54
Opomin, kdaj korun saditi?
Skušnje učijo, de koriin dostikrat zato gnjije, kerr je bil prepozno sajen in prezgodej skopan. Tak koriin L krompir) ni zrel, torej tudi ne velja za seme, kakor vsaka nezrela ali negodna reč ne.
Skušnje učijo, de, razun nekiga zgodniga plemena, navadni koriin narmanj 20 tednov potrebuje, de dozori. Nar boljši čas koriin saditi je tedej kmalo potem, ko sta zimski mraz in moča iz zemlje pošla, in ta čas je večidel okoli svetiga Jurja. Prezgodno in prepozno sadenje je napčno; prezgodno zato, ke'r ima zemlja večidel še preveč zimske snežne mokrote in mraza v sebi; prepozno zato, ker zavoljo ozimine mora koriin prezgodej izkopan biti. Letašnja zima je bila bolj prijetni jeseni kakor zimi podobna, letaš bo tedaj prav, koriin že pred sv. Jurjein saditi.
55
V mokro zemljo nikdar ne sadi koriina ; moča in mraz mu hudo škodjeta, zato se mu tudi težka ilovnata in močirna zemlja nikakor ne prileze. Domovina koriina so tisti suhi in pešeni kraji Amerike, kjer zimskiga mraza ni, kjer je vreme skozi in skozi tako prijetno kakor spomladi. Naj tedej umni kmetovavci te lastnosti koriinoviga domovinstva dobro prevdarijo!
Kjer so kmetovavci lani semtertje gnjiliga koriina pridelali, bo treba pri letašnjim sajenji paziti, de bo le zdravo seme v zemljo prišlo. Pridelki posajenima celi g a koriina so nar obilniši; to so po večin krajih in večkrat storjene skušnje do gotoviga poterdile. Kdor ga le v koscih po 2 ali 3 očesa sadi, bo sicer menj semena potreboval, pa tudi veliko menj pridelal. Če si ljubi prijatel! po takim ravnanji 6 mernikov koriina pri sajenji si prihranil, ti ga je pa kakšnih 40 mernikov odšlo, ki bi ga bil pridelal, če bi bil celi g a sadil. To je gotova resnica. Ubogi kmet mora svoj plajš po vetru sukati in vsako kmetijsko opravilo, le na pol storiti; premožni kmetje naj se pa po boljših izgledih ravnajo; gotovo jo bodo tudi bolj opravili.
Kdor celi koriin sadi, naj ga jemlje srednje velikosti; tak je za seme nar boljši. CIo nič ne veljajo drobne korunove jabelčka, to so negodne smeti, ktere bi ti ves perdelek pokazile. Pa tudi ni treba, de bi koriin za seme predebel bil.
Lani smo že opomnili, de bi bilo prav, ko bi si letaš kmetovavci korunoviga semena, ki se v podobi jabelčkov iz cvetja naredi, nabirali in si noviga semena pridobili, od kteriga bomo ob svojim času kmeto-vavcam kaj več povedali. Z nobenim sadežem niso kmetovavci tako nemarno v caker hodili, kakor s koriinam, ravno zato se je pa jel v več deželah hudo kaziti — očitna kazin nerodniga ravnanja. Torej je posledni čas, de za ohranjenje tega velikiga božidara kmetovavci umno skerbijo.
Povejte mi, ali ni res, de so se kmetovavci nad tem sadežem hudo pregrešili? Nekteri kmetje ga sade, kader jim v glavo pade, v mokro in še premerznjeno zemljo, nekteri pa še le o kresu; ali je lastnost zemlje zanj ali ne, na to ne gledajo clo nič; v jamo ž njim! druziga nič ne vedo. Še drugi so, ki ga ne okopavajo, ter mislijo, de je to nepotrebno delo. Nekteri ga zrežejo na drobne kosce, de mu komej eno oko puste. Začmu mu je perje? pravijo drugi, bo bolj na debelo šel, če mu ga odrežemo — in tako mu jemljejo pomočke, s kterimi se koriin , kakor vsak drugi sadež iz zraka re-divniga živeža napiva. Nekteri ga kopljejo že v začetku Ki m ovca; ga od vročine preparjeniga ali pa od dežja premočeniga v klet spravljajo, kjer ga na kupe nasujejo, de se pari in gnjiti začne; klet nima ne lini-ce, de bi čist zrak do koriina mogel priti i. t. d. Lejte toliko napčniga ravnanja je pokazilo nebeški dar, brez kteriga bi se dan današnji živeti ne moglo! Poslednji čas je tedej, ljubi prijatli, de začnete  zanj bolj skerbeti.
-----------------           Dr. Bleiweis.