Politiški pregled. * Državni zbor bo, kakor poročajo z Dunaja, sklioan zopet na dan 3. junija t. 1. * V prora.unskem odseku držarnega zbora je napovedal finančni minister vnovič hišnorazredni davek. Beforma pristojbinske zakonodaje se izvrši polagoma. V prvi vrsti se predloži progresivni dedinski davek. Naglašal je potrebo zvišanja direktnega davka, uvedel bi se tudi davek na samce; proučava se davek na užigalice in vprašanje monopola užigalic. Nove davčne predloge bi dale državi okolo 20 milijonov. * NemSko-nacionalna rečina t deželnem zborn stajerskem bo sestavljena tako: 12 veleposestnikov, 27 mestnih in trških poslancev, 6 poslaucev trg.-obrtne zbornice, rektor vseu.ilišža, 3 nemški agrarci, skupno 4 9 poslancev. Temu nasproti bodo stali: 18 nemškib klerikalcev in 2 škofa (graški in mariborski) kot virilista, 12 slovenskib klerikalcev, 5 socialistov in 1 slovenski naprednjak (dr. Kukovec), skupno 3 8 poslancev. * Groriški deželni zbor bo morda aklican sredi junija, tako poročajo dunajski listi. -So.a" pravi, da kluba večine o tem še nič ne vesta. * Darek na samce. Pri razpravi proračuna finančnega ministrstva je finaučui minister vitez Bilinski rekel, da namerava vlada uvesti poseben davek na samce, namreč na osebe, ki nimajo skrbeti za nikogar razen za sebe. * PoTlšanJe dav-čine na plro. Povičanje davš.ine na pivo, ki ga naraerava izvesti finančni minister Bilinski, ima največ nasprotnikov med poslanci severnib dežela naše državne polovice. Oficiozni BFremdenblatt", baveč se s to zadevo, piše, da do tega povi- šanja gotovo pride. Ako bi se državi ne posrečilo doseči to povišanje parlamentarnim potom, bi pa posamezne dežele s pomočjo deželnih zborov zabtevale povišanje doklad na omenjeno davščino in tudi dosegle, in v poslednjem slu.aju bi pivo še bolj podražilo. — Ce bo le res! * Vojaski dopnsti za žetre. Poveljstvo 3. voja je dolo.ilo za letos pri pešpolkih, gorskib in trdnjavskih topničarjih in trenu tritedenski dopust za žetve. 0 tem času se ne vrše nikake orožne vnje niti kako vežbanje. Pri konjenici, poljskih topni.arjib in tehniškib oddelkih pa se vežbanje nadaljuje in le, 6e razmere dopuš.ajo, se odpuste nekaterniki na tritedenski dopust. Letošnje vojaške vaje se zaključijo 11. septembra. * Italija in ATstro - Ogrska. Leta 1911 bo v Kimu razstava lepih umetno.ti v proslavo 50Ietnice proglašenja Bima za italijansko prestolnico. Na to razstavo je povabila italijanska vlada ofieialno tudi Avstro-Ogrsko vlado, ki je pa vabilo odklonila. Zato navaja vlada sicer tehtnih razlogov, a glavni razlogje pač ta, da se bodo o priliki omenjenega slavja godile v Bimu stvari, ki bi utegnile zbujati v gotovih krogib neprijetne spomine. * Eoliko prispeva držara za ljudsko šolstvo. Država prispeva za ljudsko šolstro le 562.152 E, čeprav znašajo stroški 87,609.960 kron, ki jib pokrivajo občine, okraji in dežele. Torej znaša državni prispevek le 064 odstotkov vseh stroškov. Na Pruskem prispeva država 40 odstotkov za ljudsko šolstvo in na Francoskem 222 milijonov za šole sploh. Eer so učitelji splošno zadovoljni, da se ljudsko šolstvo podržavi, naj bi se poslanei potegovali za podržavljenje, zakaj s tem bi bilo tudi deželnim financam najbolje pomagano, ker bi se jim odvzeli tako veliki izdatki. * Kneginja Hohenberg postane cesarica. Pariški -Figaro" poroča, da se je na nekem banketu, prirejenem poTodom poseta nemškega prestolonaslednika na Dunaju, mo.no opažalo dejstvo, da je kneginja Hohenberg, soproga nadvojvode in prestolonaslednika Franca Ferdinanda, sedela med nemškim prestolonaslednikom in cesarjem, tako da je bila na ta na.in kršena etiketa, po kateri bi na onem mestu morala sedeti kaka nadvojvodinja. Pariški dnevnik poudarja, da ta in druge indicije dokazujejo, da je možno, da se nadvojvoda Franca Ferdinanda reši njegovega reversa, podpisanega ob njegovi poroki, da ne bo njegova soproga nikdar imela naslova cesarica, da bi kneginja postala cesarica. To želi tudi avstrijsko plemstvo, in sicer toliko bolj, ker bo kneginja proglašena za ogrsko kraljico; potemtakem, ako bi omenjeni revers ostal v veljavi, bi bila kneginja kraljica na Ogrskem, a le na~vadna knpginja v Avstriji. * Bojkotno gibanje t Galielji se čedalje bolj širi. Akademični bojkotni odbor organizuje to gibanje v mestih in po deželi. Postavil je na.elo, da se nima naročati blaga od zunaj, posebno ne iz Prusije. Mnogo trgoTcev je že priznalo bojkotnemu odboru pravico, da pregleda njih akladiš.a in nalepi posebne znaroke o pripustnosti prodaje na ono blago, ki se sme prodajati v deželi. Brez javnih čeških šol. Po štatistiki, izdelani od krščanskih socialcev, je na Nižje Avsfrijskem 26.692 češkib otrok, ki nimajo niti ene češke javne šole. Tako izgleda v deželi, kjer vladajo krščansko - socialni Bgrofi6sterreicberji" in posebni prijatelji Jugoslovanov. Proti njim so naši koroški nemški nacionalci nedolžne ovčice ali pa nerodni šušmarji. Bog ne daj, da bi na Eoroškem kdaj prišli do vlade — nemški krščanski socialci, ker bi tedaj utegnili Eoroški Slovenci še izgubiti te slovenske šole, ki jib imajo sedaj. Eoliko 86 govori o slovensko-češki vzajemnosti in ravno klerikalci in njib glasila so tisti, ki na eni strani zmeraj vpijejo, da so edini zastopniki te vzajemnosti, na drugi strani pa ne zamudijo nobene prilike, da bi ne kadili zatiraleu dunajskib četiov — Luegerju. Poštena slovensko češka vzajemnost zahteva, da tega človeka kratkomalo preziramo. Tako bi moralo biti in ne drugače. Stara pesem ! Te dnipošiljajo posamezni c. kr. okr. šol. sveti razglas c. kr. dež. šol. sveta kranjskega z dne 12. nov. 1908, št. 6503, kjer se naznanja, da se vrši v Parizu neka higienična razstara od dne 20. avgusta do 10. septembra t. 1. s pozivoro, da se tudi lahko slov. u.iteljstvo udeleži te razstave. A podpor se ne dobi — Bob Mangels an verfiigbaren Mitteln"!!! Pred c. kr. izprašcralno komisijo t Grorici so napravili izpit usposobljenosti za Ijudske šole s slovenskim in nemš k i m učnim jezikom: Abram Ema (ital. kot predmet). Brišnik Ana, Elsner Ana, Gabrijelčič Milica, Hafner Frida, Lavri. Frančiška, Petrič Roža, Pospeh Fran.iška, Bolih Stefanija, Tur.i. Hermina, Vavken Ana, Ziegler Antonija in Samec Franc; za ljudske šole s sl ov e n s k i m u.nim jezikom: Pogorelc Štefanija, Prešeren Helena (nemšč. kot predmet), Sterniše Ema (nemšž. kot predmet), Vončina Josipina (nemšč. kot predmet), Vovk Emilija (nemšč. kot predmet) in Gasperin Rudolf (nemšč. kot predmet). — Ena kandidatinja je bila reprobirana za ljudske šol s slovenš-ino in nemščino, ena za ljudske šoles s lovenskim učnim jezikora. Persekncija naprednega ačiteljstra na Moravskem. Zastopstvo občine Bistrica pod Hostinom je odpovedalo u.iteljstvu stanovanja, ker so učitelji politiški in naboženski — šuntarji. Zaslugo o odpovedi stanovanj imajo Nemci in — češki klerikalci. Ti se združijo z vsakim, ako gre za uni.evanje učiteljev. Tudi za slovenske razmere brez komentarja razuroljivo! ij. Edaj postane u.itelj vzgojeralec? Tedaj, ko neha biti nadzornik — policist in začne delovati za otroke in tovariše! Osebne vestl na Kranjskem. G. kr. okrajni šolski svet v Badovljici je namesto prostovoljno iz šolske alužbe izstopivše učiteljice Marije Zhorsky pl. Zhoržetove na Jesenieah imenoval začasnim učiteljicam na Jesenicah u.iteljico Oecilijo Vilmanovo, na njeno mesto pa kot suplentinjo u.iteljico Marijo Habetovo. Postojna je postala a cesarskim odlokom z dne 9. t. m. mesto. Umrl j_ v Mariboru po dolgoletnem hiranju filozof, pisatelj in bivši državni poslanec dr. Bartolomej vitez Oarneri v starosti 88 let. V državnem zboru je Carneri pripadal nemški liberalni stranki. Povodom 801etnice rojstva ga je modroslovna fakulteta dunajskega vseučilišča imenovala častnim doktorjem. Jabilej Varaždina. To najstarejše brvaško mesto praznuje meseca septembra 7001etnico, kar je postalo kraljevsko avobodno mesto. Interpelacija zaradi nemškega okrajnega šolskega nadzornika na Štajerskem. Nemški narodni svet je sklenil, naj se za vse šole z nemškim učnim jezikom na sloven. Štajerskem nastavi poseben okrajni šolski nadzornik — seve Nemee. S tem se takoreko. izreče sedanjim okr. šol. nadzornikom neka nezaupnica, ker se dvomi o njihovi nepristranosti. V 7. seji poslanske zbornice dne 19. marca 1909. so dr. Ivčevič, dr. Šušterši. in dr. vložili na naučnega ministra interpelacijo, ki jo doalovno priob-imo, ker je dozdaj še nobeden list ni niti omenil. Glasi se: Sicherem Verlauten nacb beabsichtigt das Unterrichtsministerium, die Aufsicht tlber die deutschen Volksschulen Untersteieimarks einem eigenen*Bezirks8chulinspektor zu Iibertragen und diesem Inspektor einen Wirkungskreis zu geben, wonaeh derselbe berechtigt ware, allen Sitzungen der Bezirksschulrate Untersteiermarks, nachdem ja in fast jedem Bezirke Untersteiermarks deuteche Volksschulen sicb befinden, beizuwohnen und auch wahrscbeinlich zu stimmen. Den Gefertigten sind die padagogiscben Griinde, welche die Ereierung des Postens eines Bezirksschulinspektors fiir alle deutscben Volksschulen Untersteiermarks als notig erscheinen lieBen, nicht bekannt und sind dieselben auch der festen Ueberzeugung, daC solche Grllnde nicht gegeben sind, dafi es sicb vielmebr gegebenenfalls nur mu eine politische Aktion, lediglieh um ein Entgegenkommen gegentiber den Wiinschen der Deutschen handelt. Die Aufsicht seitens der dermaligen Bezirksschulinspektoren tiber die deutsehen Volksschulen kann keinen Anlafi zu einer Mafiregel geben, welche die Unterstellung dieser Schulen unter einen deutschen Bezirksschuliuspektor reehtfertigt, weleher selbstverstandlieh anderen als sachlichen Gesiehtspuokten bei seiner Beaufsicbtigung Becbnung tragen soll; denn sonst w(irde seiner Beiufung gegeniiber den heute schon die Aufsicht iiber die deutschen Volksschulen Untersteierraarks austtbeuden Scbulinspektoren jede Grundlage fehlen. Glaubt die Begierung aber etwa, daC die dermaligen Sehulinspektoren die Aufsicht Uber die deutschen Volksschulen Untersteiermarks nicht in einer den piidagogischen Grundsatzen oder dem Gesetze entsprechenden Weise handhaben, dann ware es ihre Pflicht, dieselben zu einer entsprechenden Betatigung ibrer Amtspflicht zu verhalten, nicht aber geht es an, eine Institution zu schaffen, welche durcb sachliche Griinde nieht gerechtfertigt ist und nur ein politisches Eatgegenkommen gegen die zirka 10 Prozent der Bevolkerung Dntersteiermarks bildenden Deutschen beinhaltet. Es ist merkwurdig, dafi die Regierung fflr solche ganz unnotwendige Zweeke Geld hat, wahrend gegeniiber Forderungen wirtschaftlicher Natur, die von den slowenischen Abgeordneten mit Berechtigung erhoben werden, das Moment der gebotenen Sparsamkeit besonders oft betont wird. Die Gefertigten stellen demgemafi an Seine Exzellenz den Herrn Unterrichtsminister die Anfragen: „1. Ist die Ereierung des Postens eines Bezirksschulinspektors fiir die deutschen Volksscbulen Untersteiermarks beabsicbtigt? 2. Womit rechtfertigt Seine Exzellenz der Unterricbtsminister 'die EreieruDg dieses vom sacblicben Standpunkte ganz unnotwendigen Postens?" BZveza slov. štajerskih učiteljev in u.iteljic" se je svoj čas v (ej zadevi obrnila na državnega poslanca g. Bobleka, ki je v slovanskem klubu izposloval gori navedeno interpelacijo, zakar mu izrekaino srčno zahvalo. Odposlanca pruske Tlade t stajerski šoli. Pred kratkim sta obiskala .landrat" Viljem pl. Woyna ter tajnik pl. Ltitzen iz Berlina, poslanca od pruske vlade, slovenskonemško šolo v Leitersbergu pri Mariboru. Spremljal ju je namestniški svetnik grof Marij Attems in c. kr. šolski nadzornik Schmoranzer, temu se je nepovabljen vsilil tudi vinotržec Pessl. Pruska odposlanca sta kar strmela nad izbornimi uspebi v slovenskih oddelkih. Javno sta pobvalila vrle slovenske učitelje z zatrdilom, da naša šola davno prekaša prusko. Zagotovila s!a pa tudi, da bosta pruski vladi vsekako priporočila v nemški Poljski šolski pouk na podlagi materinega — poljskega jezika. — In to izborno šolo so boteli zagrizeni leitersberškokarčevinski šovinisti popolooma ponemčiti. G. Pessl, vodja nasprotnikov slovenske šole pa naj si odkrito priznanje pruskih učenjakov dobro zapiše za ušesa. Po.itniškl godbenl knrzi. Na Eaiserjevi godbeni šoli na Dunaju se vrši v letošnjib počitnicah 11. godbeni po.itniški kurz. Obsegal bo sledeče predmete: petje, klavir, godala na lok, orgle, pouk o barmonizaci.ji in kontrapunktu, metodiko za pouk v kiavirju in pripravo k državnemu izpitu za godbo. U.iteljem in u.iteljicam, ki nimajo za obisk dovolj sredstev, se podelita na zavodu 2 prostora za polovično ceno. — Bavnateljstvo je: Dunaj VII/1. ,,Zreza sloTenskih izobražeraluib drnšteT" t Ljnbljani se snuje za vsa izobraževalna društva na Eranjskem. Svoje delovanje prične, ako ji pristopi vsaj 10 članic. Pravila objavimo prihodnjič. Narodni trgorci, obrtniki itd. pozor! Družba sv. Oirila in Metoda namerava letos v avojem koledarju (vestniku) prinesti pregled vseh sloTenskih tvrdk, vseh narodnib podjetij itd. Eoledar se razširi po vseh slovenskib pokrajinah, zato je oglašanje v njem velikega pomena. Sprejemali t-e bodo oglasi od vseh solidnih in strogo narodnih tvrdk. Oglasi so labko tudi majbni, kakršne prinašajo naši dnevniki v skupnih oglasilih. Seveda bodo tudi pristojbine neznatne. Oglasi naj se pošljejo s popolnim besedilom vsaj do meseca avgusta na pisarno družbe sv. Oirila in Metoda, Ljubljana, Narodni dom. Prošnja do rseh rodoljabor, šolskih Todstev, založnikoT itd. Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani prihajajo neprestano prošnje iz obmejnib krajev, posebno iz Eoroške, za slovenske knjige. V t.b prošnjah se naglaša, da bi bilo treba na Eoroško poslati vagon knjig, kakor so jih poslali Oehi Slovakom na Ogrsko. Dobrodošle so vse slovenske knjige. Te knjige so liamenjene raznim bralnim društvom, nadalje knjižnieam in šolarjem. Eakor znano, ne poznajo v koroškib šolah slovenskib k_jig. Da se bodo učenci izven šole urili \ slovenskem branju, jim je treba dati lahkega čitiva. V ta namen so posebno pripravna šolska berila tudi taka, ki drugod niso več rabna. Takih knjig leži po vseh šolah v izobilju. Družba se prav toplo priporoča za vse slične knjige. Pomagajmo bratom! Važno za šol. izlete po držarnih železnieah. V tej notici v štev. 21. je nastala tiskovna napaka, ki naj se blagovoli popraviti tako: Izletniki nad 10 let stari (ne pa nad 20 let) plačajo samo polovično karto.