Poštnina plačana v gotovini. štev. 6. 0>* ■ V Liubrani. dne 8. februarja 1934. posamezna stav. Din v— Leto XVII. lupravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Knatlova ulica 5 Irednistvo ..Oomovine". Knaflova ulica £»/11.. teleton 3122 do 3126 5 Ishaja vsak četrtek Naro.olni M tmctnstvo tetrtletno 9 Din, nollctno IS Din, celostno 3» Din; a a in v «Gasilcu», doslej še niso našli odziva V nedeljo pa je zadnji, dan naše zbirke in vnovič se obračamo na vse čitatelje in prijatelje lista, naj vsej ta dan opravijo svcjo člove-čansko in narodno doUnost in naj zanesejo vsaj skromen prispevek iz svoje shrambe do najbližjega gasilskega društva ali čete. Naši čitatelji so nam iz nekaterih krajev sporočili nasvet, naj bi zbirko podaljšan na ta način, da bi rudarske žene same prihajale na':irat darov po vaseh, češ, da je malo tako dobrih in v dejanski ljubezni do bližnjega vnetih ljudi, da bi sami prinašali darila. Temu predlogu o kakšni posebni, organizirani obliki seveda ne moremo ustreči. Upamo pa, da je naša akcija med drugim dosegla tudi ta uspeh, da bodo rudarske žene poslej, kadar prihajajo presit ali kupovat živil za svoje gladujoče otroke, sprejete po kmečkih domovih z ljubeznijo in sočutjem, ki jim gre. Ko bomo to nedeljo sklepali račun o svoji akciji, bomo prav gotovo lahko zabeležili za naše razmere lep uspeh. Glavno delo zbiranja so prevzeli naši gasilci in n im gre vse priznanje. Kakor nam poročejo iz nekaterih krajev, so se pri posameznih gasilskih društvih našli predsednici, tajniki, poveljniki, ki so vzeli celo vrečo na ramo in" so šli zbir t oil hiše do hiše: za gfadne rudarske otroke. Takšne primere požrtvovalnosti in žive ljubezni do trpečega brata bomo v našem listu še posebej objavili. V nedeljo pa, ko je zadnji dan, Vas prosimo: Stopite povsod še enkrat na noge! Darujte! Zbirajte! Podžigajte! Naj ne bo v Sloveniji vasi, cd katere ne bi gladni rudarski otroci prejeli vsaj enega toplega obeda! Zasedanje dravskega banovinskega sveta Novi banovinski proračun znaša 91 milijonov, proračua banovinskih podjetij pa 49 milijonov dinarjev. — Vprašanje elektri- f kacije dravske banovine V ponedeljek je bilo v Ljubljani otvorjeno peto redno zasedanje dravskeja banovinskega s\eta, da razpravlja o proračunu za leto 1934./1935., o uredbi za občinske nameščence onih obč n, ki spadajo pod zakon o občinah, in o uvedbi banovinske trošarine na alkoholne pijače. Zasedanje je ctvoril ban g. dr. Marušič, nato pa je bil prečitan odlok notranjega ministra,, s katerim sta imenovana za nova člana banovinskega sveta notar g. Anton Zevnik iz Kamnika in posestnik in industrijec Josip Javornik iz Žalne. Obenem je bila sporočena ostavka dosedanjega banovinskega svetnika g. Jcsipa Pfeiferja iz Krškega. Predlog proračuna splošnih banovinskih , dohodkov in izdatkov (brez proračuna banovinskih podjetij^ znaša, kakor smo že poročali, 90.86 milijona dinarjev (za leto 1933./1934. je znašal 87.58, za leto 1932/1933. 110.32 in za leto 1931./1932. 113.35 milijona dinarjev). Predlog novega proračuna je torej nasproti letu 1933./1934. za 3.4 milijona večji, nasproti prejšnjim letom pa manjši. O posameznih postavkah smo pisali že zadnjič. Navedemo naj le, da se banovinski dohodki v predlogu novega proračuna v primeri s prejšnjimi proračuni delijo takole (v milijonih dinarjev): predlog 1G32/33 1C33/34 1934/25 17.56 7.C0 banovinske doklade . . 50.19 45.07 48.00 trošarine............41.30 19.45 18.40 banovinske davščine in takse in ostali dohodki 18.83 23.02 državna dotacija ... — — Donos banovinskih teks je določen v višini 13.75 milijona dinarjev (v tekočem proračunu 12 55), dohodki iz prejšnjih let pa so vneseni le z vsoto 2 milijonov dinarjev nasproti 9 milijonom v tekočem proračunu Proračun banovinskih podjetij, ki je ločen od splošnega proračuna, znaša po predlogu za leto 1934./1935. 39.87 milijona dinarjev nasproti 42.96 milijona dinarjev v tekočem proračunu in 47.58 milijona dinarjev v proračunu za leto 1932./1933. Kot najstarejši član banovinskega sveta je g. Gajšek predlagal, naj se odpošljejo vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju in pozdravne brzojavko predsedniku vlade Nikoli Uzunoviču, notranjemu ministru Vojislavu Laziču in finančnemu ministru dr. Djordjeviču. Po soglasni odobritvi predloga brzojavk je podal ban g. dr. Marušič daljše poročilo o novem proračunu. Očrtal je današnji gospodarski položaj, ki opravičuje nado, da se bližamo preobratu svetovne gospodarske stiske. Vendar so časi še hudi in zahtevajo složnega napora vseh sil. Nadalje je omenjal požrtvovalnost, ki jo je pokazalo prebivalstvo banovine ob lanskih povodenjskih nesrečah in izjavil, da se je lani uvedeni bednostni sklad dobro obnesel in mnogo pripomogel k ublažitvi stiske. Dalje je obravnaval lansko združenje občin in i menil, da se bodo ned-ststki, če se bodo po-' kazali, lahko popravili. Lanske občinske volitve so dale občinam spet redne občinske uprave, ob-i enem pa so izrazile ljubezen prebivalstva do ' države in zaupanje ljudstva v državno politiko. Zmaga misli državnega in narodnega edinstva v naši banovini je dokončna. Ko je gospod ban omenil še lanski sijajno uspeli sokolski zlet v Ljubljsni, je prešel na banovinsko gospodarstvo. Naglašal je, da bi moral znašati predlog novega proračuna vsaj sto milijonov dinarjev, če bi hoteli le približno zadostiti gospodarskim in prosvetnim potrebam banovine. Ker pa so v zadnjih letih dohodki preveč zaostajali za preračunanimi vsotami, so se morali izdatki v novem proračunu skrčiti. Nato je gospod bar, v podrobnostih obravnaval proračun in njegove postavke ter jih obrazložil. Po kratkem odmoru je bil izvo'jen odsek za uredbo o občinskih uslužbencih. V odseku so gg. Babnik, Goričar, Jereb. dr. Rezek, Skuhala, Janžekovič, Dobravec, Pire in Koder. Sledila je podrobna razprava o posameznih poglavjih proraču.ta. Glede elektrifikacije banovine se je razvila daljša razprava, ki se je je udeleževalo več banovinskih svetnikov. Za pospeševanje elektrif.ka-cije določa proračun en milijon dinarjev (pol milijona več kakor lani). O nadaljevanju zasedanja bomo poročali prihodnjič. Pospeševanje našega kmetijst va Mnogo črnila .se je že prelilo in mnogo besed J izgubilo za važno, rekel bi,- glavno nalogo go-1 spodarstva naše banovine, za napredek našega kmetijstva. Izhoda je iskati iz današnjih nerodnih gospodarskih razmer v prvi vrsti v pravilni rešitvi vprašanja, kako dvigniti na eni strani donos naših kmetij, na drugi strani pa gledati, j da se s povečanjem pridelkov ne bodo povečali, tudi stroški kmetovanja. Za našo banovino vpra- šanje žita ni grozeč pojav nadpridelka kakor, recimo, v Vojvodini in po drugih žitorodnih deželah. Mi pridelamo celo za kmečko potrebo premalo žita, zato moramo delati z vsemi silami na povečanju žitnsga pridelka. Medtem ko ima v žitorodnih krajih, ki pridelujejo žito za izvoz, kakovost v konkurenčnem boju odlcčlno vlogo, ni pri nas to vprašanje tako važno. Mi moramo predvsem gledati, da pridelamo čim več zrnja, j pa čeprav drugovrstne kakovosti. Zato je treba vzeti strokovnjakom «v šolo» domače, podnebja in tal že navajene sorte, jih selekcionirati in dati takšno v pridelku izboljšano seme kmetu nazaj. Po vsem svetu gre namreč zadnja leta spoznanje. da je treba kreniti na to pot, da priciemo do zdravih in krepkih rastlin, ki bodo kljubovale vsem uimam in dale kljub temu lep pridelek Po lastmh izkušnjah se je pisec tega članka sam uveril o izvedljivosti in donosnosti kitajskega' načina obdelovanja žita. Isto so dognal' tudi številni poizkusi po vsej banovini v zadnjih dveh letih. Čudno je zato, da je kakor njegovi predniki nastopil tudi ravnatelj Kmetijske družbe g. inž. Bogdan F c r 1 i n c proti kitajskemu načinu obdelovanja žita. Utemeljeval je to svojo trditev, češ, da je treba te setve stalno zalivati, da je obdelovanje predrago v primeru s povečanjem donosa, ki da znaša na hektar le kakšnih 500 kg. Kdor je pa sam preizkus i kitajski način, bo rekel, da gospod inženjer nima prav. Ven 'ar pa so pomisleki gospoda ih*enjerja upravičeni, saj je sani napravil, kakor je pove 'al nsaavno v radiu, obsežne poizkuse. N ipravil jih ie pa na državnem posestvu v Bslju, kjer so podnebne razmere čisto različne od naših Vprašanje zalivanja nas ne muči tako, ker imamo v našem podnebju več padavin kakor v Voj\odini. Prav isto je s stroški za obdelovanje, ki so pri najetih dragih dninarj:h res precej visoK Če se opravijo obdelovalna -dela z domačmi ljudmi poleg drugega dela, pa to ne pride to'iko v poštev. Mimo tega smo strlno naglafali. da le kitarki način obdelovanja žita pripraven predvsem za našega malega kmeta in bajtarja z enim t'o dv?fi mernikov pcetve. Ne vem, koliko se je držal gospod inženjer pri svojem po'zkusu navodil za takšno obdelovanje, ker je bil njegov pridelek le za dobro četrtino večji od običajnega. Izkurnj® pri nas so namreč doseg'e povprečno k' ub po-mar1kl]'vosti vsaj rodvojHev prdelk*. Sicer pa se je oprijelo preizkušanja tega načina toliko naših kmetovalcev, da bo v dogledtiem času tudi to vprašanje razčiščeno. Poleg kruha je v naši banovini krompir druga važna ljudska hrana. Prav čudno je da se je pospeševanje kmetijstva tako malo brigalo za to važno panogo, ki je prinašala v nekatere .okolše nekdaj prav lep denar. Tu je treba z odločno roko zgrabiti in povečati pridelek krompirja vsaj za po'ovico, da bo ta prnoga kmetijstva kljub nizkim cenam vendarle dobičkonosna. Mnogo predelov nase banov"ne živi še pre-i tcžno od turščice. Tudi tej rastlini je treba dati večjo donosnost, kar bo tem laže, ker imamo res dobre selekcionirane turščične sorte na razpolago. Na kmetijski pospeševalni službi je zdaj, da čimbolj razširi te sorte. To bo tem laže izvedljivo, ker so izdatki za turščično seme prav malenkostni. To bi bile poleg običajnega dela za napredek travnistva, živinoreje in nekaterih industrijskih rastlin tiste naloge pospeševanja kmetijstva, ki so podlaga za dvig gospodarske in zdravstvene moči naše banovine. Drugo vprašanje je, kako bi se naj to najučinkoviteje izvedlo. Kaže, da je našel g. inž. M. P. našim razmeram ustrezajoč.) in res učinkovito pot do rešitve vprašanja pospeševanja našega kmetijstva. Sicer ie dal v zadnji «Domovini» res samo osnovne misli o ureditvi pospeševalnega dela in se moramo zavedati, da se bodo pri podrobni izvedbi kakor povsod tudi tu pokazale težkoče. Tot'a poudariti meram, da je nnčrt g. inž. M. P. izvedljiv, le dobre volje je treba pri poklicnih pospeševalcih kmetijstva. Mislim, da smo si vsi n3 jasnem v tem. da bi prineslo uresničenje tega načrta obilno korist našemu kmetijstvu in bi tako vzorno rešilo vprašanje kmetijskega napredka, da bi postala naša banovina zgled ne ie ostalim banovinam, temveč bi služila v posnemanje tudi naprednejšim državam. Zato nikar ne mečite dobro zunlflbriegn načrta g. inž. M. P. med neizvedljive s^nj-iri e, temveč poizkusimo ga uv?«ti v resnično življenje. J. K. Lep iispeh naših poslancev ¥ finančnem odbore Po priza^evanu naših poslancev so davčni predlogi finančnega ministra znatno omiljeni. — Davčni zaostanki do leta 1932. se bodo plača i v 11 Jet b. — Dru?i važ^i sklepi Na zadnji seji finančnega odbora je naposled | Poleg omiljenih odredb so naši poslanci dobili prišlo do sporazuma glede novih davčnih pred-' tudi .vrsto zagotovil finančnega ministra, ki bodo logov finančnega ministra. Na ssji so bili za urav- prišla do izraza v predpisih o uporabi tlovih sfeo banovino nar;dni poslanci gg. Mohorie, Pe-.določb. tovar in Krejči, ki so vztrajali na tem, da se ! Važen je sklep "finančnega odbora, da se vsi trošarina na gradbene potrebščine, predvsem p« davčisi zaostanki do leta 1932. plačajo v 11 Ptih, na les, ne uvede in da se omilijo določbe glede nc (ja Jji se obrestovali. Ta sklep, ki je bil spre-pristcji.in na računske listke. Važne izpremsmbe jet na predlog finančnega ministrstva, je izzval so bi e dalje sprejete glede cl.*na 7. zakonskega v finančnem odboru splošno zadovoljstvo. Na-tiopolnila o neposrednih davkih, glede kalerega roIjp slanec g. Mohorič se j 3 ministru zahvalil so naši poslanci odločno branili svoje stališ; e in za končno ureditev tega vprašanja, ki p menja dosegli omiljenje za izračunavanje davčne osnove \,e'ik uspeh zlasti za pos'ance iz dravske br noža pridolnino. vine. Ti so ves čas stali na stališču, da je treba Tako je bil sklenjen s finančnim ministrom vprašanje zaostalih davkov enkrat za vselej pri-sporazum, ki pomeni pomembno omiljenje prvot- merno rešiti, ter so zahtevali, da se vprašanje nih predlogov in ki je omogočil, da so se mogli uredi še.pred uvedbo novih oremen. omiljeni davčni predlogi sprejsti skoro soglasno. | Narodni poslanec g. Mol orič je dalje prosil Najvažnejši uspeh naših poslancev je pač, da finančnega minislra, naj upošteva, da ima mnogo se ne uvede trošarina na les in ostale gradbene | davčnih obveznikov, katerih-davki so v zastanku, potrebščine Namesto nje nfj bi se uvedla po- svoje vloge pri denar~ih zavodih, ki zdaj niso sobna taksa na odobrene gradbeno načrte, ka-; sposobni izplačati tem denarja. Pri izvajanju kor so to predlagala razna gospodarska društva.1 uredbe o sanaciji denarnih zavodov naj fin; n ni DVA ČLOVEKA RI C"AR D VOSS 14 Znak, ki nes zaznamenuie, ni tenzura, ampak tiste mistične črte na naših ust.h, človečkih obrazih. Vtisnejo nam pečat božj.b služabnikov, ki hočejo gospodovati nad svetom, ki Di ga moraii zaničevati. Ali se je tudi na mojem'obrazu že začela kazati ta izprememba? V majhnih drobcih zrcala, ki ga imam, iščem po svojem obrazu. Čakam, prežim na to, da se bo pokazala izprememba tudi na mojem obrazu — neizogibno, neizprosno Zdi s j mi, da traja to pri meni dalje časa kfkor pri drugih. Zdi se mi, da je na mojem ol razu še zmeraj nekaj, kai je zemeljsko, živbenje življenja. Še zmeraj nosim glavo pokoncu. M'j pogled še zmeraj ni ponižen; moja ho^a še zmeraj preveč krepka in premalo duhovniška. Če liočem moliti, mrmrajo moj3 ustnice pogosto besede, ki ne kličejo nebes: če iztegnem roko za rožnim vencem ali brev:riem. napravi dostikrat kretnjo, kakor bi hotela seči po nečem drugem, docela drugačnem. Če v svoji celici — o, kako je t?sna! — stopim k oknu, mi je slika pred mano prav tako tuja, kakor moja brezspolna, praznina meniška obleka lovski obleki mladega gospoda. Ali j? še rrosoce, da še zmeraj šumi tain gori ob vznožju gora divji Eisi ck mimo gradu Enne; da štrlita na Tirol-j skem Plose in Schler.i še zmeraj pod nebo; da še zmeraj švigajo v Schalderskem pit ku ro?'rvi sem in tja in da na planinskih travnikih še zme raj divji petelin pcj2? Ali ježe mogoče, da je na zelenem, zelenem Vabrnu na Platterjevi domačiji — Toda tega imena ne zapišem. Kaj vidim iz okna svoje celice skozi železne ; križe, ki me ločijo od sveta, kakor bi bil jaz, ki sem bil najsvobodnejši med svobodnimi, ujetnik? j Vidim cerkve in samostane na aventinskem i griču; vidim prastare razvaline. Zmeraj le taz-valine! Med cerkvami in samostani in razvalinami žalujejo samotnost, zapuščenost in divjina. Palače, bazilike, letoviške hiše in krasne zgradbe paganov so se sesuje v prah; cerkve in j samostani so cstaii. čedalje več. več in več jih je j bilo. Iz črnih globin zemlje, iz velikega kraljestva smrti so vstali. Povsod naokoli: pod vso aventinsko goro, pod vsemi mejnimi ozemlji Campagne se lazprostirajo katakombe prvih kristjanov. Iz naše samostanske cerkve vodi ozek rov v globino. Kadar hoče spet v m°m zaživeti stari Rek, grem, prižgem voščerko, odprem ozka vrata in krenem navzdol — globlje, čedalje erloblje. Sami grobovi! Ob obeh straneh ozkega hodnika v rjavi, suhi pr-ti sami mrtveci: grob pri grobu Hodniki so brez konca. Križajo se, mešajo se. Troje kraljestev mrtvin je in drugo nad_ dru- gim; vsako se širi na milje daleč. Potujem, potujem, potujem! Mrtvi krščanski škoije, mrtvi krščanski m Učenci! Mojj voščena .luč gori medlo v gostem zraku. Plapola. Njen urhle i odsev pada i na vsa znamenja najzgodnejšega krščanstva, pada na napise in imena. Dostikrat hoče slabotni sijaj ugasniti. Če bi nek č pustil, ^a bi svečk** dogorela, če bi zagnal lučeo s':ran? ... Ali pa fe bi se v grozo zbujajočem labirintu izguiil... V temi bi hodil in hodil, blod i m blodil med vsemi temi legijami mrtvecev, dokler «e ne bi do srrrti izmučen zgrudil. Nato bi poklical neko ime. To ime bi tako dolgo ki cal, doKler bi se še moj glas cul. In to ne bi bilo tvoje posvečeno ime. ti. moj Odrešenih m Gospod: tudi ne tvoje, o sladka bo; j?. Porodnica. Tudi ne bi bilo ime moje ljube matere, ki sem zaradi, nje postal to, kar sem Bilo bi ime. ki bi bilo smrten greh, če bi ga izgovoril; zakaj klical bi ga lahko samo z glasnim vriskanjem in slaano žalestjo, z vročo ljubeznijo in vročo strastjo. Ne! Samo na smrtni postelji smem imenovati tvoje ime, ti ljubica mojih srečn-h mladih dni. Toda kako se je le modo zgoditi, da se n sem vrnil s svojega velikonočnega romania pr°d leti in leti nazaj na grad Enno v briksenški dolini in | na Platterjevo domačijo na zelenem, zelenem Vahrnu? Kako se je modo moji materi na ljubo zgoditi to, kar se je zgodilo? T^rej pred osmiijii leti ob svetem velikonočnem času sem poromal z mnogimi domačini iz minister upošteva te okoinosti in naj poizkuša v sporazumu z ministrom za trgovino in industrijo najti primerno rešitev. Žalileval je nadalje, naj se dovolijo izravnanja s terjatvami, ki jih imajo fjsamezne osebe pri drža- i. Finančni minister je predlog sprejel na znanje in je izjavil, da bo izdal potrebne odredbe, ker jo mnenja, da je ta zahteva pravična in osnovana. Finančni odbor je dalje sklenil, da se črtajo odredbe glede šolnine na nedržavnih šolali, tako da se te šole izenačijo z državnimi šolami. Narodni poslanec g. Mchorič je zahteval, naj se uredi vprašanje šolnine tudi na samoupravnih šolah, tako da bi se donodki teh taks prepustili samoupravam, ki vzdržujejo take šole. Odbor je naposled znižal šolnine v strokovnih obrtniških šolah za polovico. Sklep, da se črtajo trošarine na gradbene potrebščine, je bil spr3jet na predlog narodnega poslanca g. Krejčija. Namesto teh trošarin se uvede taksa, ki se bo plačevala na osnovi proračuna za zgradbe in bo znašala pol odstotka, če bo proračun znašal do 50.C00 Din, en odstotek, če bo znašal do 200.C00 Din, in poldrugi odstotek, če bo znašal več kakor 200.009 Din. Finančni odbor je skleni' da se vse zadruge, ki prodajajo svoje blago nečlanom, in zadruge, ki prodajajo luksuzne predmete ali alkoholne pijače, . izenačijo z drugimi trgovskim' podjetji. Seznam luksuznih predmetov bosta sestavila finančni in kmetijski minister. Pristojbine na račune do skupnega zneska 20 Din se ne bodo pobirale; na račune od 20 do 100 Din se bo plačala pristojbina 0.50 Din, na višje račune pa pristojbina 1 Din. Kot uspeh naših poslancev je treba naglasiti tudi sporazum, ki je bil dosežen glede pavšalira-nja davkov obrtnikom na deželi, ki v bodoče ne bodo več izpostavljeni zamotanemu postopku (vlaganju prijav, določevanju davčne osnove po davčnem oblastvu). Te ugodnosti o pavSaliranju davkov se bo lahko poslužilo 18 009 obrtnikov v dravski banovini, ki predstavljajo okrog 85 odstotkov celotnega obrtniškega stanu t Sloveniji. Narodni poslanec g. Mohorič je razen tega zahteval, da se pri odmeri davčne osnove pri družbenih podjetjih postopa pravično. Finančni minister je glede te zahteve izjavil, da bodo v primeru nesporazuma zaradi pravilnega vpisovanja faktur v poslovne knjige vselej zaslišane tudi pristojne gospodarske zbornice. Glede davka na V. t. •ILIGEPA' k d. Zagreb. Galeva JZ Ojlai ie rejistf pod S. br. 437 od 10 zgradbe v pasivnih krajih, kjer se hišni lastniki j ne morejo vzdrževati od dohodkov svojih zem-' Ijišč, je finančni minister izjavil, da bo izdal od-! redbo, da se pri praktičnem izvajanju zakona upoštevajo gospodarske in socialne razmere prizadetega obveznika ter da s? njegova davčaa bre- mena prilagodijo njegovim plačilnim sposobnostim. S sprejetjem gori omenjenih finančnih predlogov, ki so prišli v torek na dnevni red narodne skupščine, je zagotovljeno proračunsko ravnotežje in L o mogel biti proračun pravočasno sprejet. Finančni minister o smernicah naše gospodarske in finančne politike V zvezi s predložitvijo državnega proračuna za leto 1934./1935. narodnemu predstavništvu je finančni minister g. dr. Milorad Djordjevič podal novinarjem obširno izjavo. Dejal je med drugim: Državni proračun za leto 1934./1935. je sestavljen v gospodarskih razmerah, ki se ne razlikujejo mnogo od razmer, v katerih je bil predložen zdaj veljavni proračun. Kakor oba prejšnja proračuna, kaže tudi tu politiko najodločnejšega varčevanja in prilagoditve gospodarskim težkočam. Po temeljitem zmanjšanju izdatkov v proračunih za leto 1932./1933. in leto 1933./1934. je. sedanji proračun v primeri s proračunom za leto 1931./1932. znižan za 3.8 milijarde dinarjev ali okroglo 30 odstotkov. Svetovna gospodarska stiska, ki je po oceni strokovnjakov dosegla svoj višek v letu 1932., je začela proti koncu leta 1932. popuščati. Ce ne bi bilo valutnih neprilik v jiekalerih velikih državah z neugodnimi posledicami v mednarodni trgovini in če ne bi bilo povečanja plačilne nezanesljivosti v nekaterih državah na svetu, bi se izboljšanje brez dvoma pokazalo jasneje. Čeprav leto 1933. ni prineslo odločilnega preobrata, je vendarle dovedlo do neke ustaljenosti v proizvodnji in v pomnjenju na denarnem trgu. briksenške doline v Rim, svoji materi na ljubo. Pač so bili vsi romarji desti pobožnejši kristjani in zato boljši ljudje kakor mojega očeta najmlajši sin. Pač dosti jih je šlo v Rim, ki niso takoj ob odhodu mislili hrepeneče na skorajšnjo vrnitev in vse je gnala vroča želja proti mestu apostolskega kneza. Ta se je hotel morda pokoriti za velik greh, oni pa se je hotel v retrovi cerkvi zaobljubiti. Toda vsakdo je hotel svoje prazno srce napolniti v Rimu z dihom nebeškega kraljestva in svojo dušo dvigniti k Bogu. Le jaz sem prišel kot pravi otrok sveta in sem hotel to tudi za vse večne čase ostati. Po pobožni romarski navadi so na glas molili in peli psalme. Tudi jaz sem rtoril vse, kar so vsi drugi delali; toda moje srce je vedelo le malo tega. Premlado je bilo, preveč in prevroče je utripalo v mojih prsih in moje oči so imele preveč opravka z gledanjem in občudovanjem; zakaj — kako velik je bil svet in čudežev bogat! Kakšen je šele postal, ko smo prišli dalje v srečno Italijo! Takrat se mi je zazdela zem'ja ena sama, s cvetjem okrašena, z glasovi opojena, neizmerna slavnostna dvorana, in ljudje ustvarjeni samo zato, da se pod jasnim nebom vesele življenja. Da bi zmeraj vriskal in vriskal, se mi je zdelo bolj krščansko kakor popevanje pobožnih pesmi. Lepa se mi je zdela tudi misel, da stoji moja ljuba tirolska domovina s svojimi ponosnimi gorami, zelenimi gozdovi in cvetočimi poljanami ktkor ovenčan, mogočen čuvaj pred skalnatimi vrati, ki vodijo v solnčno deželo, in da dovoljuje ali pa prepoveduje vstop vanjo. Ko sem hodil po lombardski deželi vrtov, sem pogosto gledal nazaj tja, kjer vstajajo gore kaker mogočen zid; in pozdravil sem tja, kjer sta bila moj dom in moja očetova hiša z vsem, kar sem imel in ljubil. Zdaj je moj dom ves svet, moja očetova liiša Kristova cerkev; in ljubiti smem samo to, kar ni od tega sv eta ... Takoj po prihodu v Italijo sem nekaj opazil: če so bili kraji, ki smo hodili skozi nje, še tako siromašni, je bila Gospodova hiša vendar imenitna palača. Mogočnost, zmagoslavnost, gospod-stvo cerkve je bilo meni, ki sem nosil v sebi dušo gospodovalca, kakor sveteče se znamenje na italijanskem nebu; zdelo se mi je, da kaže naravnost v Rim, kjer vlada ponižni zastopnik Kristov kakor posveten mogočnik. Prišli smo. Takoj se je lotilo moje duše nekaj kakor opojnost, kakor omotica: «Jaz sem gospodar, kralj, veličanstvo na zemljb — so pričali rimski kamni. tSvoje uboge hlapce delam za gospodarje, svoje ponižne služabnike za kneze>, mi je vse klicalo i/, bogastva bazilik in z nebe? oerkva, zlatega soja oltarjev tisočglasno, z močjo trobent. Zdelo se mi je, da so škofje in prelatje rimsko meščanstvo, duhovniki in menihi pa rimsko ljudstvo. V bleščečih se slavnostnih vozovih so se vozili kardinali po mestu. Ko sem videl papeža na njegovi poti k sedmim velikim romarskim cerkvam, sem zdajci razumel besede o «zmagoslavni» cerkvi. Toda najmogočneje se mi je pokazala moč cerkve. ko sem hodil po starem Rimu: forum in Kolosej; ko sem strmel v razvaline propadlega sveta, ki jih je krščanstvo razbilo in zdrobilo v prah. Takoj po našem prihodu v Rim smo se ljudje iz doline Eisacka ločili. V Rimu je kar mrgolelo romarjev iz vseh dežel, tako da niso dobili v nobenem prenočišču, čeprav jili je bilo toliko, niti postelje in so morali romarji prenočevati po samostanih in pri duhovnikih. To se je primerilo tudi meni in biti mi je moralo od neba ukazano, da se temu nisem mogel upreti. Da bi ošteval to kot naključje, bi bilo preziranje najvišje volje: božji namen je bil. Mož, ki sem mu bil dodeljen za gosta in ki bi lil moral na meni storiti nekaj velikega, je bil nemški duhovnik. Imenoval se je Sebastijan Sclivvarz in je stanoval, kakor so mi rekli, onstran Tibere. Ime in stanovanje, oboje sem imel na listku napisani. Tega so mi dali in me potem pustili, naj si sam poiščem svojo pot. Ves kakor mladi gospod Rok; torej z vso veselo, močno mladostjo sem se pognal v vrtinec mesta Pija IX. Bilo mi je pri srca, kakor da kopljem svojo sedemnajstletno dušo v upanju in hotenju po delu, ki je pač bistvo človeškega življenja. Pri tem pa sem imel oči široko odprte. To je bilo seveda potrebno; zakaj Rim ni bil majhno tirolsko mesto in v Rimu sem si moral vse ogledati, da boni doma lahko pripovedoval: na gradu Enni in — na Platterjevi domačiji. V razkošnih vozovih so se vozile mimo mene imenitne Rimljanke. Bile so zelo lepe. In lepe so V lotu 1833. se opaža vsekakor nekoliko ozdravljenja gospodarskih prilik nasproti stanju leta 1932. Industrijska proizvodnja se je povečala v vseh državah za okoli 10 odstotkov, za prav toliko pa tudi poraba. Brezposelnost postopno pada. Pri vsem tem pa je gospodarsko stanje na svetu še vodno zelo resno. Mednardne trgovske ovire so popustile in ne-6'alnost nekaterih svetovnih valut še vedno traja. Mednarodno gibanje kapitala je skoro čisto ustavljeno in vprašanje vojnih dolgov je ostalo nerešeno. Vse to priča, da gospodarska stiska, če tudi v nekoliko manj ostri obliki, še vedno traja ter nam nalaga najresnejšo dolžnost, da ne odstopimo od nobene točke svojega načrta gospodarske in finančne samoobrambe. V svoji borbi prsti gospolarskim težavam je vlada kakor dos:ej tudi pri sestavi novega proračuna smatrala stvarno in iskreno proračunsko ravnotežje z istočasnim čuvanjem narodnega denarja za osnovno zahtevo. Želeti stalnost denarne, vrednosti, zma^i hoteli tudi ravnotežje proračuna z vsemi žrtvami, ki jih tako ravnotežje neizbežno zahteva. To je bila vodilna misel prj sestavi in vravnoteženju proračuna za leto 1934/1935.. ki vi.aša 10.171,!>50;70$ dinarjev, jto je za 267,075.781 dinarjev manj kakor zdaj veljavni proračun. Finančni napori naše države se vidijo v pravi luči šele, če se sedanji predlog proračuna omnevja s proračunoma zadnjih dveh let. Dosedanje žrtve in Izjemni napori, ki so bili potrebni, so že rodili plodove. Naš proračunski položaj jc. *.d.av. V prihodnjem proračunskem razdobju si bomo prizadevali, da dosežene uspehe ne žanvo obvarujemo, temveč da jih še izboljšamo.' Pri sestavi tega proračuna smo morali š*krajno varčevati. Po zftstivem znr/.aK.m iadatkov, ki je bilo izvedeno že v prejšnjih dveh proračunih, obsega ta proračunski predlog nadaljnje znižanje. Proračun državne uprave znaša 6.0 milijarde in je za 75 5 milijona manjši od sedanjega, medtem ko znaša proračun državnih podjetij 3.2 milijarde in je za 191.5 milijona manjši od sedanjega. Kar se tiče osebnih izdstkov, znašajo v'''novem -proračunu skupno s pokojninami in invalidskimi podporami 47.25 odstotka. Kakor pred letom dni je vlada tudi danes na stališču, da je bila že z zadnjim znižanjem uradniških prejemkov dosežena najskrajnejša meja za življenjski obstoj. O nadaljnjem znižanju uradniških prejemkov torej ne more biti niti govora. Prej bi se moglo govoriti o prevelikem številu državnih uslužbencev, kakor pa da se jim odvzame le ena pa;a. Od uradniških plač se ne more nič več vzeti. Pri odmeri stvarnih izdatkov je vlada vzela za osnovo sedanji proračun. Tzvedla je splošno odstotno znižanje vseh vrst izdatkov pri vseh resorih. V svojih nadal jnjih izvajanjih je podal finančni minister podroben pregled za posamezne re-sore in ob koncu svojega pojasnila pojasnil stališče vlade nasproti osnovnim vprašanjem državne finančne politike. Glavna skrb je posvečena proračunskemu ravnotežju in ohranitvi stalnosti dinarja. Izdatki v novem proračunu so odmerjen: do skrajne meje, ki je nujno potrebna, da se zagotovi redno poslovanje državnega aparata. Vlada je zaradi tega prepričana, da proračunsko ravnotežje za leto 1934./1935. ni samo podano, marveč da je tudi podlaga, na kateri je zasnovan proračun, zdrava in primerna. V zvezi s prizade-, vnnjem, da se v polnem obsegu zagotovi proračunsko ravnotežje in stalnost narodnega denarja, kar je osnovni pogoj zdravih držaVnih financ, . je vlada pripravila vrsto ukrepov za omi- ljenje sedanjih hudih gospodarskih težav in za oživijenje natega celotnega narodnega gospodarstva. V naših gospodarskih razmerah je sioer nastopila ustaljenost in majhno izboljšanje nasproti lanskemu letu, kar- bi dopuščalo, da bi ostal^ državni proračun -nefcpremenjen, toda vlado pri •vsem njenem delu vedno vodi prizadevanje, da se do največje možnosti spravi proračun v sklad s stvarno možnostjo. Zaradi tega je novi prora-čun znatno znižala. Kak :r doslej bo tudi v bo- j doče naše geslo: Zdrav, to je stalen denar in uravnotežen državni proračun v službi urejenih javnih finaijc in urejenega narodnega gospodarstva. Na tem načelu počiva celotna naša finančna zgradba. Samo s strogim spoštovanjem tega načela se nam bo posrečilo sedanje težkoče prebroditi brez večjih pretresljajev in dočakati splošno gospodarsko -ozdravljenje. Politični pregled V ponedeljek se je sestala narodna skupščina, ki bo obravnavala več zakonskih načrtov. V ponedeljek je sprejela soglasno zakon o pobijanju spolnih bolezni. Potem pa je začela razpravljati o finančnih zakonih, ki se nanašajo na izpre-membe v zakonih o neposrednjih davkih m o skupnem davku na poslovni promet, o davku na ssmce in o osvoboditvi davkov oseb z devetimi in več otroki, potem na izpremembe v zakonu o taksah, na izpremembe nekaterih členov zakona o carinskem postopku m na izpremembe v zakonu o izplačilu Vojne škode, v uredbi o sedemodstotnem investicijskem posojilu, v pravilniku o finančni likvidaciji agrarnih odncšajev v Bosni in Hercegovini in v zskonu o likvidaciji odškodnine za begovska posestva v Bosni in Hercegovini. Sestanek zunanjih ministrov Jugoslavije, Ru-munije, Grčije in Tu-čije v Beogradu se je končal s popolnim uspehom. Določeno je bilo končno besedilo balkanskega sporazuma, ki bo podpisan danes v Atenah. Balkanski sporazum bo nedvomno krepka opora za utrditev miru na Balkanu. Pariški oleg tega,,kar je prišlo iz Na-fcareta v sVet; in Vatikan je vladarski grad, ki nima,na zemlji para. Strel je iz puške ...'» cZavraten umorb je obveljalo končno mnenje. Sodnik je zbral bi rite ter jim rekel: «Temu dogodku moramo posvetiti vso pozornost. Morilca moramo izslediti, čeprav se zavija v krilo teme. . Morda se bo oglasil k jo, ki je cul streljanje ,..» Biriči so se razkropili. Iskali so sledi za morilcem, a zaman je bilo vsako prizadevanje. Zločinec je neopaženo pobegnil. Izbral si je pripraven prostor in pogodil čas, ko ni nihče slišal streljanja. Truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico in ponovno preiskavo. Strel ni bil i i pištole, marveč iz lovske puške. «Kdo jo je sprožil ?» je nastalo vprašanje. «Ali nalašč ali iz maščevanja? In prav tukaj v bližini grajske pristave!> cNekdo ga je zamenjal z oskrbnikom...» je uganil vratar Simon, cesar mu pa drugi niso potrdili. Na dvorišču je nastalo ječanje. «Je že tukaj!> jih je opozoril Simon. «Obiskal me je prijatelj mojega zaročenca. Obljubil mi je, da se bo boril za moje pravice. Dokaze, katere nabira, bo predložil sodišču...* Biriča sta se spogledala. «Zorman je bil tukaj*, je rekel eden izmed njiju. «Ne vem, kdo je bil, ker je bila tema...» cZorman je bil*, je ponovil birič in hotel povedati. kaj se mu je pripetilo. Nadzornik mu je odmignil s svarečim pogledom. Deklica je ostala pri vratarju, ki ji je priskrbel tople jedi, da bi se okrepčala. Biriči so medtem preiskali podstrešno sobo. Ko so se vrnili, so Gizelo ponovno izpraševali. Pripovedovala jim je venomer o nekem človeku ki se ji je prikazal kot rešilni angel. On se bo boril za njeno pravico. cTistega gospoda ni več tukaj*, je dejal nadzornik. «Prišli pa smo mi, da va^ povedemo iz ječe. Dovolj sle trpeli za pravico, katere vam nihče ne more odreči.* Mladenka je bila vsa srečna spričo nagle rešitve. «Tistemu gospodu je vse natanko znano*, se je osrečevala. «In pri sodišču ima veliko veljavo.* *Pojdimo!» je odredil nadzornik. Biriča sta prijela deklico za roko. Bila je prepričana, da je zmagala pravica. 8. Sodišče je zasliševalo obtožence s strogo natančnostjo. Tako je zapovedal kn°z Julijan na zahtevo nove članice svojega dvora. Govorice, ki so se kfiile o njej po okolici, je hitela hitro zadušiti. Obenem je bilo treba odpraviti najhujš* nasprotnike, odkoder je prihajala nevarnost. Oskrbnik Bunc in preganjana nečakinja sta se našla na zatožni klopi. Lažna dedinja je hotela ubiti dve muhi z enim udarcem Slo je predvsem za Gizelo, Bunca je bilo treba le temeljito ostrašiti. kmečkega fanta v gospodarskem, prosvetnem in organizacijskem življenju vse večje zalPeve, kakor so jih prejšnje dobe stavljale' na njihove očete. Načelnik prosvetneg a oddelka banske uprave profesor gosp. Breznik je v imenu banske uprave pozdravil zbrane fante in je tečaju poželel najlepšega uspeha. Posebno je naglasil pomen prosvetnega in organizacijskega dela, ki ga vršijo Da vasi naše učiteljstvo in naša narodna društva. Pozival je organizatorje kmečke mladine k čim plodovitejšemu sodelovanju z učiteljstvom in narodnimi društvi. Predsednik ljubljanskega odseka Jugoslovenskega učiteljskega udruženja gospod Dimnik je prinesl pozdrave vsega učitelj-6tva dravske banovine.Tudi učiteijstvo se zaveda potrebe prosvetnega dela med narodom. To prosvetno delo pa mora stremiti v smeri prave državljanske vzgoje. Predsednik Kmetijske družbe g. Detela je v kratkem govoru poudaril narodni in socialni namen kmečkega dela zlasti v času gospodarske stiske, ko se ustavljajo obrati po mestih, kmet pa nikdar ne odlaga dela na svoji grudi. Tečaj sam se je pričel s poročilom dr. Janžeta Novaka o splošnih smernicah kmečkega prosvetnega, gospodarskega in političnega gibanja. Tečaj bo trajal sedem dni. * Dr. Novačan naš konzul v Celovcu. Sedanji vodja jugoslovenskega konzulata v Celovcu generalni konzul dr. Niko Miroševič-Sorgo je premeščen na Reko. Za njegovega naslednika je bil imenovan dosedanji upravnik poslov na jugoslo-venskem konzulatu v Kairu dr. Anton Novačan iz Celja. * Pisatelj Bevk aretiran. Kakor poročajo iz Gorice, je bil znani sloveruki pisatelj France Bevk, ki živi v Gorici, pred dnevi klican na goriško kvesturo (policijo), odkoder se ni več vrnil. Ne da bi kdo vedel za vzrok in ne da bi bili o tem obveščeni pisateljevi svojci, je bil aretiran in pridržan v zaporu. Ali je še v Gorici ali pa so ga spravili kam drusiam, ni znano. * Avtobusna zveza Laškega s Celjem in železniške cene. Iz Laškega pišejo; Vedno bolj spoznavajo Laščani, kako hudo s.) prizadeti z od-vzetjem koncesije za avtobusni promet s Celjem. Ko je zdaj že]e7n;ška uprava nastavila za vso okolico Ljubljane konkurenčne cene, ne pa tudi za progo Celje—Laško, to iZ!j"bo občutimo. Razdalja. ki nas loči od Celja, znaša 11 km, m za to kratko progo plačaš pri osebnih vlakih na eno stran 6 Din, p'i brzem vlaku pa celih 32 Din. Celjani so prejšnja leta radi prihajali v Laško, saj so našli pri nas lepi sprehajališča, dosti razvedrila in pa tople kopeli. Pri današnjih cenah to ni več mogoče. Ce hoče na primer tričlanska rodbina napraviti tak izlet, stane kar 36 Din samo vožnja. Uradnik si kaj takega pač ne more privoščiti. Na dve strani smo oškodovani: mi ne moremo v Celje, Celjani pa ne v Laško. Dajte nam spet avtobus ali pa primerne cene na železnici. * Vodstvo radijske oddajne postaje v Ljubljani razpisuje za svojega desettisočega naročnika nagrado v obliki zlate ure. Ker se bliža število naročnikov naglo številu 10.000, vabimo interesente, da čimprej postanejo naši naročniki. Desettisočega naročnika čaka zlata ura. * Zdravje je pol življenja! To staro resnico pozna vsakdo, malokdo pa ve, kaj mora delati, da ostane zdrav. In tako se zgodi v jako mnogih družinah, da začne kdo nenadno hirati, pa mu nihče ne zna pomagati. Za zdravnika ni denarja, ali pa se zdi ljudem škoda kaj izdajati za tako potrato. Šele, ko je že prepozno, spoznajo, kaj so zagrešili. Večino bolezni lahko preprečimo, če se jih znamo prav varovati, in tudi, če so se nas že lotile, jih lahko prebolimo, če jih začnemo zdraviti dovolj zgodaj. Toda kako se naj jih ubranimo? Kako naj jih zdravimo? Za ta namen je treba imeti v hiši knjigo, ki nam to pove. Tako knjigo je pravkar izdala založba mesečnika «Zene in doma*. Imenuje se «Rolezni — kako se jih obvarujemo in kako jih zdravimo. Napisal jo je znani zdravnik g. dr. Petrič V njej boste dobili najboljšega svetovalca v bolezni. Ker je knjiga poceni, si jo lahko vsakdo kupi in malenkostni izdatek, ki ga bo z njo imel, se mu bo hitro desetkrat obrestoval. Stane le 30 dinarjev, naročnice «Zene in doma* pa dobe razen te knjige še štiri druge obsežne gospodinjske knjige (<-Mož in zakon*, «Vrt in moje rože*, Šivanje in krpanjem in «Gospodinjski koledar za leto 1934.») za skupno vsoto 37 dinarjev. Nar >ča se pri upravi «Žene in doma* v Ljubljani, Dalmatinova ulica št. lOd. * Uničenje zaplenjenih vžigalnikov. Kakoi znano, spadr jo vžigalniki ood monopol. Monopol-ski in finančni organi so v zadnji dobi zaplenili veliko množino nežigosan.h vžigalnikov, ki so jih te dni v beogrr.jr>Ki Mczolivarni iMerkur* uničili. Kakor ugotavljajo strokovnjaki, so jih stopili v peči z.i topljeiije že' za skupno v vrednosti za 3'5 milijona dinarjev. * Trpinčenje naših ljudi na poti skozi Italijo. Te dni je prispel iz Italije naš državljan Nikola Dragic, po rodu iz Bele Crkve v Bauatu. Dragic se je preselil pred tremi leti s svojo ženo Julko v Marseille na Francoskem, kjer je izvrševal krojaško obrt. Ker pa so se tudi v Franciji obrnile gospodarske razmere na slabše, je prišel v hude stiske. Dela je imel vedno manj, na drugi strani pa mu je naraščala družina. Dobil je namreč v Franciji hčerko, a drugo dete je pričakoval. Opremljen z vsemi potnimi listinami, obleko,; živili in denarjem je Dragic pred osmimi meseci odpotoval s svojo družino iz Marseillea in srečno dospel v zgornjeitatijansko mesto Verono, kjer je v neki gostilni blizu kolodvora čakal na vlak., da se z njim popelje v domovino. Nesreča zanj in za njegovo družino je bila, da so se gostje v gostilni med seboj stepli, zaradi česar so prišli orožniki in vse, ki so se pretepa udeležili, pretepli in iztirali iz lokala. Kruti nastop orožnikov je takih prizorov nevajenega Dragica osupnil, da je nasproti svoji ženi izustil besedo Schvveinerei (svinjarija), kar je eden gostov slišal in naznanil orožnikom. Tedaj so orožniki planili tudi na Dragica in ga hudo pretepli ter njega in njegovo nosečo ženo in 17mesečno hčerko zaprli v ječo. Zaprti so bili skoro osem nieaecev. Dobivali so dnevno samo enkrat jesti, in sicer Dragic skupaj z ženo 60 dekagramov kruha in skodelico juhe, hčerka pa mleko. Ko jim po dolgih mesecih ječe niso mogli ničesar drugega dokazati, so jim pobrali skoro vso obutev in potne liste in jih namesto na jugoslovensko mejo odpeljali na Bren-ner in jih hoteli pognati čez gore peš čez mejo. Ker so bili slabo oblečeni in lačni, so se siromaki zglasili pri obmejnih oblastvili, da bi jih pustila čez mejo, a ta so jih pognala nazaj v Verono, kjer so jih spet zaprli od 15. do 28. januarja, potem pa so bili prepeljani z vlakom do Trbiža. Pa tudi odtod jih niso pustili na naše ozemlje, temveč so morali peš do Podkloštra, odkoder so se z vlakom prepeljali v Beljak in » avtomobilom dalje v Celovec. V Celovcu so prejeli od jugoslovenskega konzulata potrebna sredstva, da so se mogli 1. t. m. prepeljati do Jesenic, kjer so na obmejnem policijskem komi-sarijatu pripovedovali o strašnih doživljajih. Ko so se siromaki nekoliko opomogli od prestanega trpljenja, se najedli in se ogreli, jih je obmejni komisarijat odpremil v njih dotnovno občino. Ta k rižev pot jugoslovenskega izseljenca in njegove družine nam priča o razmerah, v katerih živi naš Deklica je stopila vsa objokana pred sodnika. « Varajte me!* je prosila. < Prejšnjo noč me je hotel umoriti.. .» < Kdo?> jo je vprašal hladno. cBunca imamo pod ključem ... Ali niste bili skriti v podstrešju? Nihče ni vedel za vaše skrivališče.* «Nekdo me je neusmiljeno davil», je trdila z vso resnobo. c-Kaksen gospod?> jo je vprašal nejeverno. cTisti, ki je vedel, da mi delajo knvico.. .* «To je bil menda Zorman*, se ]e vtr.knil birič v pogovor. «Zorman!» Sodnik se je začudil. cObljubil je, da me bo rešil... Sami ga vprašajte ... Navedla sem vam le njegove besede.. .* Sodnik jo je zavrnil: cZormana ne moremo več pozvati pred sodišče .. * Mladenka mu ni mogla verjeti. «Rekel je. da v*> dokazal mojo pravico?, se je sklicevala na njegovo obljubo. «Zcrmana ni več*, ji je odkril resnico. «Nekdo ga je umoril.. .* «Edini človek, ki je čutil z menoj, je mrtev .. .> Mladenka je niilo zaplakala. «Ne pomaga vam ne jok ne vzdihovanje*, je | izrekel brez sočutja. cZorman je mrtev ... Ali poznate še kako drugo osebo?» Sirota mu ni mogla odgovoriti. «Kdo je ta mož?* je pokazal na oskrbnika. «To je tiran, ki me tira v pogubo... Bojim se ga kakor gada ...* «Bunc je vendar vaš zaveznik... O tem imamo zanesljive dokaze ...* «Kdo se je neki to izmislil? Ako bi bil moj branitelj, bi me ne bil zaprl kot jetnico. V podstrešju na pristavi nisem nikdar videla solnca ...* «Cemu se je vtikal Zorman v vašo zadevo?» se je vznemiril preiskovalec. «Iz prepričanja, da se mi godi krivica. Morda je mora! umreti prav zaradi tega ...» je sumljivo namignila na oskrbnika. «Bunc ni mogel tega storiti. Saj vas celo izdaja za pravo dedinjo — dokaz, da sta dogovorjena ...» «Vprašajte Milana, mojega zaročenca ... Zdaj ga seveda ni tukaj, ker je odšel v tujino, odkoder se bo vrnil z uradnimi dokazi...* «Na žalost vam moram sporočiti, kaj se mu je pripetilo. Ne varajte se s praznim upanjem. Kakor Zorman, tako je tudi Milan umolknil za vedno ...* Deklica jo sklenila roke in prebledela. «Roparji so ga umorili.* Tako se je glasilo usodno poročilo. je začel z mehkejšim glasom. «Tudi s patrom Joahimom se poznava*, je izrekla z novirn upanjem. Sodnik je napisal kratko pismo ter ga odposlal po biriču predstojniku zakriškega samostana. Potem se je obrnil na miadonko: «Vaša zadeva je silno zamotana Izjave vašega zaveznika niso zanesljive ter namigujejo na sleparstvo .. «Gospod sodnik!» Obtoženec se je dvignil svečano. «Kar sem rekel, pri t°m ostanem. Ta de-1lica je prava nečakinja graščaka Robert i in edino upravičena dedinja njegovih zakladov. Vse drugo je laž in lcrivica.> Mladenka je osupni'a. Človek, ki ji je storil toliko hudega je potrdil resnico. Ali ga je prav razumela? «Pojasnit-3 nam, kako se je to zgodilo*, je zahteval dokazjv «Ako je bila deklica mrtva, kako je zopet oživela?^ (Dalje prih.) človek v tujini in ki so v velikem nasprotju z gostnljubljem, ki ga uživajo tujci pri nas. * Koroški pevci so i velikim uspehom nastopili v Radovljici in Kamniku. Pri?rčno je sprejela Radovljica na svečnieo drage pevce iz Kotmare vasi. Pri koncertu je bila dverana zasedena do zadnjega kotička. Koncert je izvrstno uspel ter se je navdušenje občinstva stopnjevalo od pesmi do pesmi. Med izvajanjem so pevce pozdravili ravnatelj gospod Jakob špcar v imenu prosvetnega odbora kranjske sokolske /.upe, v imenu koroških rojakov pa sre-ki načelnik gospod dr. Vrečar in kot domačin starešina Sokola v Radovljici g. Jaklič. Mala Zdenka Šavnikova, oblečena kot ljubka Gorenjka, ie izročila zboro-' vodji krasen šopek nageljnov, Sokolice v krojih pa so pripele pevcem gorenjskega rožmarina z nageljni na prsa. — Obisk koroških pevcev je bil v nedeljo tudi za Kamnik velik praznik. Kakor je bila pred 40 leti z velikim navdušenjem sprejeta | na Koroškem kamniška Lira, tako prisrčno in navdušeno so bili sprejeti v Kamniku tudi pevci iz Kotmare vasi in Vetrinja pri Celovcu. Zvečer je bil v dvorani Gasilskega doma koncert koroške pesmi. Dvorana je bila nab;to polna, prav tako Da tudi prednja soba. Ko so se pevci pojavili na odru, se je utrgal v dvorani vihar odobravanja. Koroške pevce je predstavil občinstvu koroški rojak g. J°kob Spira r, ki je opissl položaj naše narodne manjšine na Koroškem. Pevci so izvrjali lep spered pesnii. k; je stopnjeval ravdu-šenie občinstva od to"ke do točka. Po koncertu se je občinstvo preseUlo v zgornje prostore Či-talmce, kjer se je eri pogrnjenih mizah razvila živahna z Kava, pri kateri s,a pela moški in mešani zber Lire, ponovno pa so morali zapeH tudi kor ški gostje. Ob prihodu v dvorano je pozdravil pevce predsednik Čitalnice g dr. Konrad Jane/ič, nato pa je sovoril še zastopnik Kluba koroških Slovencev iz Ljubljane. Opisal je ves trud in vesele ki ga im-jo pevci v svojci pevsk;h društvih. Predsednik «Lire> s. Fajdiga je ponovno omenil grsto'jubnost. s katero je bi'a Lira vedno sprejeta na Koroškem, in je napil dragim gostom iz srebrne čaše, ki so jo Liri le*a 1894. p^onili koroški Sli venci. V prisrčnem pogovoru in prijetni zabavi ie hitro minul čas in s tenkim srcem so se Kamničani in številni koroški rojaki ločili od dr-:?ih gostov z željo, da se spet povrnejo s svoj"1 lepo pesmijo. * Razpisana je pehotna podeficirska šola v Z« "rebri Pr^šme je vlo-žiM Ho 10. aprila. Prjas-n;la se dob:jo pri Francu Peru. kapetanu v p., M istrova ulica št. 14. * Po srečnem na'-l>iff ju sta se rešila ognja. Te dni se je pripetila v škocijanških goricah požarna nesreča, ki bi skoro zahtevala življenje dveh delavcev. Posestr*:k Barborič iz Savivka pri Ško-cij-nu ima v Vinjem vrhu vinograd s hišico in gospodarskim p-slonjem. Posestnk Barhorič je najel dva delavca. Jožeta Glaviča in Janeza Zupana. /a dela v vinogradu. Proti večeru 3ta delavca v hišici zokurila in zmučena od napornega dnevnega de'a kmalu zaspala Okrog, štirih zju-tr-j je Zurana prebudil i•? spania s^rad po dimu. V zli slutnji je vstal in odšel iz h-'še. k^er je videl, da gorita slamnata streha in ogrodje hišice, ki se morata vs^k trenutek zrušiti in pokopati pod seboj tovariša Glaviča. S'ekal je v hišo in 7ar-el Glavica buditi. Dobro minuto do tem. ko je Glavič zbežal iz sobe, se je že zrušilo hišno ogrodje in cerj je zajel prostor, kjer sta bila delavca spala. Delavca sta izkušala erasiti ogenj z velik;mi snežnimi kepami. Po kratkem času pa sta se prepričala, da vse nič ne pomaga, zlasti ker je zsčela pihati močna burja. Ogenj se je širil in objel še gospodarsko poslopje. Lepa majhna domačija je pogorela do tal. Nesrečo je povzročilo dejstvo, da sta premočno zakurila v štediln ku, iz katerega so držale pločevinaste cevi. napeljane ob leseni steni skozi streho. Preveč razbeljene cevi so povzročile, da se je vnel leseni steber suhega hišnega ogrodja. Posestnik Barborič trpi znatno škodo, ker ni bil zava"ovan. * Smrtna nesreča ob železniški projri. Škofjeloško javnost je globoko pretresla vest o smrti g. Alojzij Vrtovšek, upokojenega gimnazijskega kazalo, da je Mohor umrl zaradi zastrupljenja z sluge iz Kranja. Vrtovšek je napravil z večjo alkoholom. Žalostno je, da so starši izgubili tako družbo v četrtek popoldne izlet v Zabnico. Iz- nepričakovano in na tak način sina edinca. letniki so pesedali do večera pri Kozincu, potem * Samomor blazne matere. V Grabrovniku, pa se jo mahnili proti postajališču, da še ujamejo občina Štrigova v ljutomerskem srezu, je poaest-zsdnji vlak na Kranj. Nedaleč od postajice je pri- nikova žena Ana Dovečerjeva, mati dveh nedo-vozil kmalu po 19. uri izletnikom nasproti tovor- raslih otrok, te dni nenadoma zblaznela in v ta-ni vlak, ki so se mu vsi hitro umaknili. Tudi go- kem stanju izvršil^ samomer na ta način, da si spod Vrtovšek je skočil v stran, pri tem pa ji je star kuhinjski nož z vso sito porinila prav v padel v sneg in tamkaj obležal tik železniške srce. Bila je na mestu mrtva. Tri dni pred us oglasiti v cDoinovhm, ki jo zelo radi čitamo. Ze (inž. Turk Jakob); 16.30: ljudska igra: Deseti i dvanajst let je preteklo, odkar smo se naselili brat (Delakov gledališki studio); 17.30: solistične tu ob madžarski meji. V tem času smo si ustano- instrumentalne reproducirane točke; 20.00: prenos operete iz Ljubljane, v odmoru čas in poročila. Ponedeljek, 12. februarja: 12.15: glasbene slike vili sokolsko četo, prostovoljno gasilno četo iu podružnico Kmetijske družbe. Sokolska četa je imela 20. januarja občni zbor, ki mu je prisotstvo- I val br. Gorišek kot ^astopn.k matičnega društva v reproducirani glasbi; 12.45: poročila; 13.00:; iz Dolnje Lendave. V novo čelno upravo so bili čas, reproduciran koncert citraškega orkestra; izvoljeni: starosta Ivan Marušič, podstaresta An-18.00: gospodinjska ura: Prehrana in naše telo ton Frančeškin, načelnik Franc Ferletič, načel-(ga. Kumljeva); 18.30: Premikanje obrežij (Aloj- nica Amalija Žbogarjeva mlajša, tajnik Miroslav zij Peterlin); 19.00: Udovičeva in Lavšetova po- Polenčič, blagajnik Jernej Žbogar, prosvetar Franc jeta (plošče); 19.30: Maršal Marrnont (Rudolf jTroha, revizorja Leopold Peric starejši in Alojzij Dostal); 20.00: vesela ura (sodelovali bodo go-|Kl.ekj referent čete Tomo Krajčič. Novoizvoljena spod Povlie in Dolinškov šranielkvartet); 21.30: uprava £ete nam je porok, da bo delovanje čete čas, poročila, radijski jazz \ Torek, 13,.februarja: 11.00: šolska ura: pravljice (ga. Minka Kusova); 12.15: Zakaj veseli bi j ne peli (revija priljubljenih melodij v reproduci^.........^ ^......._____ i ran' ^asbi); 12.45: poročila; 13.00: čas, meh za | Ferletič' odbornika'Vencesk.v Peric in Vinko smeh (reproducirane žaljivke); 18.00: otroški ko- (0blak 0d nove?a gasilskega odbora je pričako- neumorno. Prostovoljna gasilska četa pa je na občnem zboru izvolila naslednji upravni odbor: predsednik Miroslav Polenčič, poveljnik Ivan Pintarič, tajnik Milijan Pavleti?, blagajnik Franc R\ZMAH JNS V OBČINI ZMINCU. Š k o f j a L o k a, februarja. Tako lepega političnega sestanka Škofja Loka že dolgo ni videla kakor predzadnjo nedeljo, ko je polagala občinska organizacija JNS za občino Zrniuec svoj obračun na občnem zboru pri Pra-jerci. Gotovo je bilo navzočtiili nad 100 somišljenikov. ki so prihiteli iz Sore, Gosteč, PuštaLa, Zminca in mnogih, tudi oddaljenih gorskih vasi, da se porazgovore o krasnem razmahu državne misli v svoiern območju in da slišijo poročila društvenih funkcionarjev. Zbor je otvoril predsednik g. Ivan Mrak iz Loga. ki je očrtal delovanje organizacije. Ovire so bile ogromne, toda bile so premagane z najlepšim uspehom, ko je prišla občina v roke nacionalne liste. Poročilu tajnika in blagajnika je sledila takoj volitev novega odbora, ki je bilo vanj izvoljenih devet najuglednejših predstavnikov domačega javnega življenja. Potem pa sta poročala o gospodarstvu škofjeloški župan notar g. Stevo Šink. o političnem gibanju in smotrih JNS pa tajnik sreskega pododbora g. Ivo Berčič. Izvajanjem obeli govornikov. ki sta omenjala celo vrsto perečih vprašanj in zadev, je sledila razprava, ki je bila zeio Živahna. Odbor se je sestavil takole: predsednik posestnik in prevoznik g. Ivan Mrak, podpredsednik šolski upravitelj iz Sore g. Andrej Likar, tajnik občinski tajnik občine Zminca g. Ludovik Uercog in blagajnik zidarski mojster g. Prane Gaber iz Puštala. * tiček (gdč. Vencajzova): 18.30: Karnevalska suita! vati vnetega dela. - Omeniti moramo še požrt- I vovalnost predsednika gasilske čete Miroslava Po- ZLATA POROKA. Št. I i j pri Velenju, februarja. c Naša župnija je praznovala 21. januarja redko Slovesnost. Zakonca Ignac in Ana Kuhar iz Lož-nice sta obhajala čvrsta iu zdrava svojo 501etnico poroke sredi svojih otrok, vnrkov, prijateljev in vSchumann), plošče; 19.00 francoščina (profesor' Prezelj); 19 30: Boj za Kančinčingo (Pavel Ku-,]engiCa in t0Variša Leopolda Perica, ki sta z vre-. naver); 20 00: glasbeno predavanje (dr. Dolinar); .• Co na rami hodi]a od hige do hiše ter zbirala dare ; 20.30: ura šlageriev (Mirko Jelačin in radijski za gladujoče rudarske otroke. Zbrala sta 200 kg ; orkester); 21.45: čas, poročila; 22.30: angleške koruze; ki jo boCeta odpremila v Trbovlje. To- plosce. variši gasilci, posnemajte oba požrtvovalna to- Sreua, 14. februarja: 12.15: reproduciran kla- varišal | virski koncert; 12.45: poročila; 13.00: čas, donski i kozaki v reproducirani glasbi; 18,00: komorna j glasba (radijski kvintet); 18.30: radijski orkester; i 19.00: O socialni vzgoji (dr. Stanko Gogala); |19.30: literarna ura: Zofija Narkovska (Marica IBartolova); 20.00: prenos opere iz Ljubljane, v odmoru čas in poročila. Četrtek, 15. februarja: 12.15: reproducirana orkestralna lahka glasba; 12.-15: poročila; 13.05: 'čas, slavni pevci (plošče); 1S.00: O lepi knjigi (Podbevšek); 18.30: srbohrvaščina (dr. Rupel); 119.00: pogovor s poslušalci (profesor Prezelj); j 19.30: plošče po željah: 20.00: prenos iz Beo-' grada; 22.00: čas, poročila, radijski jazz. | Petek, 16. februarja: 11.00: šolska ura: Kaj 'lahko otrok materi pomaga (ga.Grumova); 12.15: 'vojaške godbe igrajo (reprodukcija); 12.45: po-1 ročila; 13.00: čas, reproduciran solistični koncert j (violina in čelo); 1S.00: reproducirana narodna glasba; 18.30: predavanje ZKD; 19.00: Zakaj sem Sokol, zakaj telovadim (Lubcj Franc); 19.30: Izleti za nedeljo (dr. Rudolf Andrejka); 20.15: prenos iz Varšave; 22.40: čas, poročila. Sobota, 17. februarja: 12.15: reproducirane j operne fantazije; 12.45: poročila; 13.00: čas, Iz mojega življenja (Smetana), reproducirani godalni kvartet; 18.00: reproducirane veseie pesmi, stanje avtomobilskih cest; 1S.30: zabavno predavanje (Valo Bratina); 19.00: Ljudski nauk o dobrem in zlu (dr. Veber); 19.30: zunanji politični pregled (dr. Jug); 20.00: originalni grameltrio; 20.45: vokalni solo (gdč. Meglova Angela); 21.15: radijski orkester; 22.00: čas, poročila, radijski i jazz. SMRT VVESTFALSKEGA ROJAKA. B u e r - H a s s e I, februarja. Po dolgotrajni bolezni je umrl 26. januarja v Buer-Hasselu v 76. letu starosti naš vrl rojak g. Ivan PSčivalnik, skrben oče več sinov. Po rodu je bil iz Dola pri Hrastniku in je prišel v Nemčijo kot rudarski delavec leta 1890. Pokojnik je bil vzoren član naših narodnih društev, Jugo-slovenskega delavskega in podpornega društva «Edinosti» v Buer-Hasselu in Društva sv. Barbare v Gelsenkirchenu. kjer je še lani meseca junija obhajal 251etni jubilej svojega članstva. Pogreb priljubljenega rojaka se je vršil 29. januarja ob številni udeležbi društvenih članov, prijateljev in znancev. Na pokopališču je govoril predsednik Društva sv. Barbare g. Koncilja, ki nam je v lepih besedah orisal dragega pokojnika. Po nagovoru so se polagali venci, med katerimi je bil prav lep oni, ki ga je položil na grob predsednik Jugoslovenskega delavskega in podpornega društva «Edinosti» g. Rogina. Bodi dragemu rojaku lahka tuja zemlja, žalujočim pa naše- iskreno sožalje! ( Novice iz Zedinjonih držav. Kakor javljajo ameriški slovenski listi, je za jugoslovenskega izseljenskega komisarja v Zedinjenih državah v Kanadi imenovan rojak Siavo Trošt v Nevv Yorku. Njegov naslov je: Slavo Trošt, Commiss:oner of jn dva rumenjaka dobro vmešaj, potem primešaj | X Črno vino proti tifusu. Pariška obči; Emigration, Broadwry 1819, New Yirk — Mi- hladna jetra, makarone, tri žlice naribanega bo-' napravila poizkus, ki se je zaključd v pi haelu Kočarju v okolici Mil.vvaukeeja je nedavno j hinjskega sira in, če imaš, še pest poparjenih in' zmagoslavje prijateljev črnega vina. Poizku: pogorela hiša do tal z vso opreme- vred, največ sesekljanih jurčkov, po okusu še malo osoli in namreč pokazal, da je črno vino izvrstno s: t po krivdi dveh gasilnih društev, ki nista hcte'i popopraj. Vse skupaj dobro zmešaj in stresi v stvo proti pobijanju tifusa in sorodnih bolez i iti gasit, marveč sta se prepirali, v čigavo pod-' dobro pomazano kozo ali skledo, varno pred Poizkus se je izvršil tako, da ga je lahko na- ročje spada pežar. Hišo, ki je imela devet sob, ognjem, nato pa speci. Zraven daš jurčkovo ali je bil Kočar kupil pred poldrugim letom za 8506 paradižnikovo omako ali pa tudi solato. Tfnrnr^vn družina se ie Z3- umel tudi preprost človek. Ravnatelj dr. Kling šel v spremstvu svojega glavnega pomožnrga zdravn ka k Seini. Zajel je iz nje vrč okužene vode in iz nje izbral tifusne bacile. Položil jih j« v kozarce, polne črnega vina. Zgodilo se je nekaj neverjetnega: v desetih minutah je vino un čilo Čiščenje vodovodnih pip. Kadar se naredi na bacHe_ prijateijj črnega vina se zdaj ponašajo, inah nr! imHnvnriit »pleni vnlk sra odstraniš 7. v.v 1- ••< ■ _____*___..s__„1______ Praktični nasveti dolarjev. Nesrečna Kočarjeva družina se je začasno preselila v West AlUs. — Smrt je med našimi ameriškimi rojaki zahtev?!a v zadnjem času mnogo žrtev. V Terringtonu je umrl Jože Škulj, star 56 let. doma iz okolice Velikih L?š?. V A m p- . . ----------------- ------------ ----- . ----------- riki je bil °6 let V Clevelandu zapušča trata. - P'Pah Pn vodovodu zeleni volk ga odstraniš z če§i da jih je prav 5rno vin0 obvarovalo tolikih V New Yorku so v zadnjem času legli v grob jedkim.kisom, to je z oetovo kislino To delo pa trebuŠnih bolezni, trije rojaki. Tako Franc Pelerini, star 61 let, do- ie treba opraviti z zdravimi rokami, ker ,e zeleni, x p. jancu ne da.;aj denarja! V Šleziji je Dru- ma iz Velikih Poljan na Dolenjskem. V Ameriki. volk strupen in nevaren za kako rano. Da pa se gtvo ddodajalcev skleni]0) da ne bo več deiav-je bil 37 let. Zapušča ženo in osem o*r k. V bol- fefcm volk spet ne pojavi, namazimo pipo z cem> k- sq pijancj) izplačevalo pla5e v de_ nišnici je umrl Martin Skrbina, star 69 let, doma lakom znamke «Zapon». Ia lak je gorljiv, zato temyeč y ^^ jfl pa z nakaz[li za stan0. z Brega pri Krškem. V Ameriki je bil 41 let. Isto- da se ti ne uzge. ,,. ... 1 vanje. tam je Smrla M rija Intibarjeva. stara cO let in I P™ kljane p pe in drogove zagrmjal n kdar mililcnarla. Te dni doma iz Otave pri Cerknici. V Ameriki je bila ne ^ našli v newyorškem pristanišču truplo za- v i nemarjenega moza, ki je imel v žepu 'e nekaj 32 let. Zipušča moža, tri sinove in tri hčerke V ras?lbini Dilonvaleju je preminil Frmc Ko- nove. mat po domače Vršaj, strr 57 let, do^a iz V kositrarto kopalno kad nalij vedno najprej o drobiža. V mrtvecu šo spoznali bivšega ameri- škega bogatina Davida Lomarja, ki so cenili nje- iei, uu" ti h- • - „ , _ Vevke L ke. V Amer ki je bi, 30 let. V Cleve- £ T^^SIZ govo premoženje še leta 1939. na dobrih sto miH- in milo V tem mlačnem lugu zmočimo krpo in K>nov ^ol^jev Madžarski izse jenec l o a je zdrgnemo kad. Da pa se še bo'je osnaži, vza- P"spel v Ameriko pred 30 let, m v ze-u je -mel lar.du zapušča b<~er, v st'Ti domovini pa ženo, sina in dve hčeri. — V M:lwaukeeju je izdihni po dolgotr"jni bolezni Loi^e Gorjup. strr 51 let. doma iz Gmnnjcev pri Novem meslu. V stari domovini zapušča ženo in več ctr k. — V Chishol"ni je po dolsrotrrjni bolezni premi"',a Marija Podlo^rjeva. s*ara <11 let Znmiš"a m"ža pralni prašek in z niim odstranimo .nnazanost. *''"t^l ° Naposled pa je treba kad temeljito izmiti s svežo mlačno vodo in zbrisati s suho krpo. in petero rtrrfc. Redila se je v B"kPni t! Postojni. V Ameriki je biva'a .21 let. — V L1 villeju je preminil Jo"e Vidmar iz Črne vasi na Barju. V Ameriki zrpušča tri brate in sestro. JE5S»ttbJssa, JEfs&i^maoI* 15, Ru® L fayeHe, PARK od premi i h (Ifinir v |inriwbivi jo imliitr«-ie in r>o imi bol|i«-tn Inc» iifiu km / u V r-i vs IciiKiie i»i-le um k ii Ih ti i nt |e. Pismi urili v BHsriii iriiiiciji, llubiii-dili m t iik«i»iiiltiir«!»i «|>r<"kmiimi« pl-i/-il>i hh ii iip fe k( viif ra?nne H^Ilmih *iim *>4 Hru\i lle«. i r in eipi III" 44 l'iri< II lin lipi it Uv-Sh: N--) Difn-t. I iik>f-iiil'iiit> ii I u\enili.mri! — Na znliii'\o ini^liemo t>re/|i|iirnn niie fekiune u.ik-i/ sona. Družba je zgradila pozneje čez reko most, ki je z da i pon&s ameriškega velemesta. Iz počno VOUO 111 zuusau a suuu ivipu. ' ' ; r , ,, , . . i,„„„„ KaOar režemo čsbulo, česen ali kako drugo tapljača je postal madžarski izseljenec me i- hudo dšečo zelenjavo, spravimo duh z rok tako, narodni vohun, mojstrsko je ponare, a ameask, d- da si vlijemo na roke malo olja, ga udrgnemo v ta francoski denar, b, je ^o^sen.zs.^va.ecm roke in potem umijemo roke v topli vodi z mi- naposled se je pojavil Zrnagovlto v ,.,om n w- l,__.„ „ yorške borze, kjer je na vse naciuc špekuliral. Zaradi nekega drznega borznega sleparstva je '' bil premeteni Madžar obsojen na dve leti ječe, pa je pobegnil v Mehiko. Po povratku je postal šef nemškega vohunstva v Ameriki in posrečilo se mu ie dobiti v roke važne načrte. Po vojni se lom in s ščetko. Pogrni kal rrd zmrzne krompir in je potem zoprnega sladkega okusa. Ta okus lahko odstranimo s tem, da krompir najprej pristav:mo v mrzli vodi in ko zavre, vodo odlijemo in nato na''jemo na krompir kropa in ga skuhamo do mehkega. Prva voda je odvzela krompirju slad-kobo. ZANIMIVOSTI je vrnil na borzo, kjer je do leta 1929. kop:č;l milijone. Naenkrat ga je pa zapustila sreča, padal je vedno globlje in naposled umrl kot siromak brez strehe. X Angleški prestolonaslednik se uči vezenja. V angleško visoko družbo je zdaj prodrla ne^ navadna moda. To je vezenje. Ta moua se je j ZA SMEH IN KRATEK ČA 3 Nnjboi.ši odgovor. Sinko: «Mamica, pri naravoslovju sem od Za kuhinjo Krogle iz srsdja. Pol kile raznega srhega sadja uveljavila celo na angleškem dvoru. Kraljica vse]l v razredu najbolje- odgovoril.» veze blazinice za opravo svoie palače v Buck-inghamu. Tudi dvorne dame jo seveda posnemajo, prav tako njene soro:'n':ce. Toda zgodilo. krogie.ma.ro, k,,e raznega srnega sau a . navadnega. Prestolonaslednik, k. tTl zmelji na ^roS^za o Pcfem' ie na glasu modernega princa, se je tudi lotil sam0 dve!>) itd.) zmeij, na strojciui za meso. retem zmieio umetnosti vezenja in posnemati ga je začel nje- Mamica: «Ljubček, zelo me veseli! Kaj pa si rekel?» Sinko: «Dejal sem, da ima noj tri noge » Mamica: «Toda za božji čas, saj ima vendar Sinko: «Da, toda vsi moji sošolci so dejali, da ima štiri « Pri zdravniku. Zdravnik: «Tale vaš vrat mi nič ne uga;a.» Bolnik: «No, saj tudi vaš ni dosti vreden.» * , rS r^tSttSa^ gov brat nadvojvoda Vorški. drobne kroglice in jih povaljaj v čokoladni gla-' ^t SLv loncu Ldstvo, ki utegne reši,^marsikatero IrUjj pet jajc, osoli in primešaj žlico moke in sedem električne strU1e viscke nape.os i. ^n n« dek naribanega bohinjskega sira. Palačinke peci umirajo ker se krčijo pod vplivom elek r ke na precej masti, še prej pa skuhaj v slanem f«e mišice. To ne pomen, s:cer sicne kapi pn kropu cvetačo ali dušene gobe (poleti tudi kako Hoveku m tudi večjih zival,h. a tudi to začasno drugo zelenjavo) in jo dobro zreži. Kuhano od- prekirjsnje krvotoka navadno povzroči smrt, ce cedi in duši na masti s petersiljem. S tako pri- izestane hilra pomoč. Ameriki ramkovalec oziv-pravljeno zelenjavo ali gobami nadevaj palačinke K* ponesrečence s pomočjo električnega pioli-in daj takoj na mizo. I «*arca, k, spet požene stavljeno srce. Pr.cel je Jetrne omlete. Vzemi četrt kile telečjih jeter, opazovati ojiiamnene pse. Po e.ektricnem sunku jih na deski z nožem nastrgaj, da ostanejo le z 2?C0 volti so bili kakor mrtvi, a ce se je ponovil kožice. Potem primešaj jetra s štirimi stepenim v teku petih minut isti sunek, so dozdevno mrtve iajci, malo osoli. popopraj in dodaj eno žličko živali ponovno oživele. Pozneje je imel Coven- trgovec zaupno. «gumbi seveda ne, ti so iz moke. V ponvi za palačinke razbeli mast, zlij hover več prilik porabiti isto sredstvo za pone- — ■» testo v ponev in speci kakor palačinko. Če pa je »rečene človeške žrtve. Vedno je imel uspeh in ponev premajhna, speci več takih pa-ač-nk. Zra-, rešil ljudi, ki bi sicer morali umreti, ve i pa daj špinačo, dušen grah ali pa solato. | X Pes za 35ftO dolarjev. Najvišjo ceno, ki jo Makaroni z ietri. 15 dek jeter (goveja, te- je sploh dosegel doslej na svetu kak pes, je pla-ltčja ali svinjska) z nožem nastrgaj, jih prepraži čal neki bogat Američan angleški gojiteljici plena malo masti in čebule. Ko so dovolj prepra- menitih psov Lanejevi za njenega kodra. Za to žene. jih odštavi, da so shlade. Medtem skuhaj žival, ki je res lepa. je prejela Lanejeva veliko 20 dek makaronov v slanem kropu, kuhane od- vsoto 3500 dolarjev, kar znaša v našem denarju cedi in polij z mrzlo vodo. Žlico sirovega masla, okrog 170.000 Din. Izkušnje. Mojster (vajencu): «Zajtrk ti gre vse bolj od rok kakor delo!» Vajenec: «Da, mojster, v tem imam tudi več izkušnje...» PoSten trgovec. «Ali so te hlače zajamčeno iz čiste volne ?» je vprašal kupec nezaupno. «Povem kar odkrito,» se je sklonil k njemu vme...» Zakonski prepir. Mož: «Le kje sem imel takrat glavo, ko sem te prosil za roko, jaz tepec!» Žena: «Na moji rami...» L:stn ca uredništva Piennes. Obrnite se zaradi natančnejših pojas« nil na naš konzulat! Ako nas kaj boli, rok ali lelcirniiko/nnrs-Ijivo steiUtvu, kakor je to pravi Fellerjev Elsa-fInid, ki se že preko 36 lefskusnih ali b dvojnih ali 2 veliki specialni stekle-uporablja za nego telesa in za obrambo proti nino- ' n'C") 58 L)in, dva taka zavojč ka 102 Dic pri lekarnarju hvgenu V. Fellerju, Stubica Donja, Llsatrg 3b0 (savska banovina). ' Odobreno od minislrsUa za socialno politiko in narodno zdravje. Sp Dr 5 19 z dne 24 ,111 l'JD2. Zapomnite si: Elsafluid ostane Elsatluid! je vedno najvažnejše , vprašanje K |r |t- v/rok' S"" obolenjem: pri revmatičnih bolečinah, prehladu, Na vsak način je zel d | m'1-fi/o, nri tr-rmij.i v sk lepih bolečiirih \ križu, dobro, ak'> imamo p." obrazu in po vsem telesu Fellerjev Elsa-lluid se il<>hi\a \ Ick.miah in 11 iroviimli te stroke po t) Um, 9 Din in 2<> IJin Po pošti najmanj 1 zavojček (9 po- MALI OGLASI 1000 Din plačam, ako Vam ! Po po3ti po"ilja z garanejo lonček za 10 IJin (proti vnaprejšnjemu plačilu) ali za 18 Din (no povzetju). Dva lončka 28 Din. tri je Ioni ki 38 Din. — R C o t i č, Ljubljana VII, Kamniška (Janševa) ulica št. 10 a. 28 Pred uporabo PLJUČNE BOLEZNI SO OZDRAVLJIVE! Pljučna tuberkuloza, sušica, kašelj, suhi kašelj, sluznati kašelj, nočno potenje, bronhijalni katar, katar v grlu, zaslinjevanje, bruhanje krvi, naduha, astmatično hropenje, bodljaji itd. se dajo ozdraviti! NA TISOČE OZDRAVLJENIH! Zahtevajte takoj mojo knjigo «Nova umetnost hra-njenja», ki je že mnoge rešila. POPOLNOMA ZASTONJ dobite mojo knjigo, iz katere lahko črpate mnogo potrebnega. Kogar torej mučijo bolečine, kdor se'hoče na nagel način temeljito in brez nevarnosti iznebiti svojih bolezni, naj piše še danes! Poriovno_ naglašam, da dobite moje pojasnilo povsem brezplačno, brez vsake obveznosti z vaše strani, 111 bo vaš zdravnik gotovo pristal na ta od prvovrstnih profesorjev kot odlično priznan NOVI NAČIN HRANJENJA. Zaradi tega je v vašem interesu, da tnkoj pišete, j>a vam bo naše tamošuje zastojimštvo takej postreglo. Črpajte pouk in okrepljeno veljo do življenja iz knjige izkušenega zdravnika. Ona vsebuje okrepilo m življenjsko uteho ter se obrača na vse bolnike, ki se zanimajo za sedanje stanje znanstvenega zdravljenja pljuč. Poštno nabiralno mesto: GEORG FULGNER, BERLIN-NEUKOLLN, Ringbahnstrasse Nr. 24, Abt. 491. Po uporabi Močan raznašalec-inkasant Se sprejme. Kavcija 10.000 Din. Oskrba in mesečna plača. Ponudbe sprejema pod »Preskrbljena uprava »Domovine*. 33 Kronuttično harmoniko, popolnoma dobro ohranjeno, prodam za 1200 Din. Mivec Anton, Trbovlje l.-Loke št.2. 32 Kupim dobro ohranjen brzoparilnik ■«Alfo>, 80 do 120 litrov. Navedba velikosti in cena naj se mi pošljeta. K 1 e n a r Josip, Gibina, pošta Šafarsko pri Ljutomeru. 27 Posteljno perje, kokošje — puranovo — gosje, čiščeno, dobavlja po skrajnih cenah Frančiška Ambrožič, Ljubno-1'odnart. 20 j: Preklic! Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za dolgove svoje žene 'lerezije. Anton Taccr, Rakek. Večje rodovitno posestvo z dobrim gospodarskim poslopjem in s hi"o kakor tudi z v eni potrebnim orodjem se da trkoj v najem proti polovičnemu pridelku. Potrebna kavcija 4000 dinarjev. Na vprašanja odgovarja Jožef Dular v Rajhenburgu št. 9. 29 Kdor oglašuje, ta napreduje! Zakaj so Francozi najbogatejši narodi na svetu? Ker vsi, stari in mladi, nalagajo redno svoje prihranke v hranilnice, kjer se jim v kratkem času podvoje. Posnemajte tudi Vi Francoze in za-sigurali boste sebi lepo starost, hčerki doto, sinu šo'an?c. Ker jamči za vse vloge isiir^iiicmim Prešernova ulica št. 3 (v znesku Din 420,000.000'—) 22pne ure od Din 35 — naprej. Zapestne ure od Din 66'— naprej. Žepne in zapestne ure, budilke, kukavice, stenske ure, z^tnino in sre-brnino kupite dobro in po nizkih cenah pri . SUTTNER, Ljubljana 6 PREŠERNOVA ULICA 4, poleg frančiškanske cerkve. Cenik zastonj in franko. Csnik zastonj in franko. mestna občina ljubljanska z vsem svojim velikim premoženjem (elektrarna, plinarna, 42 velikih hiš, tramvaj itd.) in vso davčno m o 5 jo, ne morete uri nji izgubiti nobene nare. Zato vlagajte svoje vloge pri nji v uradnih urrh od 8. do 121/* ali jih pošiljajte po poštnih čekovnih položnicah št. 10.533, katere ima vseka pešta. Telefon 2616, 2016. Ugodno obrestovan je ! Denar, ki leži doma, je izgubljen za gospodarstvo! Edina pomoč. Gospodinja: «Urška, vi ste ta teden razbili za 400 Din posode, to se pravi za več. kakor znaša vaša plača. Kaj naj zdaj storim?« Služkinja: «Plačo mi zvišajte!» Ni vremenski prerok. Najemnik (hišnemu lastn ku): «Dež mi kaplja v stanovanje. Kdaj bo tega konec?« Hišni lastnik: «Saj nisem vremenski prerok.« A. Kiffmann, Maribor 143 Specialist samo za boljše ure! Zahtevajte brezplačni cenovnik Slctna garancija. Za ncustrezaj.ee vrnem denar. Chrom tenka anker z 8 kam. prcc zna ura Din 160'— I-ta ura bolj tenka z 1 kam. relief bro čai.ik Din 2C0-— Roskopf prima Din 70'— Prima budut>a z 1 zvoncem Din 75 — Ista z 2 z on-cema Din 85-- v dtuiuMiiili hiiilili čn*ili si preskrbi •Se tiailn/e v«hK In s tem ili >i ureili iliiiiix nekako iIi iiimčo nlet iliiiro. Mi 1111 luno ilel.i vSftk■ umi( na ta nični, ilii oilv/eiuntno izdelane pletenine, rlotiuk Iihiiio preio lli i/nličii leiuo me/, to ni pletenje, lo potrpi ie mu i|!(i zalival (*f želite tu
  • - Izdaja za koLzoreij »Domovine* AJolt H i b n i k a r. Urejuje Filip 0 m 1 a d i č. Za Narodno tiskamo Fran Jezeršek.