajo večje hektarske donose. Tistih pa je bilo le malo, ki so izvajali odlok o agrominimumu. Občinski ljudski odbor bo sprejel odlok o do¬ slednem izvajanju agrominimuma, kar bo tudi pospešilo proces dviga kmetijske proiz¬ vodnje in opredelitev ljudi v eno dejavnost. Z dosedanjim proizvodnim sodelovanjem za¬ druga — kmet ne moremo biti zadovoljni, ker se pri tem delu niso dovolj angažirale same zadruge. Tudi to je potrebno odstraniti in na¬ vezati tesnejše stike s kmeti ter pospeševati kooperacijske odnose med obema partnerjema. Ne moremo biti zadovoljni niti z živinorejsko kooperacijo. Namesto da bi dosegli nad 1500 kooperacijskih pogodb, je bilo doseženih le borih 700. To je neka rezerva, s katero bi lah¬ ko hitreje napolnili sedanje živinorejske ob¬ rate. Za tako sodelovanje bo tudi kmet zain¬ teresiran, če bo dobil malo večjo premijo in je potrebno v naslednjem obdobju vložiti vse napore, da se živinorejska kooperacija mak¬ simalno poveča. Pri tako intenzivnem bodočem razvoju kmetijstva ne smemo pozabiti na stare ljudi. O tem vprašanju so že mnogo razpravljali, vendar vse preveč pavšalno in površinsko. Prav gotovo je, da je treba tem ljudem nu- (Nadaljevanje na 2. strani) Clas notranjske & Skrb za človeka v ospredju ZAPIS~Ž LETNE KONFERENCE ZB OBČINE CERKNICA 72 DELEGATOV IN GOSTOV JE PRISOSTVOVALO LETNI KONFERENCI ZB OBČINE CER¬ KNICA. MED GOSTI JE BIL TUDI PREDSEDNIK ObLO TOV. FRANC KAVClC IN PREDSED¬ NIK OBČINSKE SZDL TOV. ING. IZTOK JURANČIČ. Predsednik organizacije ZB tov. Stane Sega je v uvodnem referatu govoril največ o njeni skrbi za boljše življenje nekdanjih borcev NOB ter o delu članov za ohra¬ nitev spominov na revolucijo. V poročilu je povedano, da je vklju¬ čenih v organizacijo 1700 članov, ki delajo v desetih krajevnih or¬ ganizacijah. Preteklo leto je bilo zdravniško pregledanih 400 članov organizacije. Pet tovarišev je od¬ šlo na klimatska zdravljenja. Pre¬ gledi so bili nesistematični pred¬ vsem zaradi slabe evidence član¬ stva v posameznih krajevnih or¬ ganizacijah. Več pozornosti so posvečali življenju članov NOB, zaposlenih v delovnih organizaci¬ jah. Tako so bile imenovane pri krajevnih organizacijah posebne komisije, ki so ugotavljale na ka¬ terih delovnih mestih in v kakšnih pogojih delajo ti tovariši. Neka¬ tere komisije svojega dela niso najbolje opravile. Komisija za pri¬ znavanje posebne delovne dobe je obravnavala 280 primerov. Pri reševanju je imela veliko težav, ker ji nekatere krajevne organi¬ zacije niso nudile potrebnih po¬ datkov in predlogov. Svojo dolž¬ nost sta dobro opravili le organi¬ zaciji ZB Unec in Grahovo. Nek¬ danji borci imajo stanovanjske razmere v pretežni večini urejene. Obstajajo le še nekateri primeri, ki pa bodo verjetno lahko tudi letos že rešeni. ObLO je iz svo¬ jega proračuna določil 10 milijo¬ nov dinarjev v posebni sklad za gradnjo stanovanj članov ZB. Ce sredstva ne bodo v celoti izkori¬ ščena, jih bodo prenesli v stano¬ vanjski sklad občine za druge stanovanjske gradnje. Okrog 8 milijonov dinarjev, ali 10 % celot¬ nega občinskega proračuna, je prispeval lani ObLO za priznaval¬ nine in druge izdatke organizacije ZB. Na področju občine je še vedno 242 upravičencev na inva¬ lidnine, ki jih ne prejemajo za¬ radi posesti zemlje. S tem seveda neposredno bremenijo občinski proračun, iz katerega prejemajo priznavalnine. Organizacija ZB skrbi še za 20 otrok padlih bor¬ cev, ki vsi razen enega obisku¬ jejo srednje in visoke šole. V pisanje zgodovine in zbiranje topografskih zapiskov je bilo vlo¬ ženega lani bore malo truda. Le organizaciji ZB Rakek in Unec sta napravili korak naprej pri pisanju partizanske kronike. Po¬ sebna komisija je s sekcijo bivših borcev in internirancev, ki so bili zadolženi za zbiranje gradiva, po¬ vsem zanemarila svojo nalogo. Spominski objekti in grobišča so v glavnem urejena. V načrtu imajo le še ureditev grobišč v Danah in Podcerkvi ter odkritje spominske plošče na poslopju osnovne šole v Grahovem. Letne konference krajevnih or¬ ganizacij ZB so bile dobro obis- Pri občinskem sindikalnem sve¬ tu v Cerknici sta bila doslej že dva plenuma, kjer so razpravljali o izdelavi statutov gospodarskih organizacij. Na prvem plenumu so bile podane osnovne smernice, po katerih naj bi se ravnale sin¬ dikalne podružnice. Osnovali so tudi posebno komisijo, ki bo nu¬ dila sindikalnim podružnicam po¬ moč. Na drugem plenumu pa so bile že prikazane analize v posamez¬ nih organizacijah. Predvsem je bilo ugotovljeno, da so bili neka¬ teri pravilniki v gospodarskih or¬ ganizacijah prehitro izdelani, ne da bi v polni meri uzakonili stva¬ ri, ki so specifične za določeno organizacijo. Novi statuti bi mo¬ rali vsebovati organizacijsko she¬ mo služb in organov upravljanja. Potrebno bi bilo tudi, da bi sta¬ tuti dopuščali več samostojnosti ekonomsldm enotam. Natančneje bodo morali tudi določiti pristoj¬ nosti ekonomskih enot in obvez- kane, vendar je bilo na njih pre¬ malo govora o priznavalninah in posebni delovni dobi. V zelo živahni razpravi so na¬ kazali potrebo po kadrovski utr¬ ditvi vseh komisij, ki lani s svo¬ jim delom niso zadovoljile. Za¬ vzeli so se za tesnejše sodelovanje z ostalimi komisijami pri vseh političnih organizacijah. Delegati so opozorili na to, da je treba delo pri zbiranju doku¬ mentacije iz NOB na našem pod- nosti, ki jih imajo le-te do orga¬ nizacije. Ugotovili so, da so doslej največ kršili interno zakonodajo predvsem pri sprejemanju, kazno¬ vanju in odpuščanju delavcev. Sklenili so tudi, da bo imel poslej Občinski komite ZKS je s po¬ močjo delavske univerze iz Cerk¬ nice v zimskih počitnicah organi¬ ziral politično šolo v Starem trgu. Pouk je bil strnjen. Obiskovalo ga je petindvajset slušateljev iz ob¬ čine. Pri predavanjih in v disku¬ siji so obravnavali predvsem ak¬ tualno politično in gospodarsko problematiko občine. Predavali so domači predavatelji. Sedaj bodo slušatelji pripravili pismene na¬ ročju premakniti z mrtve točke, kajti preteklost vedno bolj tone v pozabo. Grajali so svet za gradbene in komunalne zadeve pri ObLO Cerknica, ki ni preveril podatkov o vzdrževanju grobišč padlih bor¬ cev v Loški dolini. Obsodili so nove protijugoslovanske izgrede v nekaterih zahodnih deželah. Izvolili so nov 19 članski od¬ bor ZB. Za predsednika je bil ponovno izvoljen tov. Stane Sega. LT referendum važnejšo vlogo v go¬ spodarski organizaciji. V zvezi s sprejemanjem statu¬ tov pa so menili, naj se člani kolektivov najprej seznanijo z ustavo in občinskim statutom. loge, ki bodo obravnavale dogaja¬ nje v komuni. Šolo je upravljal Janez Otoničar in je v celoti- uspela. Tovarniški komite ZKS je tudi pripravil večerno politično šolo v tovarni Brest. Pouk že teče in bo trajal tri mesece. Obe šoli nameravata vzgojiti in izobraziti kader za vodstva osnov¬ nih organizacij zveze komunistov- MaP Dva plenuma zaradi izdelave statutov Uspela politična šola Konferenca SZDL občine Cerknica (Nadaljevanje s 1. sitrani) diti osnovne življenjske pogoje, da ne bodo nastajali socialni problemi. Po statistiki je danes na področju občine 149 kmečkih gospo¬ darstev, na katerih žive izključno ostareli ljudje, nesposobni za delo, teh pa je 225. Na prvi pogled so te številke zaskrbljujoče. Ce pa upoštevamo, da imajo vsa ta gospodarstva 1920 ha skupnih površin, od tega 653 ha gozda, da že danes dajejo nekaterim precejšnje pod¬ pore, da je precej oseb, ki bi se po liniji ZB upokojile, potem niso za občino nemogoča obremenitev in rešitev tega humanega vpra¬ šanja. Pogoj za to pa je, da ti ljudje v celoti prepustijo premoženje družbi. Ta vprašanja bo potrebno hitro začeti individualno obrav¬ navati. Da bi se pospešeno odvijala kmetijska pro¬ izvodnja, pa bo potrebno posvetiti še več po¬ zornosti samoupravnim organom v zadrugah, kakor tudi delitvi dohodka in nagrajevanju po delu, saj je še 50 % delavcev plačanih na uro. Večjo skrb bo potrebno posvetiti vpra¬ šanju podružabljenja gozdne proizvodnje, po¬ sebno v začetku. Ce pa bomo hoteli vse te naloge izpolniti, je treba dobiti sposoben stro¬ kovni kader, ki bo kos vsem nalogam za do¬ sego nadaljnjega socialističnega razvoja kme¬ tijstva. To so bile nekateri osnovne misli in pred¬ logi konference socialistične zveze delovnega ljudstva občine Cerknica, ki bodo prav go¬ tovo dali poleta vsem subjektivnim silam, ki se ukvarjajo s to problematiko ter lahko že v bližnji prihodnosti pričakujemo boljše rezul¬ tate. Taf Analiza delovne sile Na pobudo okrajnega sindikal¬ nega sveta je bila pri občinskem sindikalnem svetu v Cerknici osnovana komisija, ki bo natanč¬ no analizirala sestav delovne sile v občini. Komisija je že obiskala vse gospodarske organizacije v občini in tudi pričela z izdelavo elaborata. Elaborat bo služil go¬ spodarskim organizacijam, da bodo lahko natančneje priprav¬ ljale svoje plane in si načrtneje pripravljale delovno silo za na¬ prej. glas notranjske Zimski turizem napreduje prepočasi iiiiiiiiiuiinimiiiiiiiiiniimiiinimiiuiiiimiiiimiiiiniiiiiiiiimmiiMiiiniiiiiiiiiiinniimumunimimunmiii iiiimiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiii ■nmiiiiiiiiiiiiiitiiiinniiiiiiHiii ittiHiiiiiiNNiNimnnin Zimska idila ni prinesla cerk¬ niški in loški dolini nobenih več¬ jih obiskov. V zimski turistični sezoni vlada v naših krajih še vedno' pravo mrtvilo. Rakov Škocjan skoraj povsem miruje in ga le včasih obiščejo doma¬ čini, predvsem mladi raziskovalci krašJcega sveta z osnovne šole Rakek. Sicer pa pričakujejo šte¬ vilne obiske v pomladnih dneh, ko bo sredi Rakove doline odprt večji gostinski obrat z dobrimi gostinskimi in nočitvenimi kapa¬ citetami. Bolj živo je bilo na smučiščih na Rakeku, v Cerknici, Starem trgu in Bloški planoti. Vendar tudi odlična smučišča ni¬ so mogla privabiti gostov iz od¬ it). januarja 1963 je bil občni zbor Turističnega društva Cerk¬ nica — pododbora Rakek. Ob tej priliki je poročal predsednik pod¬ odbora tov. Jože Gornik. Izrekel je več kritičnih pripomb na ra¬ čun gostinskega podjetja »Lovec« na Rakeku. Kljub priporočilom, da bi lokal pri »Lovcu« primerno uredili, gostinsko podjetje nika¬ kor ne more pripraviti predloga za ureditev lokala. Polno razu¬ mevanje za turizem pa je poka¬ zalo trgovsko podjetje »Škoc¬ jan«, ki je v tem' obdobju zgra¬ dilo na Rakeku bencinsko črpal¬ ko in prijetno kavarnico. Pomen turizma je prav tako dobro oce¬ nil krajevni odbor na Rakeku, ki je dal sredstva za izdelavo dveh velikih reklamnih in usmer¬ jevalnih tabel. Te bodo že spo¬ mladi postavljene na Rakeku in tako služile turistom pri ogledu daljenejših krajev, zato pa so bili bolj živahni domačini, zlasti iz vrst mlajših prebivalcev, ki so jim bile podaljšane zimske počitnice. Velika planinska koča na Slivnici je še vedno v gradnji. Le malo niže pod vrhom je lov¬ ska koča, ki so jo smučarji lahko izkoristili za ugodno zavetje in prenočišča, kajti v koči so tudi ležišča, žal lovska koča zaradi premajhne prostornine ni oskr¬ bovana. Planinska postojanka na vrhu Slivnice čaka le še na iz¬ delavo notranjih prostorov in na opremo. S tem objektom bo po¬ stalo vprašanje zimskega turiz¬ ma pri nas veliko bolj pereče. Nočitvene kapacitete v dolini ni- turističnih zanimivosti našega no¬ tranjskega področja. Turistična organizacija na Ra¬ keku ima za svojo najvažnejšo nalogo ureditev Rakovega Škoc¬ jana. Ta naj bi bil izhodišče tu¬ rizma v občini Cerknica. V ta namen je pododbor v sodelova nju z Zavodom za spomeniško varstvo LRS, z odsekom za spo¬ meniško varstvo OLO Ljubljana in ljubljanskega vodnega gospo¬ darstva pripravil idejni osnutek celotne ureditve v Rakovem Škocjanu. Po tem osnutku bomo tu zgradili gostišče s prenočišči, camping, avtomobilski camping in uredili dohode pod Mali narav¬ ni most, v Zelške jame, pod Ve¬ liki naravni most in v Tkalco jamo. Prav tako je predvidena ureditev potoka Rak za kopanje, zgraditev jezu ter viseča brv, ki naj bi turistom omogočala pre¬ šo bile zasedene in je bilo do¬ volj prostora za posamične obiske. Tudi Križna jama opozarja nase le z eno samo, komaj vidno leseno tablo, pribito nedaleč od samega vhoda v jamo. Tako osamljena, sredi gozdov med Lo¬ žem in Bloško polico, pričakuje sončno pomlad. Morda ji bo ta prinesla več obiskov. Za perspek¬ tivni razvoj tega izrednega kra- škega bisera pa bo prav gotovo poskrbela tudi posebna komisi¬ ja, ki dela v okviru občinske skupščine. Drugače je bilo na Cerkniškem jezeru. Debela lede¬ na ploskev je v zadnjih dneh prekrila celotno površino Cerk¬ niškega jezera, le deli glavne struge niso bili zamrznjeni. Le¬ dena ploskev je segala skoraj povsod do tal in je bila na ne¬ katerih mestih debela tudi po 30 centimetrov in več. Drsalcem je sicer obilica snega zasula prirod- no ledeno ploskev in so bili tako prikrajšani za del zimske opoj¬ nosti, zato pa je bilo na jezeru več ribičev in lovcev. Ob poži¬ ralnikih je oživelo kot poleti in jeseni. Vneti ribiči so si spet na¬ deli na ramo sake in zagazili v debeli sneg. hod preko Raka do gostišča in istočasno nudila lep razgled na celotno dolino Raka. Pododbor se ie resno lotil dela. Gostišče bo lahko sprejelo do 100 gostov naenkrat in nudilo 18 nočišč dnevno. Je tik pred izgradnjo in društvo predvideva otvoritev spomladi 1963. Ribiči so zgradili toliko jezu, da se je nivo vode v Raku dvignil za 35 cm, sami člani pa so s sredstvi, ki jih je dal na razpolago ObLO Cerknica (Nadaljevanje na 4. strani) V občini imamo že tri turistična društva V letošnji hudi zimi so se vhodi Zelških jam v Rakovem Škocjanu odeli v pravljične ledene tvorbe ih z njimi prepregli velik del teh jam Foto: France Habe Turizem Večkratno usihanje Cerkniške¬ ga jezera jim ni naklonjeno in tako jim skopi plen ne dela pre¬ glavic. Lovcem se je malce bolj nasmehnila sreča. Manjše jate rac so se zadrževale tudi na Cerkniškem jezeru in vabile lov¬ ce v goste. Le-ti niso držali kri¬ žem rok. Vsak dan se je priče¬ njalo v mraku. Pokalo je z vseh strani in gorje racam, če bi jih vsi streli zadeli. Tak je bil utrip življenja pri nas v mrzlih februarskih dneh, ko velike razpokane ledene čeri na Cerkniškem jezeru bohotno zijajo v zrak, ko se krivine smu¬ či na planjavah globoko zajeda¬ jo v visoko snežno pokrivalo in ko zmrznjenci silijo h krušni peči. Turistov pri nas pozimi res še vedno primanjkuje, zato pa sami pričenjamo vestneje izkoriščati domača letovišča za šport, lov in ribolov. LT 'LOVCI ZA RAZVOJ TURIZMA V nedeljo 17. februarja je bilo na Rakeku posvetovanje predstav¬ nikov lovskih družin s področja celotne občine. Na njem so raz¬ pravljali o sodelovanju lovcev pri razvijanju turizma v občini Cerk¬ nica. Posvetovanja so se udeležili tudi predstavniki javnega življe¬ nja, med njimi predsednik občine tov. Franc KAVČIČ, predsednik občinskega odbora SZDL tov. ing. Iztok JURANČIČ in predsednik komisije za turizem pri svetu za blagovni promet občine Cerknica tov. Tone GORNIK. Posvetovanje, ki ga je vodil sek¬ torski predsednik lovske organi¬ zacije tov. Tone JERNEJČIČ, je pokazalo, da gre predvsem za po¬ speševanje inozemskega turizma, 'ki bi nam lahko prinašal več sredstev kot danes. Sklenili so. da bodo posamezne lovske družine odredile določeno število divjadi 79 odstrel tuiim turistom. Pred¬ vsem gre za lov diviih rac in sr¬ njakov. lvovske družine bodo pri¬ hodnje dni razpravljale o tem, kako se bodo kar najbolje vklju¬ čile v delo pri razvoju turizma in določile število divjadi za odstrel tujim turistom. Tako sodelovanje s turističnimi delavci pa bo pri¬ našalo lovcem tudi več sredstev, ki jih bodo s pridom uporabili za postavljanje krmišč in gnojenje jas, na katerih se hrani divjad. Ko bodo bolje urejena krmišča, bodo lovci ponudili turistom za odstrel tudi jelenjad. Le-to bo notem mnogo laže upleniti in tu¬ jim obiskovalcem doline ne b« treba predolgo čakati na odstrel- Do*rnvorili so so. da bodo nekaj lovcev usposobili za spremljevalce tu ? cem po naših loviščih. Predsednik komisije za turizem pri Obl O Cerknica je posredoval zastopnikom lovskih družin obči¬ ne Cerknica akcijski program za razvoj turizma v letu 1963 in po¬ udaril, da bo moral dobiti vid¬ nejše mesto pri programiranju turizma tudi lov in ribolov. GLAS NOTRANJSKE Komu bo škodovalo Članek -Komu koristi*' opi¬ suje spor zaradi prostorov med gasilskim društvom Stari trg in kmetijsko zadrugo. Nanj bi odgovoril tole: Temeljni zakon o varstvu pred požarom (Ur. L FLRJ 18 56) pre¬ poveduje hkrati v gasilski orod¬ jarni vse vnetljive tekočine ali kakršnakoli vozila, če niso le-ta namenjena gasilcem. Gasilsko društvo ima v orodjar¬ lifcšna. da je zadruga ne bi mogla povrniti. Zahteva gasilcev, da naj KZ odstrani gorivo in traktorje iz ga¬ silskega doma, je pravilna in za¬ radi tega ne bi smelo prid do prerekanja. Prav gospodarske or¬ ganizacije morajo z gasilsko orga¬ nizacijo tesno sodelovati in ji po¬ magati. Mislim, da bi v 6 letih, odkar uporabljajo gasilski dom za ga¬ ražo, že lahko kje našli prostor zanjo, saj so bili sprva domenjeni. PISMA BRALCEV ni gasilski TAM (nov leta 1961) in vse ostalo gasilsko orodje v vrednosti do 7 milijonov din. Orodje in gasilski dom sta zava¬ rovana iz dotacije ObLO gasilcem, torej sta družbena imovina, ki jo moramo skrbno čuvati. V gasil¬ skem domu pa ima KZ garažo in vnetljive tekočine. Vprašajmo se samo, kdo bo plačal škodo, če bi prišlo do požara? Zavarovalnica prav gotovo ne! Kmetijska zadru¬ ga? Verjetno ne. Kajti škoda, ki bi jo povzročil požar, M bila to¬ da bodo tam imeli le skladišče za umetna gnojila. Občinska gasilska zveza bo vztrajala, da KZ in gasilsko dru¬ štvo skleneta pogodbo glede ga¬ raže za traktorje. V pogodbi mo¬ rajo določiti rok, do katerega naj zadruga izprazni prostore, obenem pa naj KZ prevzame odgovornost za preventivo pred požari, prav tako pa naj, če bi prišlo do po¬ žara, nosi vse stroške. Franc Ileršič, Unec Gradišče pripravlja svoj statut V začetku preteklega meseca je sindikalna podružnica v SGP Gradišču dala pobudo za izdela¬ vo statuta podjetja. Formirala je komisijo, ki pripravlja gradivo za novi statut. Člani komisije so posvetili večjo pozornost zla¬ sti starim pravilnikom, ker so bile te dalj časa vidne nekatere nepravilnosti v pravilih podjetja in v zakonodaji o sprejemanju in odpuščanju delavcev. Po presoji gradiva, ki ga je imela komisija na razpolago, je že sprejela nekaj predlogov, na katerih bi temeljil bodoči statut. Na zadnjem sestanku delavske¬ ga sveta so člani razpravljali o težavah, ki jih je povzročila dol¬ gotrajna zima. Kolektiv je upo¬ števal dejstvo, da so v zimskih mesecih,, kljub temu, da ni bilo mogoče delati, delavci prejemali 50 odstotno nadomestilo plače. Sklenili so. da bodo takoj po od¬ jugi zaradi zaostanka uvedli de¬ seturni ali dvanajsturni delavnik. S tem ukrepom, z večjim varčeva¬ njem in zmanjšanimi režijs kimi stroški po ukinitvi stranskih ob¬ ratov, bo podjet ju gotovo uspelo nadomestiti zamujeno. MoD V občini imamo že tri turistična društva (Nadaljevanje s 3. shrani) v okviru TD Cerknica, postavili 16 klopi za počivališča turistom, ki obiščejo Škocjan. Urejern je dostop in parkirni prostor pri Malem naravnem mostu in Žen¬ skih jamah, narkimi prostor na¬ sproti gostišča, zavarovan je do¬ stop za razgled na staro Bakov¬ sko žago. urejene in zavarovane so steze, ki vodijo pod Veliki na¬ ravni most in Tkalco jamo. Turizem Pri prostovoljnem delu. zlasti pri urejanju markacij in postav¬ ljanju usmerjevalnih napisov ter parkirnega prostora pred Malim naravnim mostom, so največ pomagali člani jamarske sekcije, ki je vključena v Turistično dru¬ štvo. Ta sekcija je tudi raziskala več brezen in jam v Rakovem Škocjanu in na Ravniku med Ra¬ kekom ter Ivanjim selom. Turistični pododbor je poskr¬ bel tudi za več usmerjevalnih ta¬ bel iz smeri Rakeka, Unca, Pia- Tnrihrre^ Postojne in Cerknice. Prav tako pa bo pododbor poskrbel aa to. da bodo spomladi postavili tri velike turistične table ob avto¬ mobilski cesti v Pl anin i in Rau- bearkomandi. Z ozirom na izredno važnost turizma, ki je na četrtem mestu v občini Cerknica, je treba skr¬ beti tudi za to. da se čimveč prebivalstva vključi v turistično članstvo. Le tedaj, ko bo vsak občan čutil, da je turistično dru¬ štvo tista organizacija, v katero bi se moral vključiti vsak zave¬ den občan, bomo tudi na tem področju gospodarstva napredo¬ vali. Z ozirom na specifične nalo¬ ge rakovškega področja, kjer predstavlja Rakov Škocjan most med postojnskim in cerkniškim turističnim bazenom, je bilo ustanovljeno samostojno Turi¬ stično društvo Rakek. Tako ie sedaj na območju občine Cerk¬ nica troje turističnih društev. Po¬ treba bo ustanoviti posebno ko¬ ordinacijsko telo, ki bo v okviru občine povezovala vsa tri turi¬ stična društva. Praznik na Rakeku Trinajstega marca bo pre¬ teklo 21 let, odkar je odšla z Rakeka večja skupina fantov v partizane. Kasneje so prav ti fantje ustanovili Rakovško četo. Mnogi od njih se niso nikoli več vrnili. Tudi letos bodo Rakov čani ta praznik slovesno proslavili. Organizacija Zveze borcev in Prosvetno društvo sta pripra¬ vila načrt prireditev. Prosvet¬ no društvo bo uprizorilo dra¬ mo Na koncu poti. V soboto pred praznikom pa bo v kul¬ turnem domu svečana pro¬ slava. MaD Berite in dopisujte v glasilo GLAS NOTRANJSKE Politična šola v Brestu Konec februarja so bila kon¬ čana predavanja v politični šoli v podjetju BREST. V januarju je začelo redno obiskovati šolo 27 članov ZK. Pouk je bil takrat te¬ densko, obsegal pa 80 ur preda¬ vanj in diskusij. Na predavanja so prihajali slušatelji vseh po¬ slovnih enot. Politična šola v podjetju je bila ustanovljena z namenom, da si člani ZK pridobijo znanje, ki bi jim koristilo kot druzbeno-poli- tičnim delavcem in kot članom samoupravnih organov. Slušatelji politične šole so de¬ lavci iz podjetja, zato so se pri predavanjih seznanjali predvsem s snovjo, ki jo potrebujejo vsak dan: ekonomiko, tržiščem, delit¬ vijo dohodka itd. Predavatelji na šoli so bili stro¬ kovnjaki iz podjetja, ki dobro obvladajo ekonomsko problema¬ tiko, zlasti pa problematiko v podjetju. Poleg domačih preda¬ vateljev so predavali tudi občin¬ ski družbeno-politični delavci. Za mnoge slušatelje je bila snov precej težka. Nerazčiščene poj¬ me so jim razjasnili v diskusiji ki je sledila vsakemu predava¬ nju. Ob zaključku pa so slušatelji dobili seminarske naloge, ki jih morajo napraviti v enem mesecu. Naloge bodo zagovarjali pred iz¬ pitno komisijo domačih preda¬ vateljev. S. M. Člani Z K so razpravljali o gospodarskih nalogah V nedeljo, 17. februarja, je bila v Cerknici konferenca članov ZK kombinata BREST Cerknica. Konferenca je razpravljala o gospodarskih nalogah kombinata v tem letu. Proizvodnjo name¬ ravamo povečati za 11 odstotkov, izvoz pa za 13 odstotkov. To pa so naloge, ki zahtevajo, da anali¬ ziramo pogoje in odstranimo probleme, ki bi ovirali dosego teh ciljev. Doseženi uspehi v preteklem letu dokazujejo, da je material¬ na osnova za tako povečanje in tudi subjektivne sile so ugodne. Urediti pa bi bilo treba stvari, ki so v letu 1962 ovirale delo. Ti problemi so: neodgovarjajoča merila ekonomskih odnosov med poslovnimi enotami, neurejenost odnosov znotraj ekonomskih enot, odgovornost za gospodar¬ jenje, strokovnost, inštruktorji in njihove vloge, sistem vodenja proizvodnje, funkcioniranje služb in vprašanje odgovornosti od osnovnega proizvajalca naprej. O vseh teh problemih je raz¬ pravljala konferenca, ki je ugo¬ tovila, da bi z dobro organizacijo dela in s seznanjanjem kolekti¬ va o bodočih nalogah, dosegli ve¬ liko več kot do sedaj. Le tako bomo svoje naloge dobro opra¬ vili. -tt- Obiskovalci Starem trgu . članek »Uspela politična berite na 2. strani France Habe GLAS NOTRANJSKE II KCLEItTIlA -l!M)Wll©IPIIA§¥lKJ«h 1©I iiiiiiimiiiimimHimnmmiiiimmuiimmmniiiimiiuiiiimiiiiiiiii imiiiiiiiiiiiimimMiiuuiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiimiiiiiiimmimimmiHimiimiiiimimimimmimmimimmmiiimmiiiimmimmmimimimmimimtuimiimmimmiimMiimiiiiiiimiimmiimimmiiimmimmimiimimm Nekaj za vas... Na zadnji seji upravnega od¬ bora sindikalne podružnice pod¬ jetja so sklenili, da bo občni zbor podružnice 3. marca v kinodvo¬ rani Stari trg. Članov kolektiva je precej. Na štiri člane kolektiva bomo volili en'ega delegata za občni zbor. Tako računamo, da bo na občnem zboru okoli 150 delegatov. 3. marca bomo torej pregledali dosedanje delo, sprejeli smernice za bodoče in izvolili no¬ ve člane v upravni odbor sindi¬ kata. Mandatna doba članov od¬ bora pa bo 2 leti. * * * Predvideni letošnji plan za me¬ sec januar je bil 108,400.000 din. Ta plan je kolektiv presegel za 2%. Če bomo člani kolektiva tu¬ di v bodoče tako pridno delali, bo tudi letni plan znatno pre¬ sežen. * * * Nedavno smo omenili, da je na¬ še podjetje prevzelo knjižni pa¬ tronat nad osemletko Stari trg. Podjetje bo plačalo vse knjige, ki jih bo zavod »-Borec« izdal v letu 1963. Te dni pa je upravni odbor podjetja na pobudo sveta za šol¬ stvo pri občinskem ljudskem od¬ boru Cerknica sprejel sklep, da prevzame podjetje celotni patro¬ nat nad šolo. Tako bo podjetje skušalo pomagati osemletki pri tehničnem pouku, opremi šolske delavnice, pri nabavi materiala itd. * * * Naše podjetje bo tudi letos raz¬ stavljalo svoje izdelke na med¬ narodnem sejmu tehnike v Beo¬ gradu. Sejem bo ob koncu maja in v začetku junija. * * * Dramska skupina v podjetju pripravlja komedijo »-Vzorni so¬ prog«. Z igro se nameravajo pred¬ staviti konec marca v okviru DPD »■Svoboda« Loška dolina. Ce bo Sodelovanje z dragimi podjetji Gospodarsko integracijo ali ko¬ operacijo med podjetji za izdelke ali polizdelke pojmujemo na ta način, da vsako pKKljetje ne pro¬ izvaja vse, kar potrebujemo za svojo proizvodnjo, ampak sodelu¬ je z drugimi podjetji. Lahko ome¬ nimo, da je podjetje Kovinopla¬ stika Lož, glede tega zelo napre¬ dovalo in bd ga ‘bilo treba pohva¬ liti. Naše podjetje sodeluje z 38 podjetji. Od teh jih je 15, ki de¬ lajo za podjetje. Vrednost poliz¬ delkov v letu 1962 je znašala ca. 150 milijonov dinarjev. 23 podjetij pa dela za Kovinoplastiko razne polizdelke in industrijske kose, ki predstavljajo v letu 1962 ca. 240 milijonov dinarjev. Podjetje hoče s takim načinom dela nadaljevati, izboljšati in stopnjevati svojo sto¬ rilnost. Prav gotovo pa bi bili v tem pogledu doseženi še boljši uspehi, če ne bi bilo medfaznega promet¬ nega davka in nerazumevanja ne¬ katerih drugih podjetij za koope¬ racijsko sodelovanje. Poleg notranje gospodarske in¬ tegracije pa si podjetje utira pot na mednarodno tržišče. Izvažati namerava svoje izdelke po med¬ narodnih konkurenčnih cenah in je prepričano, da bo že v letu 1963 doseglo prav dobre ekonomske uspehe. Izvedli bomo tudi širšo gospo¬ darsko integracijo s podjetji TI¬ TAN Kamnik, LAMA Dekani in SERGIO DOBRIČ Pula. Izmenja¬ vali bomo kompletne izdelke in Se tako specializirali za posamez¬ ne proizvode. Fotografija je že iz preteklega leta. Kakor vidite, predstavlja gradnjo objekta na področju Cerknice. Prosimo Vas, da skušate podpis k sliki napisati sami in ga nam pošljite na uredništvo Glas Notranjske do 15, marca, za kar prejmete knjižno nagrado igra uspela, bodo z njo gostovali tudi v sosednjih krajih. * * * V februarju so zaključili semi¬ nar za oddelkovodje. Seminar je trajal 6 dni, obiskovalo ga je okoli 40 oddelkovodij. Seminar je bil prilagojen našemu podjetju, oddelkovodje pa so se izpopolnili v organizaciji proizvodnje, delu z ljudmi itd. * * * Te dni je odbor za letovanje pri sindikalni podružnici razdelil vsem članom kolektiva anketo, s katero želi izvedeti, kje bi želeli člani kolektiva letovati v letoš¬ njem letu. Ko bo anketa zaklju¬ čena, bo odbor za letovanje takoj začel pripravljati letovanje. * * * V mesecu januarju je stekla proizvodnja varnostnih stikal v Pudobu. V začetku bodo izdelali 3000 kosov mesečno. V drugem četrtletju letošnjega leta pa ra¬ čunamo, da se bo proizvodnja po¬ večala za cca 70 %, * * * V januarju in do 18. februarja 1963 je v podjetje prišlo 37 novih delavcev, 4 pa so odšli iz pod¬ jetja. Nove člane kolektiva so za¬ poslili v obratu okovja Lož 11, v orodjarni 7, v obratu stikal 12, v plastiki 6 in v kooperaciji 1. Sedaj je zaposlenih v podjetju 568 delavcev. * * * Te dni je bila med dijaki 8. raz¬ reda osemletke v Starem trgu iz¬ vedena anketa. Iz nje je podjetje želelo zvedeti, koliko dijakov se bo odločilo po končani šoli za na¬ še podjetje in koliko bi se jih želelo šolati naprej v raznih sred¬ njih strokovnih šolah. Ko bo an¬ ketiranje izvedeno, bo kadrovska služba v podjetju posredovala re¬ zultate organom upravljanja v podjetju. Uporabnost varnostnih stikal Po večletnem naporu je kolek¬ tivu uspelo pripraviti se za proiz¬ vodnjo zaščitnih napetostnih sti¬ kal. Taka stikala uporabljajo v industriji in gospodinjstvu, po¬ vsod tam, kjer imamo štiripolne vtičnice z varnostnim kontaktom. Kakšno vlogo pa ima stikalo? Če bi v industrijskih strojih ali v gospodinjskih aparatih prišlo do nevarne napetosti ali do stika v okrovju aparatov ali strojev, sti¬ kalo takoj prekine električni tok. V stanovanjih se stikalo pri¬ ključi na priključni vod in eno stikalo zadostuje za celotno go¬ spodinjstvo. V ta namen izdelu¬ jemo posebno vrsto stikala. Upo¬ rabljamo ga povsod tam, kjer imamo dvopolne vtičnice z var¬ nostnim kontaktom. V industriji pa priporočamo, da je vsak stroj opremljen z zaščit¬ nim industrijskim stikalom. Tako bomo vedno lahko preprečili ne¬ sreče, ki nastanejo zaradi pokvar¬ jenih električnih inštalacij pri strojih. Seveda pa uporaba stikal ni omejena le na industrijo in gospodinjstvo, ampak jih lahko uporabljamo povsod tam, kjer potrebujemo električno energijo in se ljudje ter živali lahko po¬ nesrečijo zaradi okvar pri elek¬ trični napeljavi ali napravah. Uporabo stikal priporočamo tudi v kmetijstvu ter v gradbeništvu, kjer - največkrat pride do nesreče zaradi provizorične električne na¬ peljave na gradbišču. Štiripolno varnostno stikalo © GLAS NOTRANJSKE Kdo je kriv? Izboljšajmo program kulturnih večerov V decembru preteklega leta so mladinci na Rakeku izvedli ob¬ širno anketo. Namen ankete je bil ugotoviti starostno in poklic¬ no strukturo članstva in spozna¬ ti, kje bi želeli mladinci in mla¬ dinke sodelovati ter kakšna pre¬ davanja želijo poslušati v okvi¬ ru klubskih večerov. Da bi dobili popolnejše odgo¬ vore, je bila anketa anonimna. Povprečna starost anketirancev je bila 16 let. Zajeli smo skoraj tri četrtine mladincev vaškega aktiva. Pri anketi so sodelovali največ dijaki (63 odstotkov), va¬ jenci, uslužbenci in tehniki. An¬ ketirali smo enako število deklet in fantov. Analiza je pokazala, da so odgovori mladincev nad vse zanimivi. Zanimivi so predvsem z dveh strani: prvič, vidimo, da mladina ni tako nezainteresirana za dogajanja v svetu ter okolju, v katerem živi in drugič, da si mladinci in mladinke ne želijo samo zabave, ampak hočejo klub¬ ske večere, kjer ne bi samo ple¬ sali, temveč tudi poslušali raz¬ lična predavanja. Mladinci so na¬ pisali na anketne liste, da so mladinski sestanki zanimivi, kar priča tudi vsakokratna udelež¬ ba, toda predlagali so tudi, kako bi jih še bolj poživeli. Na vprašanje, s čim se naj¬ raje ukvarjajo v prostem času, je večina odgovorila, da najraje ob¬ iskujejo kinopredstave. Na dru¬ gem mestu je bil šport, na tret¬ jem literatura, sledi ples, glasba itd. Ker je med mladinci tako veliko zanimanje za sedmo umet¬ nost, smo organizirali že dvoje zelo zanimivih predavanj s film¬ sko tematiko. Tako smo se tudi lahko seznanili z razvojem risa¬ nega filma. Predavatelj je sprem¬ ljal svoja izvajanja s projekcijo risank Walta Disneya in našega znanega filmskega risarja Vuko- tiča. Predavanja so bila‘dobro obiskana, zaželeno pa je, da bi prihodnjič prišlo tudi več od¬ raslih, saj so predavanja name¬ njena vsem. Anketa je pokazala, da mladin¬ ce zanima naša stvarnost, da se hočejo na klubskih večerih tudi izobraževati in dobiti odgovor na mnoga vprašanja iz naše notra¬ nje in zunanje politike, OZN, go¬ spodarstva, samoupravlj., zdrav¬ stva, o razvoju industrije in tu¬ rizma v cerkniški občini ter smernicah za bodoče. Ker je bila povprečna starost anketirancev 16 let in ker so to leta velikih sprememb v psihi mladoletnika in si mlad fant po¬ stavlja najrazličnejša vprašanja o sebi in o dekletu ter obratno, hoče vedeti čimveč o odnosih do drugega spola, so bili vsi anketi¬ rani mladinci zainteresirani za zdravniška predavanja tudi s tega področja. Zaključki ankete bodo služili mladini na Rakeku pri organiza¬ ciji predavanj in klubskih veče¬ rov. Tako bomo dosegli visok obisk, saj bodo mladinci poslu¬ šali prav tisto, kar jih najbolj zanima. Stroške ankete je plačala ob¬ čina, za kar se ji mladinci z Ra¬ keka najtopleje zhvaljujemo. Alojz Egel Cas hitro mineva. Kaj pa naš« delo v mladinski organizaciji? Ni se prenehalo mrtvilo. Oče mi j« zadnjič dejal: »Vidiš, star sem že 65 let, vendar tako malo kot se¬ daj mladi še nikoli niso delali. Lepo je bilo takrat, ko sem bil mlad. Tekmovali smo pri telovad¬ nih društvih. Veliko smo nasto¬ pali. Kje so dobri stari časi?« Res je tako in postalo me je sram. Dragi mladinci, kaj boste odgovorili na to? Ali ste kdaj sa¬ mokritično ocenjevali svoje delo? Ne. Seveda, saj ste neprestano za¬ posleni. Preveč nadur delate. Slivnica sameva. Nimate smuči? Imate premajhne mesečne pre¬ jemke, da bi sami kupovali šport¬ ne rekvizite? No, saj ni tako hu¬ do. Ali kdaj pomislite na to, ko zavijete v restavracijo? Radi pre¬ pevate v gostilni. Morda bi bilo prav, ko bi preizkusili svoje zna¬ nje pri pevskem zboru. Program dela za letošnje leto ste napravili v vašem aktivu. Ali ste ga reali¬ zirali? Ne, saj se še upravni od¬ bor mladinskega aktiva ne more sestati. Vsi smo preveč zaposleni. No, ampak delo v tovarni traja le 8 ur. Kaj počnete popoldne in zve¬ čer? Jleste in spite? Poglejte, vaša soseda hodi v večerno šolo. Vam pa je dobro, delate v pisarni. Dragi tovariši, lahko noč! Mor¬ da se boste zdramili v pozni po¬ mladi? Do takrat pa prijetno spanje! Janez Hren Utrinki iz Cerknice Akcija za zaščito ptic Cerknica je kraj nasprotij. Kraj, kjer se spomini na davno preteklost srečujejo s tokom se¬ danjosti. Stolp na Taboru, ki je krhal že krive sablje, nemo str¬ mi nad hitrostjo življenja pod seboj. Tam zgoraj je svet pretek¬ losti. Zadaj ob vodi stoje manjše hiše, počrnele od stoletij. Sedanjost je spodaj v srcu Cerknice,, tam, kjer so bile iz vojne ožgane ruševine. Sedanjost je tam, kjer je občina in asfalt in neon in hrup avtomobilov. Tam, kjer je Brest. Kdor živi v Cerknici dela v Brestu. Cerknica je Brest. Brest pa je tovarna, ki se širi, modernizira. Cerknica je kraj nasprotij: Iverka z avtomati in štirimi delavci. Ne daleč vstran pa kmet, par volov in krepko obdavčene njive. Cerknica je središče občine. Občine, ki ima vsako leto več pristojnosti in premalo denarja. Glede na središčno lego bi mo¬ rala biti tudi središče kulturne¬ ga. športnega in drugega življe¬ nja. Izvolili so širši in ožji Ob¬ činski svet za prosveto in kul¬ turo. Izvolili so komisije, podko¬ misije in napisali zapisnik... To je vse. Letos bodo spet volili in pisali zapisnik. Sestavili so nogo¬ metno moštvo, ki mu ne gre in ne gre »od nog«. Predlog, da bi se združili z moštvom Rakeka in dvignili kvaliteto, ni naletel na navdušenje. Priključili so se k Brestu in nadaljujejo s porazi. Brest in drugi kolektivi so pri¬ vabili v Cerknico pripadnike raznih narodov in ver. V kasnih večernih urah lahko gost hotela posluša pesmi raznih narodov. Kljub vsem razlikam se v Cerk¬ nici dobro znajdejo. Inozemski monterji, ki so gradili Iverko, so se vrnili k svojim ženam z lepimi spomini. V Cerknici so pa izvedli enrgičen ukrep, ki naj bi odsekal glavo temu vedno težjemu pro¬ blemu. Nova blagovna hiša je ponos Cerknice. Sleherni tujec si jo ogleda. K sreči od spodaj ni bilo videti, da med vsemi stanovalci ni bilo celo zimo nikogar, ki bi s strehe očistil metrski sneg. Ob odjugi pa je voda po vseh fizikal¬ nih zakonih uspešno zamakala preko nižjih pločevinastih robov. Ampak stanovalcev zaradi tega ne gre kriviti, saj niso oni krivi, da je sneg padel tudi na njihovo streho ... Huje je, ker se že pri čiščenju jaška za smeti niso po¬ sebno izkazali, tako da se je le-ta napolnil do prvega nadstropja. Sicer pa kdo bi gledal na take malenkosti, ko pa v slabem letu. odkar tam stanujejo, niso uspeli niti izvoliti hišnega sveta. Pravijo, da je Cerkniško jezero eden najlepših biserov Notranj¬ ske. To prav gotovo drži. S svojo izredno nedotaknjenostjo narav¬ nost enkratno učinkuje na obis¬ kovalca, ki na pol mrtev pripe- šači do njega. Pristojni organi se še vedno prepirajo, ali naj bi se po jezeru pasle krave ali pa bi zn radiu hotele in vabili turiste. Bo tedni pa se lahko vsakdo po- služi svatih nog. pride do jezera, se za bližnjim grmom sleče, se Okopa in zlekn ° po travi. Privo¬ šči si torei lahko vse tisto uaod- je. ki si oa je privoščil tudi že prvi Slovan, ko je v petem ali še¬ stem stoletju prišel v te kraje. Sploh je naš turizem še v ple¬ nicah. Saj ne zmoremo niti ene večje table ob glavni cesti. Edina znamenitost ob cesti je nedogra¬ jena šola. Cerknica je kraj na¬ Sneg je pobelil gozdove in vsa zemlja se je pogreznila v tihoto, še žuboreči potoček se je pokril z debelo plastjo ledu. Le tu in tam se je zaslišalo žalostno čiv¬ kanje lačnih in prezeblih ptic, ki so se v mrzlem zimskem jutru našopirjene prestopale po veji. Uboge živalice so se nam tako zasmilile, da smo jim prav mi, cerkniški pionirji, priskočili na pomoč. Na pionirskem sestanku smo sklenili, da bo vsak izmed nas sprotij in vse kaže, da bo ta stavba še pozne rodove spomi¬ njala, kako velike načrte in kako malo denarja so imeli njihovi dedje. Dane Mazi ■m niiiu 11,1 KINO »SVOBODA« STARI TRG: 2.—3. marca barvni CS film »ZBOGOM OROŽJE«, 6. marca angleški film »PODAJ ROKO HUDIČU«, 9.—10. marca ame¬ riški barvni CS film »ČAJNI¬ CA«, 13. marca slovenski film »AKCIJA«, 16.—17. marca ame¬ riški film »DAVY CROCKET-, 20. marca češki film »ROMEO, JULIJA IN TEMA«, 23.-24. marca francoski barvni film »NJENO ŽIVLJENJE«, 27. mar¬ ca ameriški barvni CS film »OB 3.10 ZA YUMO«, 30—31. marca amer. barvni CS film -^BRATJE KARAMAZOVI«. / Predstave: v sredo in soboto ob 19. uri, v nedeljo ob 15, in ' 19. uri. naredil ptičjo hišico in preskrbel tudi hrano, s katero se bodo go¬ stile drobne živalce. Sklep smo z veseljem sprejeli in začeli doma takoj pridno zbijati in žagati. Pri tem so sodelovali tudi pionirji iz okoliških vasi; Otok, Jezero in Dolenja vas. Kmalu se je poka¬ zal uspeh naših rok. Napravili smo 225 ptičjih krmilnic: 148 pionirji iz Cerknice, 14 pionirji iz Jezera, 9 iz Otoka in 54 iz Do¬ lenje vasi. Lepo število ali ne? Tudi ptički so zdaj bolj veselo čivkali in mi smo jih zadovoljno opazovali skozt okenske šipe, ker smo vedeli, da nam je akci¬ ja dobro uspela. Še mesec dni in zima se bo na¬ gnila v pomlad. Narava se bo prebudila v novo življenje, ptice pa nam bodo vrnile in poplačale ves trud, ki smo ga izkazali njim v. tako težkem času. Milena Meden TEKMOVANJE MED ZIMSKIMI POČITNICAMI Letošnja zima je bila naklonje¬ na zimskim športnikom. Cerk¬ niški pionirji smo izrabili to pri¬ ložnost. Poleg smučarskega te¬ čaja smo priredili tudi sankaške tekme. Proga je tekla po cesti, ki je bila ta dan zaprta. Tekmo¬ valo je 30 pionirjev in pionirk. Po končanem tekmovanju so se tekmovalci okrepčali s toplo ma¬ lico. Štirje prvoplasirani so do¬ bili večje nagrade, ostali pa le tolažilne nagrade. Da je priredi¬ tev tako uspela, še moramo za¬ hvaliti tovarišicam učiteljicam, ki so nam pomagale in DPM za nagrade. ■Lojzek GLAS NOTRANJSKE O V nedeljo, 10. februarja, se je v Starem trgu zbrala velika mno¬ žica ljudi (gotovo nad 500). Rado¬ vednost je prignala zlasti mla¬ dino, precej pa je bilo tudi pri¬ letnih, celo nekaj očancev je pri¬ šlo. Napovedano je bilo meddru¬ štveno smučarsko tekmovanje v teku, smuku in slalomu v organi¬ zaciji TVD »Partizan« Loška do¬ lina. Poleg domačih smučarjev smo videli na startu smučarje iz Idrije, Logatca, Rakeka, Cerknice, Grahovega in Nove vasi. Tekmovalo je 122 tekmovalcev v vseh disciplinah razen v skokih. Največ so obetali domači tekmo¬ valci, tekmovalci z Rakeka in Idrije. Prvi so startali člani v te¬ ku na 14 km, med njimi je bil bivši državni reprezentant Franc Kandare. Prvi je prišel na cilj Franc Špehar, drugi Franc Kan¬ dare in tretji Jože Strle, vsi iz Loške doline. Med tekom članov so startali mladinci v teku na 8 kilometrov in pionirji v teku na bil Rudi Debevc iz Grahovega. V teku na 5 km pa je bil vrstni red naslednji: Franc . Alič, Idrija, Franc Petrič in Franc Zabukovec oba iz Loške doline. Naj zanimi¬ vejši del tekmovanja se je začel ob 12. uri. Na vrsti je bil smuk članov, mladincev in pionirjev. Kmalu po startu članov je smučar iz Idrije tako nesrečno padel, da je polomil obe smučki, eno celo dvakrat in potrebna je bila ta¬ kojšna zdravniška pomoč; Vendar se je kasneje izkazalo, da ni bilo nič hudega in se je kmalu uvrstil med gledalce. V tej disciplini se je pričako¬ vano odrezal domačin Franc Pir¬ nat, za njim Dušan Arko z Ra¬ keka in Dušan Poljanšek iz Idri¬ je. Mladinci in pionirji so startali nekoliko niže. Pri mladincih je zmagal Franc Ivanči iz Nove vasi, Peter Poljanšek iz Idrije in Du¬ šan Vampelj iz Loške doline. Pri pionirjih pa Marjan Vampelj, Lo¬ ška dolina, Janez Godina iz Lo¬ 2 km. Pri mladincih so prvi pri¬ speli na cilj Janez Strle in Lud¬ vik Kraševec iz Loške doline in Ivan Alič iz Idrije. Pri pionirjih pa sta zmagala Miloš Kovač in Lojze Vrhovec, oba člana TVD Partizan Loška dolina, tretji je gatca in Rado Ponikvar, Nova vas. V slalomu so tekmovali samo člani in mladinci. Do tega časa se je sneg že nekoliko ojužil in je oviral hitrost tekmovalcev. V tej disciplini , je navdušil gledalce Dušan Arko z Rakeka, drugi je bil Dušan Poljanšek, Idrija in tretji Andrej Tolazzi iz Logatca. Domačin Franc Pirnat, od kate¬ rega smo pričakovali, da se bo Zmagovalec v teku na 2 km Miloš Kovač uvrstil v prvo trojko, pa je imel smolo, ker je izpustil vratca. Pe¬ ter Poljanšek iz Idrije je zmagal pri mladincih, drugi in tretji pa ta bila Miro Mohar in Franc Mi¬ helčič iz Loške doiine. V alpski kombinaciji sta zma¬ gala Dušan Arko z Rakeka in Du¬ šan Poljanšek iz Idrije. 30 m SKAKALNICA OŽIVELA Na Rakeku sta LMS in društvo Partizan organizirala skakalne tekme na tridesetmetrski skakal¬ nici v Delah. Sončno vreme je privabilo na sneg nad sto gledal¬ cev in deset tekmovalcev z Rake¬ ka in iz Cerknice. Skokj so odlič¬ no uspeli, čeprav je bil sneg pre¬ cej moker in počasen. Sodniški zbor je najbolje ocenil Leopolda Freliha z Rakeka za lep slog in najdaljši skok dneva 20,5 m. Dru¬ gi je bil Franc Urbas, za njim Marjah Debevc in Srečo Rihli. Organizatorji so bili nad uspelo prireditvijo zadovoljni, želeli pa bi v bodoče večje število prijav- ljencev. MaD Dušan Arko, zmagovalec slaloma i n kombinacije, prejema pokal in iiplomo od predsednika društva TVD Partizan Loška dolina tov. Milana Mercina Po zaključku tekmovanja se je predsednik Partizana Loška do¬ lina Mile Mercina zahvalil vsem društvom za sodelovanje, čestital tekmovalcem ter prvim štirim iz vsake discipline podelil pokale, diplome in praktične nagrade. Tekmovanje so zaključili ob IG. uri. Mogoče bi bilo prihodnjič bolje organizirati samo eno ali dve dis¬ ciplini, ker je bilo za tekmovalce in organizatorje to tekmovanje precej naporno. Organizacija je bila zelo dobra in gre vse prizna¬ nje domačemu društvu Partizan. S prireditvijo je društvo poživilo svojo dejavnost. Društvo je hva¬ ležno krajevnemu odboru SZDL Stari trg za finančno pomoč, kajti brez nje prireditev prav gotovo ne bi tako uspela. Slavko Berglez \ ' 'V Zmagovalec smuka pri članih France Pirnat iz Loške doline 8 GLAS NOTRANJSKE Deveti prizor drame »Sosedov sin« KUD Babno polje zopet na delu Prvo mesto za šahista ŠK Brest Cerknica Kulturno umetniško društvo Babno polje je po daljšem pre¬ moru uprizorilo te dni Jurčičevo igro »Sosedov sin«. Kljub temu, da je bilo precej igralcev, ki so nastopili prvič na odru, je igra nepričakovano uspela. Z igro so preteklo nedeljo, 10. februarja 1963 gostovali tudi v Starem trgu pri Ložu in želi lepe uspehe. KUD »Vražji vrtec« v Babnem polju namerava letos uprizoriti še eno dramsko delo. S. B. Osemčlanska ekipa šahovskega kluba Brest Cerknica je na letoš¬ njem tekmovanju za prvenstvo Notranjske osvojila prvo mesto. V dvobojih s šahovskimi ekipami Borovnice, Vrhnike, Logatca in Loške doline si je že s tremi pre¬ pričljivimi zmagami nad moš¬ tvom Logatca s 7'b : K, Vrhnike s 4 4 /a: 3 54 in Loške doline s 6 : 2 zagotovila prvo mesto. Dvoboj z Borovnico je predstavljal samo še povečanje razlike med prvim in drugim mestom. Končni vrstni red prvenstve¬ nega tekmovanja je: točk(e) 1. SK Brest Cerknica 21,5 2. SK Loška dolina 16 3. SK Vrhnika 16 4. SK Borovnica 15,5 5. SK Logatec 11 Takšen uspeh šahovske ekipe Bresta je razveseljiv, čeprav ni bil nepričakovan. Naslov ekip¬ nega šahovskega prvaka Notranj¬ ske si je klub po večletnih ne¬ uspehih priboril že leta 1960, ven¬ dar z zelo tesnim rezultatom. V letih 1961 in 1962 pa se je moral zadovoljiti z drugim mestom, in sicer le z '/s točke manj od prvo- plasirane Vrhnike. Šahovski klub Bresta Cerknica je tako v razmeroma kratkem času le dosegel vidne uspehe. Uspešno delo je v preteklosti močno oviralo pomanjkanje pro¬ storov in finančnih sredstev. Klubskega prostora nismo imeli šahisti skoraj vsa leta nazaj. Tek¬ movali smo med seboj v različ¬ nih sejnih dvoranah podjetja in še to samo takrat, česo le-te bile proste. V takih pogojih seveda ni bilo mogoče pritegniti k sodelo¬ vanju več mladine, kar je pogoj za uspešen razvoj vsake športne panoge. V letošnjem letu pa se je stanje le popravilo. Dobili smo 'klubsko sobo pa tudi denarna sredstva niso več pogoj za uspešen razvoj in delo kluba. S tem se je pove¬ čala tudi aktivnost. Sekcija je organizirala in že skoraj doigrala turnir za prvenstvo kluba, v ka¬ terem je sodelovalo 18 mladincev. KRATEK ČUDNA ABSTINENCA Irec McLaren je prišel v gostil¬ no in naročil dva kozarca whi- skyja. Gostilničar ga je začude¬ no pogledal in vprašal, zakaj dva kozarca. — Enega zame, enega za mo¬ jega prijatelja v Kaliforniji. Tako je bilo več mesecev. Ne¬ koč pa je Irec naročil samo en kozarec. — Samo enega? je vprašal go¬ stilničar. — Da, samo enega. Jaz sem ne¬ hal piti; odslej bom pil samo za mojega prijatelja. POSTE RESTANTE Micka gre na pošto. »Ali je zame kako poštno ležeče pismo?« »S kakšno šifro?« vpraša urad¬ nik. »A. B. 11.« Uradnik: »Ne, imam samo, pismo z oznako AA BB 1111.« Micka: »Bo Jcar pravo, moj ženin namreč jeclja!« BOGASTVO »Odkar sem bogat, je moja žena zmeraj nekje. Smuča, karta, redno obiskuje šiviljo in kino, pa gledališče... Na dan jo vidim največ eno uro.« »Oh, revček!« »No, no, saj še kar gre, tudi tista ura hitro mine!« REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE Uspeh bi bil seveda še večji, čez bi bile vremenske razmere ugod¬ nejše. Upamo vsaj, da bo v bo¬ doče klub še bolj zaživel in v so¬ delovanju z mladinskim aktivom pritegnil še več mladincev. Cilj ŠK ni le zvišati kvaliteto šahov¬ ske igre, temveč pritegniti čim.-. več članov kolektiva, predvsem mladine, k aktivnemu klubskemu izživljanju. Vinko Žnidaršič KINO CERKNICA: 2. marca ob 19.30 in 3. marca ob 10. uri angleški film »BILO JIH JE SEDEM«, 3. marca ob 16. in 20. uri ameriški barvni CS »MA¬ RATONSKA BITKA«, 7. marca ob 19.30 uri španski film »NA¬ VIHANEC IZ TORMESA«, 9. marca ob 19.30 in 10. marca ob 10. uri angleški film »TOMY STEELY POJE«, 10. marca ob 16. in 20. uri španski barvni film »CARMEN IZ GRANA¬ DE«, 14. marca ob 19.30 uri ita¬ lijanski film »ROCCO IN NJE¬ GOVI BRATJE«, 16. marca ob 19.30 in 17. marca ob 10. uri jugoslovanski film »SREČA V TORBI«, 17. marca ob 16. in 20. uri francoski film »NA STRAN- POTIH«, 21. marca ob 19.30 nemški film »TISOČ OCl DR. MABUZEA«, 23. marca ob 19.30 in 24. marca ob 10. uri barvni CS »DARBY 0’GILL«, 24. mar¬ ca ob 16. in . 20. uri francoski barvni CS film »NOC VELI¬ KEGA NAPADA«, 28. marca ob 19.30 nemški film »RDEČI KROG«, 30. marca ob 19.30 uri In 31. marca ob 16. in 20. uri italijanski barvni CS »SIN RDEČEGA GUSARJA«, 31. mar¬ ca ob 10. uri jugoslov. barvni film »CARJEVA NOVA OBLE¬ KA«. KINO RAKEK: 2. in 3. marca ro¬ munski film »DARCLEE«, 6. marca ameriški film »DVA¬ NAJST JEZNIH MOŽ«, 9. in 10. marca švedski film »POLETJE Z MONIKO«, 13. marca »NA SVOJI ZEMLJI«, 16. in 17. mar¬ ca francoski film »NENAVAD¬ NA AMERIKA«, 20. marca poljski film »Vlak«, 23. in 24. marca nemški film »SATAN MAMI Z LJUBEZNIJO«, 27. marca »ARRIVEDERCI ROMA« in 30. in 31. marca ameriški film »STAREC IN MORJE«. Predstave vsako sredo in soboto ob 19.30 in ob nedeljah ob 16.30 in 19.30 uri. VODORAVNO: 1. Grahovo, 7. akacija, 13. potop, 14. lava, 15. EL„ 16. rč, 18. Voltaire, 20. krt, 21. Srb, 23. Al, 24. duce, 25. kvak, 27. atek, 29. kapar, 30. Ludvik Lovko, 33. Katra, 35. vsak, 36. lika, 38. oris, 40. ef, 42. alt, 43. "tok, 44. Valja¬ vec. 48. ii, 49. Am, 50. Mica, 51. tarok; 53. rapiden in 54. Italija. NAVPIČNO: 1. Gorski Kotar, 4. otok, 8. karo, 12. alternativa, 39. Hace in 41. Vera. Skupno smo prejeli 51 rešitev. Največ reševalcev je grešilo pri igralni karti pod 8. navpično. Re¬ ševalcem iz krajev izven naše ob¬ čine je delal največ preglavic prvoborec Cerknice Ludvik Lov¬ ko. Nekaj napak je bilo tudi pod št. 28. navpično pri besedi kla- fati in pod št. 37. navpično pri podjetju KLI iz Logatca. Sicer je bilo tudi več pravilnih rešitev in tako smo z žrebom izvlekli tri pravilne rešitve. V nekaj dneh bodo prejeli po pošti naslednji trije izžrebanci denarne nagrade po 1000 dinar¬ jev: Vanda GNEZDA z Unca, Franc OPEKA iz Izole, Industrij¬ ska ulica 3/V in Lojzka MAR¬ TINČIČ z Otoka št 10. Sprejmite naše iskrene čestitke! UREDNIŠTVO ZAHVALA Vsem, ki ste spremili in se poslovili od našega pokojnega očeta Janeza Ronka iz Cerk¬ nice se iskreno zahvaljujemo ter v znak hvaležnosti pokla¬ njamo v sklad za onemogle ,10.000 dinarjev. Žalujoči Ronkovi »GLAS NOTRANJSKE« izhaja mesečno — izdaja ga Obe. odbor SZDL Cerknica — Ureja uredniški odbor — Glavni in od¬ govorni urednik: Danilo Mlinar — Člani uredništva: Slavko Brglez, Franc Tavzelj, Dane Mazi in Mi¬ lan Strle — Tehn. urednik: Janko Novak — Korektor: Sonja Vrebec — Tisk: ČZP »Kočevski tisk« Ko¬ čevje — Letna naročnina 240 din