PQStni.rva^ plaČanA- .V..80.t.0yUll- > ■ •	?	^ .. -sxyirrei- РвввШегНв 'Številke,!. Dijt^
leto 11. '
Izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu. Letna naročnina g5 Din, za inozemstvo 40 Din.
Štev. 6.
Čel<. račun št. 12.666 Telefon Jesenice 625 Uprava in uredništvo: Jesenice, Krel<ov dom
LIST ZA GOSPODARSTVO, PROSVETO IN KULTURO
Jesenice. 15. marca 1937
, posvečen delu
v današnjem času, ko tudi slovenski narod tipi na svetovnem zlu in pojavu povojne dobe in gospodarske krize, na brezposelnosti, v času, ko tisoči naših brezposelnih ročnih delavcev in stotine izobražencev že skoro nimajo druge želje kot: delo, zaposlitev in zopet delo, nam je postala mnogo bolj umljiva nemška prislovica; »Arbeit ist des Lebens Lust und Freude«, — delo je zabava in veselje v življenju. — Vsi tisti, ki so trpeli in še trpijo zaradi neprostovoljne brezposelnosti, sami bridko občutijo, da je brezdelje zlo za človeka, ne samo v gmotnem oziru, ker si ne morejo pridobivati sami sredstev za življenjski obstanek, ampak tudi v moralnem oziru. Čutijo, da so družbi v breme, čutijo, kot da jih je človeška družba izločila iz svojih vrst. Na tisoče jih je samo v naši Sloveniji, ki danes čakajo, da bi prijeli za vsakršno delo, ki smatrajo delo in zaposlitev za i)lagoslov. In najhujša so-•-•uluii kiivioa današnje dobe je, da dela voljan in dela željan človek dela ne dobi, ker je vsak človek po naravi določen in ustvarjen za delo.
Jesenice v zadnjih letih gospodarske krize niso toliko trpele zaradi brezposelnosti, kot drugi industrijski kraji. Stalne in dolgotrajne brezposelnosti na Jesenicah prav za prav nismo poznali; nasprotno — k nam so prihajali nešteti iz vseh krajev Slovenije, ker so upali, da bodo dobili tu zaposlitev prej kot kje drugje. Naša želja je, da se razmere na Jesenicah glede zaposlitve vsaj ne bi poslabšale, po možnosti še izboljšale: da bi Jesenice gospodarsko procvitale na podlagi medsebojno povezanega zaslužka in smotrnega dela; da bi KID, ki je za Jesenice edino v poštev prihajajočo podjetje, mogla pri preureditvah in napravah podjetja poiskali noviii možnosti zaposlitve in dela ...
Davno je že med kulturnimi narodi vsega sveta izginil predsodek, da je ročno delo manj vredno In sramotno. Narodi starega veka pa so smatrali vsako ročno delo za nekaj nizkotnega; delali so jim sužnji podjarmljenih narodov, delale so ženske. V rimskem cesarstvu je bilo za časa največjega procvha tega svetovnega Imperija 50 milijonov sužnjev, v Himu samem 1 milijon Kim.lKm, ko je mesto imelo okrog 2,(Kt«.()(»» prebivalcev. Kljub svoji visoki kulturi niso ne (Jrkl ne Rimljani in drugi stari narodi poznali pravega namena in dolžnosti dela, vsako fizično delo ali rokodelstvo je bilo nevredno svobodnega moža in državljana, bilo je samo za sužnje.
Sv. Cerkev je povzdignila fizično delo in mu pripomogla do njegove prave veljave. Bog za
svojega skrbnika ni izbral kakega judovskega ali rimskega mogotca tedanje dobe, ampak preprostega tesarja — ročnega delavca. Kristus sam je posvetil ročno delo, storil je to, da bi delu dal pravo vrednost in zato je bil tudi njegov nauk — poganom nespamet. Socialni papež Leon XIII. pravi: Delo človeka ne ponižuje, temveč vsakemu se mora šteti v čast, ako si služi z delom svojih rok svoj kruh.
Vsako ustvarjajoče pozitivno delo, pa naj si bo to ročno ali duševno, je v dobrobit človeštvu, posamezniku in skupnosti; posamezniku v kolikor mu pripomore do dobrin v življenju, skupnosti v kolikor služi napredku in omiki človeštva. Brez dela ni življenja, delo je neizprosen zakon našega življenja. Zato ima pravico do dela vsakdo, zato je pa resno delo tudi osnovna dolžnost vsakega človeka. Delo ima nravno moč, ki človeka blaži; delaven človek, delaven narod more biti žilav in čil.
Za nas, katoliške delavce, pa ima delo še višji, nadnaravni namen. Za nas, katoličane, ne sme biti nikdar edini namen dela ta, da z njim pridobivamo samo dobrine za življenje, za svoje ugodje. Tako gledanje na delo je ustvaril zma-terializirani, liberalni kapitalizem, kateri vidi v delu samo sredstvo, da pridobiva zemeljske dobrine, — surovine in kapital, in tako na eni strani kopiči bogastvo, — na drugi ustvarja revščino, ker je delo čimbolj zmelianiziraj, da vrednost osebnega fizičnega dela zmanjša.
Od Boga dana zahteva: »V potu svojega obraza si boš služil svoj kruh«, velja za vse čase in stanove, za posameznike in narode. Od žezla do niotike ni stanu, katerega delo ne bi bilo zvezano s trudom in naporom. V tej zahtevi je tudi zahteva: Vsak dobi sad svojega dela po razmerju napora. Gledati moramo v delu dar božje dobrot-Ijivosti in vir časnega blagostanja in zadovolj-nosti. Delo ljubiti in ne delati samo iz potrebe in sile, to je nauk Cerkve in zgled Kristusov.
i\e pustimo si vzeti pri napornem delu in pri skrbi za vsakdanji kruh tolažbe, da je življenje pod bremenom resnega, poštenega in neumornega dela tudi nadnaravni blagor človeštva, da ne bomo rekli s Petrom: »Učenik, vso noč smo delali, pa nismo nič ujeli« ...
Kristus sam se je podvrgel delu in ga s tem posvetil ter pokazal pot, po kateri more delo postati vir časne in večne sreče.
Bližajoči se praznik sv. Jožefa naj bo za nas, katoliške delavce, praznik posvetitve našega napornega dela.
Prihodnja številka našega lista izide zaradi velikonočnih praznikov 27. t. m.
Z Jesenic
Duhovne vaje za može in funte bo imel v žup-ni cerkvi g. Miha Jenko v (ineh Oil 16. do 19. tega meseca. Cerkveni govori bodo zvečer ob pol T in zjutraj ob pol 6: za dekleta bodo duhovne vaje od 17. do 19. tega meseca v cerkvi na Savi. Cerkveni govori na Savi bodo zvečer ob 8 in zjutraj ob pol 7. Opozarjamo na te duhovne vaje naše može. zlasti pa našo mladino, ki naj se duhovnih vaj udeležuje v čim večjem številu ter se tako utrdi v svojih načelih in v milosti božji za borbo zoper dtiha. ki je božjemu duhu nasproten.
Prosvetni večer stav-l)inskega delavstva je bil rudi nepredvidenih ovir preložen in se bo v enakem obsegu vršil v torek ])red Veliko nočjo, to je 2'i. t. m. ob 8. nri zvečer v Krekovem domu. Kdor razume težave in skrbi teh naših delavcev. se bo pač oddolžil njihovi požrtvovalnosti s tem. (la se prosvetnega večera gotovo udeleži. Delati po K), 12 in še več ur na dan na zimskem miuzu za borno ])lačo in ne zgubiti veselju še do strokovnega in prosvetnega dela vsekakor ni majhna stvar. Ce bi bili ti delavci zagrenjeni -in razočarani nad življenjem, bi bilo vsekakor razumljivo, tako pa izpričujejo, da je v njih kljub vsemu temu mnogo zdravja in plemenitih teženj in dajejo samim sebi častno izpričevalo. Dajmo jim čast tudi mi s priznanjem njihovega ilela.
Društveni sestanek članov Krekovega prosvetnega društva je bil |)relekli ponedeljek. i\u sestanku je govoril iz Ljubljane g. Mirko Ja-vornik in domači gos)), župnik, duhovni vodja društva. Sestanek je bil (1(г))го obiskan in olja govornika sta o aktualnih zadevah, ki se tičejo narodno in kulturno zavednega članstva, podala v zaokroženi celoti
2
mnogo zdravih misli. Pozdravljamo take skupne sestanke vsega članstva. Mislimo, da je društveni odbor dobro zadel, da je mesto razbitih odsekovih sestankov začel uvajati te skupne zbore.
Otroška tragedija na odru Krekovega doma je bila, kakor smo pričakovali, zares lepo podana. Igralci so se potrudili in svojo nalogo tudi dobro rešili. .Malo je motilo le to, da se zaradi prekinjenja električnega toka v popoldanskih urah predstava ni mogla pravočasno začeti.
Občni zbor Vincenci-jeve konference je bil 9. t. m. Kljub slabemu vremenu je bila udeležba članstva dokaj zadovoljiva. še mnogo bolj razveseljivo pa je bilo poročilo konferenčnih funkcionarjev. To neizpodbitno dokazuje, da delo iste iz leta v leto napreduje: raste število članstva, raste število podpiranecv, vstajajo vedno novi dobrotniki, širi se delokrog organizacije. Konferenca ima za bodoče še lepe načrte in upamo, da se ji bo posrečilo, da jih tudi izvede v življenje. Na občnem zboru je bil soglasno sprejet predlog, naj se v imenu istega pošlje g. notranjemu ministru dr. .Antonu Korošcu zahvala za njegove osebne podjiore, ki jih je konferenci izkazal za jeseniške siromake. — Udeleženci zborovanja so imeli vtis, da je ta organizacija na Jesenicah brezdvomno najlepša, najbolj idealna. V njej ni nobene debate o tem. kam in komu pri])ada ali je pripadal oni, ki se je k njej zatekel v stiski za pomoč. V njej ni n()l)e-iiega |)rerivanja za različne nazore, ni nobene inržnje in predbacivanj ter sumničenj med njenim članstvom. V njej živi samo ena misel: pomagati bližnjemu in lajšati ter zdraviti moralno in materijalno stisko sodobnih dni. — Novemu odboru,, ki mu načeljuje g. Jože Mar-kež. želimo pri njegovem nesebičnem delu mnogo božjega blagoslova v korist naših najrevnejših.
Z Breznice
Naš občinski proračun za leto Ije bil na občinski seji dne 7. II. soglasno sprejet od vseh odbornikov. Izkazuje Din 2I2.7>2.— dohodkov in prav toliko izdatkov. Napram proračunu za I. 10%-lT. ki je izkazoval Din 1'Л.07".— dohodkov in pra\ toliko izdatkov. s(" je isti povišal za Din )9.(>55.—.
Proti temu povišanju so se trije opozicionalni odborniki, ki pri seji
Ne mešetarimo z življenjskimi interesi
v zadnjem clesetletj.u so se jeseniške železarne stalno izpopolnjevale in preurejale na višjo kvalitetno storitev^ Te preureditve so pred vsem zahtevale večjo uporabo električne energije in tako je železarna prišla do meje, ko ji pomanjkanje elektrike onemogoča vsako nadaljnje delo na modernizaciji in na izboljšanju kvalitete. Ta okolnost je že dolgo pretila jeseniški podjetnosti, v sedanji zimi pa je vsled pomanjkanja vode pokazala že vso svojo ostrino in je zadeva prišla celo v dnevno časopisje ter na banovinski svet. Banski svetnik gosp. Peter Arnež se je potegnil za delavstvo, ki je moralo vsled pomanjkanja električne energije na dopust, in je iznesel zahtevo po zgraditvi nove električne centrale za jeseniško industrijo. Ta nastop, ki je bil najbolje mišljen in namenjen v prid delavstvu, ki je pri tej stvari najbolj prizadeto, ter namenjen tudi obstanku in napredku naše podjetnosti, je izzval malo polemiko. Našli so se krogi, ki so graditvi tovarniške centrale nasprotni. Mi se podrobno v to zadevo ne bomo vmešavali. Kot glasilo našega kraja, kot zastopniki in propagatorji ljudskega blagostanja v tem našem revnem kotu pa hočemo k temu vprašanju navesti nekaj najnujnejših ugotovitev. Pozneje bomo o tej stvari prinesli tudi poročilo o tehniški izvedbi.
Dejstvo je, da obstoječe električne centrale ne zadoščajo več potrebam železarne. Iz tega nujno sledi, da je prizadet tudi njen obstanek, ker ji onemogoča tehniške preureditve, ki jih zahtevata konkurenčna s|)0s0bn0st in sodobna tehnika. Mi tega dejstva nočemo zanikavati, saj je bilo to v letošnji zimi dokazano z dejstvi. Brez ozira na kakršnekoli okoliščine vemo, da "bo mogla jeseniška železarna	t^"ji
bodo odprti novi viri električne energije. \a drugi strani pa poznamo zopet dejstvo, da teče mimo tovarne neizrabljena Sava, ki odnaša s seboj možnosti izboljšanja dela in ki odnaša s seboj tudi delavske zaslužke. Milijoni kilovatnih ur stečejo neizrabljeni po strugi Save in odnašajo s seboj blagostanje kraja, banovine in dr-
Ižave. Лко podrobno pogledamo te račune o izgubi, vidimo, da je od zadnjega brezuspešnega pogajanja za zgraditev elektrarne samo država izgubila nad 4,000.000 Din na davščinah. Tisti nesporazum je bil torej drago plačan. Za zgraditev električne centrale pri Mostah se poteguje poleg KM) tudi podjetje Kranjskih dež. elektrarn v Ljubljani. Kranjske dež. elektrarne so toliko na boljšem, da imajo podporo banovin-skega obeležja in da imajo zato prvenstveno možnost vsakih koncesij za zgradbo take centrale. Ko je bil še čas, da bi koncesijo pridobila KID, je ta to zamudila in je danes odvisna od partnerja KDK. Tako izgleda cela stvar vsaj iz površnih ])oročil.
Naše gledanje na to vprašanje je odločno na tem, da se omogoči delo. od katerega živi ves okraj, in da se podpre industrija, kakor jo znajo podpirati na jugu. Naše stališče je to, da <lelamo na zagotovitvi obstanka našega industrijskega ljudstva, v katerega pronica tudi ves ostali revni kmetski in bajtarski vstan radovljiškega okraja, jasno je samo to, da je potrebna nova zajezitev Save, pa naj jo potem zajezi katerikoli naslov; ali Kil) ali KDK. Лко pa ш1 tega načelnega stališča pobliže ])ogledaino zadevo, najdemo okol-nosti, ki nas silijo k sledečim pripombam:
Ljubosumnost in skrb za prospeii našega okraja nas silita k težnjam, naj se dovoli zgraditev nove električne centrale KID, ki centralo potrebuje. Tako stališče bi zavzeli tudi potem.
ko vidimo, kako se vsestransko podpira konkurenčna železarna v Zenici. Zenica dobi vse, samo da se ji zagotovi prospeh. Ako bo hotela naša železna industrija konkurirati Zenici, bo morala najti pomoči vseh krogov in ne bo smela biti kot tarča za izkoriščanje. Do tega prepričanja pridemo najbolj, če čitamo odgovor nasprotnih krogov na zahtevo banekega svetnika. Ti krogi namreč pravijo, da mora centralo graditi banovinsko podjetje K DE, jeseniške železarne pa naj kupujejo tok iz Velenja. Zastopniki K DE pravijo, da bi lahko iz Velenj dobavljali tok Jesenicam, da ga imajo tam dovolj na razpolago. Istočasno pa pravijo, da bodo potem, ko bo KID jemala tok iz Velenj, lahko gradili kar nove elektrarne na Savi. To je le malo pre-očita namera za »pomoč« našim železarnam. Mi mislimo, ako imajo K DE odvišen tok v Velenju, potem pač ne potrebujejo nove elektrarne. Namesto da bi morala slovenska industrija kupovati dragi tok od državnega podjetja, naj si raje sama zgradi centralo. Še več! KID je v pomanjkanju električne energije in da bi ji ne bilo treba krčiti obratov je zaprosila KDE za električni tok in je prosila za možno ceno. KDE, ki izkoriščajo velenjski rudnik, so to prošnjo KID poslale v Sarajevo, kjer je sedpž direkcije državnih rudai-skili podjetij (tudi Zenice). Ta direkcija je videla, da je še tu kos svoji konkurenci in je seveda odgovorila, da ni v interesu te direkcije (tudi Zenice), da bi KID dobila iz Velenj cenejši tok. Jasno, kako pa bi bilo, da bi Zenica stregla konkurenci, ker ji ni treba, la odgovor jasno kaže, da bi KID postala neposredno odvisna od volje konkurence tudi pri elektriki, ako bi šla na ta pogoj, lluzorno je tore j Tnisliti na tako	-Sfile tnLo
vodbo ior.sirali. Mi ljudem ne zamerimo, aka ne poznajo slučaja tako jasno; prav zato pa naj jim služi naša razprava. Torej KID naj podpira lastno konkurenco s tem, da dobavlja (к1 nje tok, naj bo od volje konkurence odvisna, kako drago bo morala plačevati dobavo električnega toka. Mnogo bolje je, da se dovoli graditev električne centrale tistemu, ki jo potrebuje — to je KID. Za zgraditev električne centrale po KID pa govori še okolnost, da bi zgraditev polne centrale stala visoke milijone, ki bi jih banovina težko <lala naenkrat. Graditev centrale po malih proračunih skozi U) ali 15 let pa bi ne koristila, nego bi delala le na<llego zdravemu gospodarskemu razvoju. Graditi bi mogla torej le KID. ki bi dvigala gradnjo postopoma, kakor bi obrali potrebovali, in bi jo sproti amortizirali. Ko bi bil dograjen zadnji del moderne centrale, bi ЈмЈа vsa že dokaj amortizirana in lahko bi se našla obojestranska povoljiia rešitev, tako da bi za elektrifikacijo naših železnic odstopila KID lok skoro zastonj.
Ko govorimo že o odvisnosti KID od direkcije državnih rudarskih podjetij v Sarajevu, ki naj bi po predlogu KDE krogov odločale ceno za električni lok KID, naj omenimo še drugi tak slučaj, ko se je Kil) obrnila na jugoslovanske državne železnice, da bi dobila tarifne ugwinosti, kot jih dobi 1u<li konkurenca, je prišel (xlgovor, da to znižanje tarife za KID ni v interesu državnih rudarskih p(xljetij v Sarajevu (Zenica!). Mi tudi ta odgovor razumemo, 1(и1а hvala Bogu, da so še tu drugi krogi, ki o tem (кПоеајо iu da slovenske pmljetnosti ne bodo odvisne od kruha, ki bi ga ji hotela rezali konkurenca. — Iz takih (VkoIntMli moremo le želeti, <la bi se to važno vprašanje ne reševalo po kakih prekupčevalskih interesih in da bi pri koneni (hlločitvi upoštevali
Najnovejše zanimivosti s Korošice Dele
Rosni dvomi o veljavnosti naše zadnje oličin-■ske soje nikakor niso nenpiavičeni. Odpadle so namreč mnoge formalnosti, iia katere so se liva-ležni gledalci in poslušalci naših občinskih sej, katerUi ni malo. namreč sej in gledalcev, že tako navadili, da se jim zde seje brez njih neveljavne. Zgodilo se je namreč nekaj nezaslišanega: odpadle so vse interpelacije gospoda Ceorgioiiija — ali je to s|)loh mogočei' — in vsi osebni napadi na g. kaplana, tako da sedaj ol)čani res ne vedo, |)ri čem da so. Morda jih bo jia drugič nekaj košev več.
Tcnkočutnost našega g. župana smo imeli zo-])et priliko občudovati na zadnji občinski seji, ko je nekemu nasprotnemu odborniku podvrgel izjavo, ki je ni slišal nihče razen socialističnih odljornikov na županovo vprašanje, ki pri nas pomeni veliko. Drugi, ki so se prav tako. če ne morda še bolj zanimali za to izjavo, niso pri naj-])oljši volji ničesar slišali. Zaradi tega je verjetno, da bo treba vsakemu odborniku nastaviti pri občinski seji na grlo poseben aparat, ki bo zaznamoval vsako izgovorjeno besedo, nakar bo ])o seji g. župan pregledal, kaj naj pride in kaj naj ne pride v sejni zapisnik. I oda zaenkrat teh aparatov — žal — še ni.
Občinska seja dne 26. februarja 1957 je bila za občino Koroško Delo velikanske važnosti in bo treba ta datum vklesati v vse javne stavbe, zgradbe in poslopja, da ga vaščani ne pozabijo. •Morda bi celo kazalo vpeljati zaradi njega novo časovno štetje. Med velikopoteznimi novimi načrti se je na primer sprožilo tudi vprašanje kre-niatorija, ki naj l)i na kak način razbremenil naše preniaj h no pokopališče. C os p. Ceorgioni, к[ je (o predlagal, pa je popolnoma pozabil stavili konkreten predlog o tem, kako bo s prc-niogom, ki se bo |)ri tej napravi uporabljal, ali naj se tudi pri njem pobira trošarina na uvoženi industrijski premog (v koliko se industrijski premog razlikuje od navadnega, ki ga u])orabljamo po domačiii. kuliinjah. še ne vemo, ker bo zadnjo besedo o tem izrekla naša nova akademija), ali pa naj ta trošarina odpade. \ si davkoplačevalci pa so mnenja, da bi bil najceneje izvedljiv ta predlog, če občinska uprava zaprosi kil) — mogoče že kar na podlagi danih p(X)blastil. ki jili je na kupe —, ila ji v to svrho prepusti kakšno staro, že izrabljeno globoko peč, ki bi za to svrho popolnoma zadoščala. Glede premoga oziroma kuriva pa smo mnenja, da bi prišli najceneje baški napravljeni na tiste dni. ko občinski gozdar pobira vodarino.
Drug i/liod je našel odbornik, ki je predlagal, naj bi spuščali mrliče po Savi. Ker ])a bi se morala po^kazati neka razlika med pravovernimi« in manjvrednimi .« se bo do prihodnje seje izdelal pravilnik, ki bo določil, naj se iz cementa, ki je ostal ])ri napravi in popravi rezervarja, ali kje je že bilo. napravi v CJošči visok oder z gladko politiranim. strmo nagnjenim odvozom, |)0 katerem bodo spuščali pravoverne , za fulk« pa bo ])ravilnik predvideval most v Kavčkih.
v prvi vrsti slovensko podjetnost, obstanek in napredek našega kraja in obstanek našega revnega prebivalstva. Naj torej merodajni krogi ne mešetarijo s temi interesi in naj čim prej najdejo sporazumen izhod v čuvanju interesov naše industrije, našega slovenskega industrijskega prebivalstva in našili skupnih slovenskili gos])o-darskih interesov. \ se to je za nas življenjske važnosti.
Veliko novost je v dolgočasno življenje na koroški Beli prinesla ta seja tudi s tem, da se je brez konkretnega ])redloga govorilo o škodi, ki jo predsedniku in tajniku Sadjarske podružnice delajo zajci, konkreteu predlog, ki je sicer odpadel, bi se lahko glasil takole: Za Ledrarje-vinii in Glažarjevimi vrtci naj se na vsakih deset korakov postavijo na občinske stroške velike napisne table v velikosti 10 X 20 metrov — zajci imajo baje vsi precej kratek pogled in bi bilo zaradi tega treba vzeti večje črke, ki bi se ponoči tudi primerno razsvetlile. Napis bi se glasil: Zajci, zajklje in ves zajčji rod, pozor! Ker se za temi plankami začenja vrt gospoda predsednika Sadjarskega društva (oziroma tajnika, pa to bo itak na tabli vse lepše napisano), naroča občinska uprava na podlagi sklepa občinske seje, da ne sme nihče izmed vas zlezti skozi ograjo ali jo preskočiti. \sak prestopek se bo policijsko kaznoval. Kazen: s pendrekom 25 po zadnjem delu ali ])a eno za ušesi! : In bi se lahko k predlogu dodalo Se to, naj se spodaj podpiše g. župan in bi bil to spomenik : aere perennius« (tako pravi llorac. ki ni bil duhovnik) in bi bil tukaj red, da še nikoli takega in bi stvar držala na večne čase. Pa stvar ne bi bila samo krajevnega pomena, ampak bi dali lahko to tudi v časopise in bi služilo za zgled tudi drugim občinam in bi se- |)ripeljali domačini in sosedje iz vse Slovenije, če ne celo iz vse Jugoslavije. I ako bi tujski promet zelo. zelo naraste), zlasti sedaj, ko smo začeli misliti tudi na olepšavo kraja. Zadovoljni bi l)ili tudi tisti gostilničarji, ki se pritožujejo nad sv. Miklavžem, da jim je 6dnesel vse goste — in bi se morda celo pokazala potreba ])0 novih gostilnah. \ si gostje in domačini bi govorili samo eno: Če se za zajčjo vzgojo toliko naredi, koliko bolj se šele žrtvuje za ljudi in bi tako naša občina prišla v sluh pravega zemskega raja.
Kratek oddih je na dolgo [proračunsko sejo prinesla seja naše nove Akademije znanosti in umetnosti, in sicer tistega oddelka, ki se bavi s čisto umetnostjo: pododdelek: ples. Po daljših in krajših razglai)!janjih vseh članov tega odbora o bistvu in pos|)eševanju narodnih plesov in po-družabljenju, ki ga prinašajo v človeško družbo, o njihovem postanku, ki sega daleč nazaj v dobo, ko še človek ni znal niti govoriti (znanstveno akademski izraz: ko je bil še opica),* se je govorilo tudi o izumiranju teh starih človeško-opičjih običajev, katerih se vedno bolj lotevajo in jih razjedajo in uničujejo kužne bolezni ba-noviiiskih In občinskili trošarin. Znanstveni izsledki podrnžabl jenja :, ki ga taki narodni plesi prinašajo v naše kraje, se |)ri nas običajno ugotavljajo in obravnavajo v previjalnem oddelku Bratovske isk lad nice, posebno zanimivi slučaji pa. zlasti oni težje narave — za kar naša Bra-tovska skladnica še nima znanstvenih aparatov, ker Javornik dosedaj še ni vsenčiiiško mesto s svojo vsenčiiiško kliniko — pa se obravnavajo v drugih bolnicah in kot zadnja akademska instanca govori običaj no okrajno sodišče, ki kratko in jasno pojasni zadevo in nagradi učenjaka, ki se je posvetil ti-mu študiju. Taki nastopi akademije nas zelo vesele, ker dokazujejo, da se tudi široke plasti luiroda zanimajo za znanost in umetnost. Z vestdim srcem ugotavljamo: Zlati čas zdaj muzam kranjskim prjde...
Pasjo takso po teži je na zadnji občinski seji predlagal g. Georgioni, pa — šment — zopet brez konkretnega |)redloga. Stvar je v resnici precej kočljiva, ampak neizvedljiva pa ni. Konkreten predlog g. (ieorgionija bi se na primer lahko
niso glasovali proti, pritožili dne 11. II. na sro-sko načelstvo v Radovljici in sicer: da se plača občinskemu delovodju povija od 8.400 na 12.000 Din letne, da je postavka Din 5.000 /a javno razsvetljavo previsoka. da se je ])odpo-ra Sokolski četi. ki jo je prejemala prejšnja leta, črtala, dalje, da ni
Srav, ko se je odobrilo 'in 3000 za odkritje studencev v Smoknču, da se je proiačun povišal za Din 22.625 in da so se doklade na neposredne davke zvišale za 2% ter da na seji ni juedsednik vprašal pred glasovanjem navzoče odbornike, če imajo kaj pripomniti. Je pa še polno drugih pritoži) na posamezne postavke ])roračuna. pa se nam zaenkrat ne zdi vredno in potrebno, da 14 jih tukaj obravnavali. Če bo nastala potreba, se bomo pa tudi v ostalih točkah oglasili. Na gornje navedene točke pa sledeče:
Plača delovodju se je res povišala od Ч.бЈК) Din na 12.000 Din letno, ne pa od 8.400 na Din 12.000. kakor oni navajajo, ker je dosedaj delovodja prejemal poleg mesečne plače Din 700 tndi še 100 Din doklade. Torej se je plača občinskemu delovodju zvišala mesečno za 200.— Din, s čemer pa sedanja občinska uprava ni naredila nobene napake, pač pa je pokazala uvidevnost. ker se zaveda, da tudi občinski tajnik mora biti plačan tako, da bo vsaj za silo mogel živeti, če najnižje plačan tovarniški delavec zasluži preko 1.000 Din, potem je raznndji-vo, da mora temu primerno zaslužiti tudi občinski tajnik. Čudimo se le, da se za take stvari pritožujejo ljudje, ki se izdajajo za socijaliste in ki se pri KM) sami potegujejo zu čim višje ])lače. Dva od podpisanih ])ritožnikov pa zaslužita vsak do 2000.— Din mesečno in še čez. lo so pa zares socialni socialisti!
Postavka Din 5(HH).— za javno razsvetljavo pa je še prenizka, če računamo. da občina plača na toku za 4 mesece, t. j. od oktobra 1. 19)6 do I. februarja leta 1'Л- Din 2.365. Potem pa stanejo še žarnice in druga popravita. Najbolj pa se čudimo, da so se pritožili, radi te postavke, ker je javno razsvetljavo napravila ravno prejšnja občinska uprava, v kateri so sedeli pritožitelji in kateri so vedno lažno {ponavljali, cla je tok zastonj. Prav ])osebno pa so so odlikovali s taki-tn'i izjavami pred občinskimi volitvami. Torej se pritožujejo čez delo, ki so ga sami izvršili.
4
7.tt<iidenja vredno pa je, da sta se dva socialista pritožila, ker sokol-ska četa ni dobila nobene podpore. Razumemo pa nacionalista, ki se je pritožil, toda pač se bo moral privaditi, saj tudi Prosvetno društvo ni nikoli od občine dobilo pod|X)re, pa tudi letos ni prosilo zanjo.
Din КХХ) za iskanje studencev se bo izplačalo le, če se bo voda dobila, in radi tega je nepotrebna v tem oziru vsaka 'kritika. Saj ste bili pri seji, pa bi poslušali. kaj se je vse obravnavalo in kaj se je sklenilo. Bos daj, da bi se voda dobila, ker bo pri tem imela korist občina. Zato drugič tako kritiko prihranita zase.
Da se je proračun zvišal za Din 22.625, se tudi motite, ker gornje številke govorijo resnico. /višal pa se je vsied tega. ker se je za vaške vodovode odobrilo Din 15.(HX) več', kakor za leto 19>6->Г, za fond za graditev šole se je odobrilo l)in 4<).0<)0, od katerih pa je banska uprava črtala 50.0()() Din, tako da ostane za ta fond le Din 1().(ИК). Radi tega se bo proračun znižal za Din 3().(KK). tako da bo nižji od prejšnjega za 10.34? dinarjev.
Doklade na neposredne davke se niso zvišale, pač pa so ostalo iste, 75%. Drugega si ne moremo misliti, kakor da ti odborniki sploh niso vedeli, kakšna je bila dosedanja tloklaila. Na koncu se še pritožujejo, da ni predsednik vprašal odbornikov, če ima kdo še kaj pripomniti. Mi pa pravimo, da je dovolj žalostno, če bi se v takem slučaju odbornik sam ne upal oglasiti. Ali imate res tako malo korajže? Le škoda, ko ste bili že več let v občinskem odboru, pa si ne upate kaj takega vprašati. Vse to pa ni prav nič res, ker je predsednik za vsako točko posebej vprašal, če ima Kdo kaj pripomniti.
■Svetujemo vam, da se drugič pritožite takrat, ko Ik) občinski proračun razgrnjen, ne pa pozneje. Ker star pregovor pravi, da je po toči zvoniti prepozno.
Na svidenje drugič!
#
Misijon bomo imeli ves teden po beli nede-Iji. Zadnji je bil leta l')2l in je torej preteklo že 16 let. Razumljivo je, da je sknijni fas, da se vrši, da dol)imo novo duhovno okre|x ilo za današnje hude borbe za vero in Roga.
Prosveta. Prosvetno društvo v letošnji sezoni kar pridno deluje. Od proslave 'V) letnice je društvo uprizorilo 8 predstav z igricami, I akademijo in študentje i/. Ljubljane so gosto-
glasil takole: »Na prvi občinski seji, takoj po interpelaciji zaradi revizijskega poročila, županovih pisem, ki se prekmalu izvedo, in kapla-novega bavbava, pa še nekaterih drugih stvari, ker je pri nas vedno kaj novega, naj se stavi nujen predlog, da se na občinske stroške kupijo lepe. nove, bele, moderne, usnjene rokavice. In na določeni dan, datum bi se lahko razglasil na vse običajne načine, pa .še v časopise bi se lahko dalo, morda tudi oglas čez celo stran — stvar bi potegnila in bi se izplačala — bi se ob veliki udeležbi psov in ljudi po končanem trudu pripravljalnega odbora lahko pričel takle obred: Gospod predstavnik občine, ki bi na vsak način moral pripadati večini, ker se tako važno mesto ne more zaupati članom manjšine, prav tako pa se tudi ni možno, vsaj na občinskih sejah se to vedno opaža, zanesti na občinske uslužbence — bi se pojavil v praznični obleki, s cilindrom, z visokim ali s polovnjakom, in tistimi belimi rokavicami ter bi med veselo pasjo godbo dvigal psičke in pse, fidelue in ščenete na tehtnico, večje zverine pa bi zapriseženi izvedenci dvigali s žerjavom, ki ga bo za to priliko gotovo blagohotno stavila na razpolago kil) — v odškodnino lahkq dobili nekateri njeni zastopniki zastoj nske vstopnice na slavnostni tribuni in bi se vrhu tega lahko izrekla že vnaprej tudi pismena zahvala — na tehtnico in nato bi ta gospod povedal z vso slovesnostjo in trenutku primernim dostojanstvom g. zapisnikarju, — morda 1)1 to mesto prevzel kar g. Georgioni kot predlagatelj. — koliko naj zapiše. 1 iste rokavice bi igrale sicer bolj postransko vlogo, bolj zaradi lepote, ker so rejci malih živali, med katere prištevamo tudi pse, dobili podporo, za kar bodo v kratkem dobili pravilnik o dresiranju pasjih bolha in njih navajanju k lepemu in dostojnemu vedenju, ki bo določal, da ne bodo •smele preveč ščipati g. predstavnika. V posebnem členu, %e bolj proti koncu, bo zapisano liidi 1o. da'lK^df) morale ostati med telitanjem lepo na mestu, ker so sicer možne goljufije; če pa bi katero le preveč zaneslo proti pruštofuc gospoda predstavnika, mora počakati lepo na mestu, dokler se jih ne bo nabralo toliko, tla bi se lahko začel dostojen raj al ni pohod po pruštofiu. ki bi gotovo delal čast tej zvrsti malih živalic in zelo pospe-
I seval tujski promet v naši občini. In da bi bilo zadoščeno tudi moralnim prixlstxlkom nekaterih prenapetežev. bi bilo določeno, da morajo imeti bolhači posebno barvane kožuhe, da bi se razločili od bolh. Gospodu predstavniku bi bilo tudi dovoljeno, da bi sem in tja med rajalnim pohodom nekoliko privzdignil kakšno ramo in na ta način cenjene gledalce opozoril, kje se trenutno nahajajo glavne sile tega pohoda. In bi stvar nesla milijone samo z vstopnino, kaj šele s pasjimi taksami, ki bi se na ta način mnogo natančneje pobirale kot sedaj. In si niti ne pridržujemo avtorskih pravic, ampak dovoljujemo svobodno uporabo tega predloga, vendar pa samo v mejah naše občine, ker nismo tako neumni kakor Jeseničani, da bi drugam hotlili kazat nu vrste dohodkov, ki jih doma ne moremo uresničiti. Vsekakor: glavna stvar je napredek!
Zunanje lice naše občine je ])ovzročilo, da je je na tej seji odprl usta tudi neki doslej gluhonemi, ki je začel obširno razpravljali o »javnih zgradbah in poslopjih*, ki <la so pomazana ■/. groznimi napisi, pred katerimi se mu kar lasje jezijo, in končal z javno zgradbo električnega droga v bližini njegove hiše, na katerem noč in dan visita dve zastavici. Splošno mnenje je bilo: Well roartnl, lion!« — pardon, pa to je angleško. No, sicer pa bo o tem. kaj to slovensko pomeni, lahko razpravljal poseben članek v Bulietinu naše .\kadeniije, oddelek za znanost, sekcija: študij modernili jezikov.
v svrho olepšave kraja bomo po vseh izgledih morali pretlačiti vse blato, ki je sedaj na cestah, še enkrat, ker se bo kasneje najbrž porabilo za okenske cvetlice. Namen bo posvečeval sredstva. Zato naj vsaka neupravičena jeza in nerganje odpadeta.
Oster ukor bo dobil na prihodnji občinski seji odbornik, ker gleda med sejami neprestano nazaj in se smeje ter norčuje iz tistih, ki so v zadnjih klopeh. Ker je tako ponašanje za vsakega pametnega človeka neprimerno, ga bo najbrž gospod župan proglasil za neumnega.
Prvi glasovi o internaciji našega g. kaplana so se začeli širiti po Borovljah in Marijini vaši. Kraj internacije za enkrat še ni natančno določen. Nekateri govore, da bo interniran v neki pisarni KID, drugi pa se zopet navdušujejo za predlog, da bi ga internirali v občinski hiši, in sicer v županovi pisarni. Kateri predlog bo zmagal, je za enkrat še negotovo. Upamo pa. da drugi. I oda ta stvar ne bo zastonj za njega: fant si bo moral sam zaslužiti svoj ričet. Zaradi njega bodo vso županovo pisarno ])reuredili v srednjeveški uri podoben štibelc, kakršnih imajo po Nemčiji vse polno, zlasti po magistratih, zaradi česar tudi smatramo zadnji predlog za najumest-uejši. Večkrat na leto bi se dalo v časopise, da bo te in te dni razstavljen v občinski hiši na Koroški Beli tamkajšnji kaplan — zverina* —. ki kali dnevni in nočni mir. In bi se lahko take dni odprlo tudi okno na cesto in b' se moral g. kaplan pokazati pred oknom in priklanjati se gledalcem, godba pa bi igrala med tem: Boš videl, ti kaplan ... Pobirala bi se tudi vstopnina, ki bi se lahko porabila tudi za pozitivno delo« tistih, ki so si te načrte zamislili.
Demokracija si je pred kratkim kupila novo obleko in se 2>. februarja (xipravila na neki se-slaiiek na. Savi. ,Z. javnim glasovanjem je bila
1 fTke nhls'n TlfW -tiar ta -ti
steni. Sicer pa bo o stvari itak izšel daljši pohvalni članek v Sloveniji.
Da se naši rdeei sodrugi na noben način ne morejo iznebiti nekoga, ki jim je grozno v želodcu. bo najbrž krivo to. ker je zvonilo za njim poldne. In po stari veri se tak človek tako vgnezdi na Beli. da ga ne moreš spraviti proč ne zlepa ne zgrda.
Da je naše poročilo danes malo daljše, naj nam cenjeni bralci oproste. Bo ])a drugič malo krajše, ker bo — kakor izgleda — delala naša občinska uprava kar s pooblastili, ker so amand-mani danes zelo v modi.
Pa še nekaj! Baje — kakor so izjavili gospcxi župan — se je vrnil na občino šolski proračun precej skrtučen. Nekateri bi radi vsa črtanja spravili pod rubriko: farovško maslo. — pa to ne bo res. ker lahko vsak Bel an ])ove. da v fa-rovžu nimajo krav in bi to vedeli povedati na primer tudi najmlajši člani naše nove veterinarske generacije, kakor so Koširjev Franck in Peterčev Jože in p(xlobni. katere bi obč. upravi predlagali, da jih imenuje v komisijo za (к-епје-vanje bikov, da bi se nič več ne dogajalo, kar je tako pogosto v državi Danski, da bi gospodje ta posel opravili kar za gostilniško mizo, ker bi si ti strokovnjaki živino temeljilo ogledali, preden bi izrekli svojo s(xlbo. — Bolj verjetna pa se nam zdi zaradi šolskega proračuna druga verzija: da je bil to samo prvi poizkus z našim novim krematorijem. In ugotoviti moramo.. da je bil za prvo p robo dosežen kar dober uspeh, ker je (xl 100 (xlstotkov ostalo samo " (xlstolkov. Boljši krematoriji dosežejo tudi nižje (xlstotke, t(xla pri nas je treba upoštevali, da smo šele pričeli s ])oizkusi in se še ne moremo kosali z njimi.
5
Sportno-simnastična akademija ASK Gorenjca
Športno gimiiastična akademija je po pro-	gojiti tudi orodno gimnastiko, ako hoče imeti
gramu popolnoma podobna telovadni akademiji,	uspehe.
le da je njen namen različen. Akademije telo-	Prepričani smo, da bo akademija uspela in
vadnih društev so prirejene iz namena, pokazati	da bodo obiskovalci nad vse zadovoljni. Saj to
javnosti napredek članov in članic v telovadbi	je edinstven primer, da se je klub osmelil na
preko zimske sezone. Namen športno gimnastične	tako prireditev, kakršne včasih še tel. društva
akademije je, pokazati športnikom in ostalim	ne morejo izpeljati tako, kot bi jih morala,
pravilno gojitev športa. Ne rekorderstvo, nego	\ se točke sporeda se izvajajo ob spremlje-
>Zrav duh v zdravem telesu« mora biti smoter	vanju salonskega orkestra. Spored je sledeč:
vsakega športnega kluba in poedinca. Poleg na-	1. Hej Slovenci!« (godba);
stopov z lepimi gimnastičnimi vajami, raznimi	2. Vstajenje (alegorična slika);
gimnastičnimi plesi, sabljaškimi vajami bodo	5. Gimnastične vaje (dekleta);
brez dvoma najzanimivejše točke nastop deklet	4. Gimnastične vaje (mladci);
in fantov na telovadnem orodju. Največjega pri-	5. konj (fantje);
znanja bodo gotovo deležni fantje, ki bodo na-	6. Pesem mladenk (rajanje deklic);
stopili na konju, na bradlji in drogu z vajami,	7. Dvovišinska bradlja (dekleta);
ki ne bodo v ničemer zaostajali za nastopi telo-	8. Začetna gimnastika (fantje);
vadcev. Že imena nastopajočih jamčijo, da bo	9. Narodni ples (dekleta);
orodna gimnastika na višku, kermavner, Hvale,	10. Bradlja (fantje);
Tomšič, \ aršek. Kdo še ni slišal o njih, ki so	11. Gimnastične vaje (fantje);
tolikokrat nad vse častno zastopali našo državo	12. Težka gimnastika (dekleta);
na mednarodnih tekmah? Poleg teh bodo nasto-	П. konjički (rajanje deklic);
pili na orodju tudi domači fantje, člani ASK Go-	14. Drog (fantje);
renjca. Namen orodne gimnastike pa je, jese-	15. \ aje s sabljami (fantje);
niški športni mladini pokazati, da za dobrega	16. Zaključna skupina.
športnika ne zadošča samo treniranje njegove	Akademija se vrši dne 21. marca ob 5. uri
specialne panoge, nego da vsak športnik mora	popoldne v Krekovem domu.
Nova kolektivna
Podpis kolektivne pogodbe je v kroniki delavskih mezdnih p;ibanj važen dan. Jeseniška kronika jih beleži precej. Beležila bo tudi dan -4. februarja. Na ta dan se je — kakor že vsi vemo — podpisala sedaj veljavna kolektivna po-itoUJju. Pogodba, ki je v vsem spremenila sestav prejšnjih pogodb in je uvedla popolnoma nov sistem razmerja, ki naj nastane med delavci in Kil). Za delavsko zastopstvo je bil položaj težak. Sprijazniti se je bilo treba s .sistemom in povprečnim znižanjem 11%, kar je bilo bistvo skoraj dvamesečnega razpravljanja.
\ pričo dejstva, da je imela delavska delegacija. ki je zastopala preko 2500 delavcev in njihovih družin, težko stališče, je bilo [pričakovati možatega in objektivnega nastopa pred delavsko maso in na razpravah, lega pa ni bilo, vsaj v toliki meri ne, kakor je v tako resnih dnevih, ko se delavcu odmerja kruh, nujno potrebno. Starejšim delavcem pri Kil) so še prav dobro v spominu mezdna gibanja prvih povojnih let, ki so jih vodili socialdemokrati s svojim demagoškim in hujskaškim načinom. Več jim je bil j)resliž organizacije kakor pa stvarnost položaja. Ko so se takrat razprave vršile v hotelu ; Triglav., so zahtevali, da se morajo zastopniki naše organizacije (xlstraniti. Aele |)otem, ko je zastopnik tovarne sam opozoril. <la ni navzoč zato, da posluša delavske organizacijske spore, temveč zato, da se pogaja o plačali, se je raz-Ј)гауа prič( la. Samo zaradi prestiža njihove organizacije so morali voditelji naše organizacije celo na ce.sto imI svojega večletnega dela pri Kil) in to družinski očetje brez vsake imovine. I eror in demagogija nad delavstvom sta spremljala delavske borbe od večinske organizacije. Delavstvo se še dobro spominja, kako so se vršili sprejemi v tovarno takrat, ko so ta posel imeli v rokah njihovi glavni zaupniki, ne sm-ialna potreba ne drugačna upravičenost ni bila mero-dajna, samo če si podpisal pristopnico k njim, si smel upati, drugače je bilo brez energične intervencije zaman. Delavstvo še danes olwoja nastop marksističnih veljakov iz leta 1952, ko so
pogodba pri KID
v težkem mezdnem gibanju smatrali bolj za potrebno preganjati klerikalce in jih odstranjevati od razprav, kakor pa enoten nastop vsega delavstva za čim uspešnejšo rešitev gibanja. Res, pričakovali smo, da so taki nastopi za nami, v zgodovini, v resen pouk. Da, kadar se delavstvo nahaja v mezdnem gibanju za svoj kruh in svoj položaj, naj wlpade vsaka barva organizacije in naj delavsko zastopstvo enotno, stvarno in objektivno nastopa napram svojemu partnerju, da bo uspeh za delavstvo ugodnejši. Minulo gibanje pa nam jo z izvršenimi dejstvi samo izpričalo, da taki žalostni pojavi Se danes obstojajo. Vsem nam je znano, da je j)ri teh razpravah nastopila tudi na katoliških načelih zgrajena delavska organizacija: Zveza združenih delavcev, ki se je rodila v Ljubljani vprav zaradi neodločnosti JSZ, v načelnih zadevah in ki ima svojo podružnico na Breznici, v kateri so včlanjeni delavci Kil) z Jesenic in iz Javornika. Menimo, da ni bistvene važnosti, ali kaka organizacija zastopa 100 ali samo 50 članov, temveč je važno, kako zastopa, in če je legitimno priznana. Zgodilo pa se je zopet to, kar je delavstvo vedno obsojalo. Delavski zastopniki treh organizacij SMIIJ, .\'SZ, .|SZ so bili mnenja, da je ta nova, še neomade-ževana organizacija njim bolj nevarna kakor pa tovarniški osnutek nove pogmibe. Poslužili so se vseh trikov, da bi ji onemogočili sodelovanje in to, preden je kdo izmed zveličavnih zastopnikov vedel, kako bo nastopilo zastopstvo te organizacije in kako bo branilo delavske interese. Ne delavski kruh, ne celokupni delavski prestiž, ampak organizacijski ;)restiž je stopil v ospredje predvsem v vrstah S.VIRJ in JSZ tako močno, da so predložili Kil) izjavo, češ da ta organizacija ni prijavljena pri jeseniški policiji in zato ne more prisostvovati razpravam. V svojem sovraštvu do sodelavcev, včlanjenih v tej organizaciji, so pozabili celo na to, <la če je podružnica na Breznici, nima nikakega stika s tukajšnjo |)olicijo, ampak da mora biti prijavljena pri okrajnem glavarstvu v Radovljici. Da je tam prijavljena, je pa dokazano. V svoji ozkosrčnosti
vali z gledališko predstavo. Vršijo se tudi fantovski in dekliški sestanki. Fantje pa redno vadijo gimnastiko in se pripravljajo za akademijo. Vsa navodila jim daje jeseniški prosvetar g. France Klinar. V našem domu imamo tudi gospodinjski tečaj /e dalj časa in bo trajal verjetno do 15. aprila. Od 5.—3. februarja smo imeli kmetijski tečaj v Prosvetnem domu. Bil je zelo dobro obiskan. Pri vsakem predavanju, katera so bila na dan po tri, je bilo 60 do 80 poslušalcev. Predavali so trije inženirji od ban-ske uprave. Pripravljamo še dve igri, in sicer »Župnik iz cvetočega vinograda«, ki bo na velikonočni ponedeljek, in >Hrepenenje po materi«, vojno dramo. Dekleta z gospodinjskega tečaja bodo tudi na cvetno nedeljo uprizorile gledališko predstavo. Ci. šolski upravitelj pa pripravlja za otroke akademijo za »materinski dan« na belo nedeljo.
Vincencijeva konferenca je priredila dne 28. 11. dobrodelno predstavo. -Na sporedu je bila nova Finžgarjeva drama »Nova zapoved«. Na zadnji seji se je tudi končno odločila zbirati fond za graditev ubo/ne stanovanjske hiše. Par tisoč dinarjev je takoj prejela od dobrotnikov in tudi občinska uprava je dala postavko v proračun za 1. 193Г-'58.
Stavbinski delavci
Pod tem naslovom iirinaša časopis »Delavska fronta«, ki je ne-oficielno glasilo Zvezi^ združenih delavcev, v svoji zadnji številki po-rOčilo o pogajanjih za novo kolektivno pogodbo za stavbinsko delavstvo. Ker je to poročilo važno tudi za nas stavbi nce na Jesenicah, ga v celoti priobfujemo:
Pogajanja za novo kolektivno pogodbo so se pričela, \eliko je k temu pripomogla Z/,1) s svojim korakom pri kr. banski upravi. Dne Љ. febrnarja je sklicala In-spekcija dela po nalogu banske uprave prve razgovore za kolektivno pogodbo stavbi nskega delavstva. Razgovor se je vršil v prostorih Delavske zlx)rnice, navzoče so bile vse štiri delavske organizacije. — Najprvo se je poravnala ona malenkost radi lepaka, pri čemnr so se graditelji čutili užaljene, bila pa je na obeh straneh dobra volja in tako se je zadeva likvidirala. Razgovori so se prjčeli na temelju že lansko leto predložene ga osnutka. Na teh prvih |X)gajanjih se je končno dosegel spora-
;• /■ " Л- ТТ ? 7: T:*";"	"
Zlim gleclt^ dploviiega časa, in sicer tako, da velja za stavbno stroko (lesetiirni delavnik x angleško soboto, to pa samo, f e jo zahtevata dve tretjini delavstva enega podjetja. Delavska delegacija je na deseturni (Felavnik pristala predvsem radi dejstva, ker bo kolektivna pogodba veljala za vso dravsko banovino in bo s tem mogoče urediti delovni čas stavbinskega delavstva tudi na deželi. Ker največje preglavice delajo podeželani, ker so delali po I J, 14 in celo 16 lir dnevno. Na ta način pa bo to sedaj onemogočeno ali vsaj zelo omejeno. Po tem sporazumu so bila pogajanja prekinjena in se bodo nadaljevala 8. marca. Trajala bodo 1 dni. ker pa bodo graditelji že prej javili svoje proti-predloge, tako da ho lahko delavska delegacija zavzela že precej enotno stališče, je upati. da bodo — ako ne Dride vmes kaj nepričakovanega — pogajanja drugi teden uspešno zaključena in nova kolektivna pogodba podpisana. Je pa v ostalem že itak skrajni čas. ker sezona se že pričenja in je dobro za vse. da je to vprašanje rešeno, ker se potem sezona lahko nemoteno razvija. 1 pajmo. da bo pri graditeljih dobra volja, da pride do zadovoljive pogodbe, na drugi strani pa gotovo 1)0 in je še vedno bila.
so šli tako tlaleč; tla зд delo, na ra?praV.ah zastopstvo te organizaciji' omnIovaževaM tain; kjer bi delavska enotnost morala biti iiajjačja. iii to brez povoda. Dobesedni stenografski zapisniki, kjer so zapisane vse izjave zastopnika katerekoli organizacije, zastopnikov tovarne in tudi to nove organizacije, bodo razkrinkali .še marsikatero demagogijo in neresnične vesti, ki so bile podane kjerkoli. Takrat bo delavstvo samo sodilo in obsodilo. Če so nastopali tako proti ZZD marksisti, ki so drugačnega svetovnega nazora in ki ob vsaki priliki, tudi v najbolj resnih krušnih borbah, bijejo po nas, je že razumeti. Da pa se je na to polje spustilo zastopstvo JSZ. ki je še leta 1932 v poročilu »Kako smo sodelovali«, ki ga je izdala obenem s takratno kolektivno pogodbo in v katerem ostro obsoja nastop marksistov in ki si je do zadnjega časa lastila legitimacijo naj resnejše organizacije, je pa resnemu delavcu težko razumeti. To ])a še tem bolj, ker se je postavila ob ramo marksistov in tako rekoč najbolj bila po ZZD, čeprav ji je po svetovnem naziranju najbolj blizu. Tako postopanje je JSZ samo v škodo. Kdo ima pravico do obstoja, bo pokazala bodočnost. Resno delo je temelj obstoja vsake ustanove. 1 renja med organizacijami so bila in bodo ostala, vsaka se bori za zaupanje delavstva. 1 a borba pa naj bo resna in stvarna, kadar pa je delavstvo v mezdnem gibanju, takrat pa naj bo vsem mar edinole kruh in ničesar drugega. .Naj bo to zadnje gibanje, v katerem so se izvršili prav nič koristni nastopi med delavskimi delegacijami. To je v dobrobit delavstva. In to mi želimo.
kakšna je nova pogotlba? \ sak del a vi c jo ji- pti-ji I. /i- mi-d gibanjem je lahko vsak videl, da gre zn j)opolnoma nov sistem. Jedro te pogodbe je pa v tem. da se je vse delavstvo [porazdelilo v osem skupin in da ne vsebttji" akord-nih postavk, kakor so jih vse prejšnje pogodbe.
Os^iovna tncz<la je ga v*i\,delavsTvo enaka. Razliko v JtaShižkti napravi šele'skupinska doklada. AkordIIi zaslužek pa je po pogodbi zajamčen s 15% nad skupinsko mezdo. Pogodba tudi navaja pjicliiostnc premije, kar pa je bilo že prej. Večina režijskih delavcev je to premijo prej dobivala, eni več drugi manj — po presoji obra-tovodstva — tako bo tmli sedaj. Premija se daje največ 15% na skupinsko mezdo.
Z novo pogodbo je ukinjena stanovanjska doklada. I ovarna si tega denarja ni prilastila, nego je predlagala, da se uvede lokalni pokojninski fond. kot nekak priboljSek jeseniškim upokojeni,m delavcem. Sporazuma pa v tem še ni. Za ta čas. dokler se ne stvori sporazum, za kaj se bo ta znesek uporabil, pa se bo nalagal pri Bratovski skladnici. Nova stvar v pogodbi pa so delavski dopusti. Povprečno pride na vsakega delavca 4 dni v letu. kako je s temi dopusti, pa bomo še poročali, kakor tudi o poteku in o vseh važnejših točkah pogodbe.
Pogodba je stopila v veljavo 15. februarja z vsemi svojimi dobrimi in zlem i posledicami. Izvajanje pogodbe pa bo pokazalo Se marsikatero nejasnost, ki jo bo treba z obojestransko dobro voljo odpraviti v interesu mirnega sožitja in ustvarjanja obeh pogodbenikov.
z Dovjesa
\ soI)olo, <lnt' (). marca jc umrl po dnijšf l)oloziii gospod a h Janez, posestnik in kolar na Dovjem. Pokojni je bil star šele )2 let. Pri zadnjih oheinskili volitvah je bil na listi {losp. Janša izvoljen v občinski odbor. .\aj mn sveti večini luč!
Dopisujte v naš list „Na mejah"!
11111111111111Ш11111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111Ш
I Hranilnica m I posojilnica I na Jcscnlcah
obrestuj^
iiili (loločt'iu' Ilir I C.
N
ovc v

'C i/nlMCU-

s
Za elektriko
Vam nudi vse najugodnejše
Jože Markež
Jesenice, telefon št. 605
2odcu^:H(^
iUkama
p, (g. (g o. (g. (/ £\и&Цс1м
ce^ 17
se priproroča jeseniškim tvrdkam za izdelavo vseh v knjigotiskarsko stroko spadajočih del, ki jih izvrši lepo, solidno in po nizkih cenah
Ceneno in dobro prehrano, vina na debelo in drobno dobite in kupite najugodneje v
LJUDSKI KUHINJI
JESENICE
KREKOV DOM
Za konzorcij lista >Na inejahc Andrej Križman, Jesenice. — Za urednika v Ljubljani: Ignacij Zeleznik. — Za Zadružiio tiskarno v Ljubljani: Maks Blejec