Leto XXI., St. 7 V organizaciji Je mot, kolikor moti — toliko pravice Izhaja 10. in 25. dne v mesec«. Dopisi morajo biti frankirani in podpisani ter opremljeni s Štampiljko dot. organizacije. Člani strokovnih organizacij, priključeni Strokovni komisiji za Slovenijo, dobivajo list brezplačno. Rokopisi se ne vračajo. STROKOVNI ČASOPIS Uredništvo in uprava: Ljubljana, poStni predal 290. Čekovni račun Stev. 13.562. Telefon interurban St. 3478. Statistiten pregled izida volitev obratnih (delavskih) zaupnikov 1934 Tu podajamo pregled, koliko zaupnikov so dobili rdeči, plavi in beli pri letošnjih volitvah delavskih zaupnikov v obratih, kjer so svobodne strokovne organizacije priključene Strokovni komisiji za Slovenijo. Statistika je narejena po poročilih posameznih podružnic. Na nekaterih krajih so se vršile nove volitve in v kolikor ni katera številka točna, naj nam podružnice sporoče, da popravimo. . Ko prejmemo poročila iz podjetij, kjer še ni naše organizacije, a so vkljub temu izvoljeni delavski zaupniki na rdeči listi, bomo priobčili tudi tisti pregled. • ' Izvoljeni so Obrati organizacija rdeči plavi beli Jeklarna Guštanj SMRJ 4 l — Str. tovarne Ljubljana » 5 1 — Willmann Ljubljana » 1 — — Protezna del. Ljublj. » 1 — — KID Javornik » 7 2 2 K1D Jesenice » 11 2 3 KID Dobrava » 4 1 — »Saturnus« Moste » 6 — — Železarna Muta » 5 — — Westen Celje » 14 — — Zugniayer &. Gruber, Slovenska Bistrica » 5 — — Elektrarna Fala » 4 — Samotna tov. Štore » 4 — Železarna Štore » 6 — Tovarna verig Lesce » 5 — Kemična Hrastnik SDSZ 4 2 — Steklarna Hrastnik » 8 — — Kemična Petrovče » 3 — — Sladkogorska tovarna lepenke » 3 3 Kosler graščina Ortnek » 3 — —- Glanzmann Tržič » 9 — 7 Kemična Moste » 5 — — Tov. dušika Ruše » 6 — — Semperit Kranj » 5 1 — Jugočeška Kranj » 10 — — Standard Kranj » 4 — — Jugobruna Kranj » 8 1 1 Hribar, plet. Ljubljana » 5 — — Mestna občina Celje » 5 — — Jugoles Celje » 1 — — Tkalnica »Metka« » 1 2 2 Mestna občina Ptuj » 3 — — Križanič, tov. usnja Ljubljana » 1 — — Šinigoj, tovarna usnja Ljubljana » 1 _ Papirnica Medvode » 1 — — Papirnica Goričane » 2 1 3 Beer-Hribernik Tacen » 6 — — Pletilnica Polzela » 6 — — Naglas, miz. Ljubljana lesni 2 — — Pivovarna »Union« živilci 6 — — Maribor: Thoma Karel SDSZ 6 Ehrlich, prej Braun » 4 2 — Hutter in drug tovarna klotov » 4 2 tovarna hlačevine » 6 — — predilnica » 4 — — Zelenka & Co. » 4 2 — Doctor in drug »' 13 3 — Ehrlich A. predilnica » 5 — — Mestna podjetja » 14 2 — Potočnik, miz. » 1 — — Roglič D., čevlj. » 3 — — Freund, tov. usnja » 5 — — Tscheligi, pipovarna živilci 1 — — Livarna in tov. kovin SMRJ 1 2 — Rosenberg, mlin SDSZ 2 — — »Unio«, kem. tovarna » 3 — — »Teksta«, tekst. tov. » 2 3 — Kovina, met. tovarna SMRJ 5 — - — Klančnik, mizarstvo lesni 1 — — Blatnik, čevljarstvo SDSZ 1 — — Delavska pekarna živilci 1 — — Macol, pekarna » 1 — — Robaus, pekarna » 1 — — Pisanec & drug, pekarna » 1 — — Schober, pekarna » 1 — — Scherbaum, pekarna » 1 — — Witlacil, pekarna » 1 — — Bocher, pekarna » 1 '— — Hartinger, pekarna » 1 — — Halbarth, tov. usnja SDSZ 1 — — Jugotekstil, tekst. tov. » 3 — — Jugosvila, tekst. tov. » 4 — — Skupaj 237 28 21 Ustavite že enkrat nočno delo v pekarnah! Službeni lisi savske banovine v Zagrebu prinaša »Naredbu o zabrani nočnega rada u pekarskim radionicama«. Kraljevska banska uprava savske banovine je na podlagi upravičenih razlogov pekovskega delavstva in kulturno naprednih pekovskih mojstrov izdala uaredbo, da se prepoveduje nočno delo v pekarnah in to za vsa mesta na teritoriju Savske banovine. To se je zgodilo v Zagrebu, In vendar vkljub zahtevam pekovskega delavstva, vkljub zahtevam skoro dve tretjini pekovskih mojstrov kraljevska banska uprava v Ljubljani ne izda naredbe o prepovedi nočnega dela v pekarnah. Da je za pekovsko delavstvo odprava nočnega dela kulturni čin, čuvanje zdravja državljanov, «<* • «*•* •*<• >«.«*■■ »f, , ■ -y' :• n«» in % k ivvi' "V tej zahtevi, upravičeni z moralnega in kulturnega stališča banska uprava ne ustreže. Mi, živilski delavci, mi vsi, ki gledamo v sočloveku ne stroj, ne predmet eksploatacije, mi delovno ljudstvo, zahtevamo z vso odločnostjo kot državljani Jugoslavije, da se ta naredba izda, kakor se je izdala v Zagrebu, L'.'iuwf whuhhsuuv J J - 11 • I VhU"«i Odgovora še Strokovna komisija ni dobila. Brezposelnost v naši drlavi (Referat s. Lovro Jakomina.) (Nadaljevanje) II. Kaj je treba ukreniti, da se to zlo ublaži oziroma odpravi? Brezposelnost bi bilo mogoče odpraviti le s splošnim vsestranskim oživljenjem gospodarstva v zvezi z reguliranjem1 mednarodne produkcije in prometa dobrin. Mnogo pa je odvisno tudi od oblastvenih (državnih) ukrepov. N. pr. od kreditne politike vlade v smeri energičnega znižanja javnih davščin, »*• »• vrjiw.u »»>••• v** m v.m.: davčna oprostitev zlasti na vse industrijske surovine; radikalna revizija carinske politike v smeri onemogočanja industrijskega parasitstva in podpiranja onih industrijskih pano«, ki imajo pogoje za razvoj in življenje, od načrtno izva^ janih javnih del za splošno korist in predvsem skrb, da odvišno kmečko prebivalstvo dobi zaposlitev in zaslužek pri poljedelstvu, katerega gospodarstvo je treba dvigniti, da ne bo vse tiščalo v mesto k industriji. Predvsem- in poleg navedenih ukrepov za življenje gospodarske delavnosti pa je nujno podvzeti predhodne ukrepe, ki bodo situacijo na delovnem trgu čimpreje in znatno olajšali. Z krediti 3,[5 milijonov, ki jih je lansko leto votirala vlada za javna dela, je bil dotok kmečkega delavstva vsaj malo zavrt, vendar so ta sredstva mnogo premajhna, da bi se dalje časa zaposlilo one, ki so na razpotju med mestom in vasjo. Z krediti za javna dela pa za tisoče in tisoče industrijskega delavstva in nameščenstva v mestih in industrijskih krajih absolutno ni nič napravljenega, dasi so ti javnega skrbstva najbolj potrebni. V Dravski banovini pa je napravljen celo da se iz »Bed- nostnega fonda«, v katerega prispevajo samo industrijski, obrtniški delavci in nameščenci, podpira z javnimi deli samo kmečko, siromašno prebivalstvo, ki v ta fond ničesar ne prispeva. Tu je treba nujno reme-dure tako v upravi, v kateri dotični, ki v ta fond prispevajo, nimajo ni-kakega zastopstva,. kakor pri uporabljanju tega fonda. Sredstva Bednostnega fonda naj se stekajo pri Borzi dela, ali naj se napravi paritetna uprava iz delojemalcev in delodajalcev. Pri skrbstvu za brezposelne se je odločiti: 1. ali za podpiranje in preživljanje vseh prizadetih ali 2. da se preskrbi brezposelnim dela in normalni zaslužek. Ugotavljamo, da je predvsem nujna naloga brezposelne zaposliti, kar želi tudi brezposelno delavstvo samo, ker podpore v mnogih primerih demoralizirajo. DELAVSTVO HOČE DELA IN NE PODPOR! Brezposelnost pa bi sc znatno zmanjšala ali pa celo odpravila, če bi se: 1. Uvedla stroga kontrola o izvajanju zakonskih odredb o delovnem času. Ker resnica je, da v ogromni večini podjetja grobo kršijo te zakonite določbe in traja delovni čas mnogo čez osem ur dnevno. Da bi bila ta kontrola efektna, bi bilo treba ojačiti službo inšpekcij dela s sodelovanjem Delavskih zbornic, delavskih strokovnih organizacij in delavskih obratnih zaupnikov. 2. V vseh slučajih, kjer se zakonite odredbe kršijo, je uvesti mnogo strožje kazni, kakor so dosedaj. 3. Upeljati je 40 urni delovni teden. Brezposelnih delavcev in nameščencev je približno V« in če se regulira delovni čas od 48 na 40 ur tedensko, pomeni to znižanje delovnega časa za '/«. 4. Poleg tega pa je prepovedati zaposlenje v dveh službah in 5. zaposlenje upokojencev. (Nadaljevanje sledi) Zahtevajte povsod prvovrstno moko znamke >ZLATICA< od umetnega mlina UILIH SCHULZ, NOVI SAD. NaSe narodno gospodarstvo v februarju 1934 (Po statistiki OUZD-a v Ljubljani) Od januarskega situacijskega poročila ne izkazuje dalje nobena industrijska panoga kakšne posebnosti. V pogledu kon]unkturnega napredovanja je še vedno tekstilna industrija na prvem mestu z letnim' prirastkom' + 2428 oseb. Njej sledijo gradnje železnic, cest in vodnih zgradb z letnim' prirastkom +629 oseb. Znaten absolutni prirastek izkazuje še industrija kamenja in zemlje + 337 oseb. Največje konjunkturno nazadovanje izkazuje industrija za predelovanje lesa in rez-barstvo z letnim padcem —637 oseb. Njej i sledi trgovina z letnim padcem —607 oseb, in nadalje gradnje nad zemljo (visoke gradnje) z letnim padcem; —392. V pogledu sezijskega razvoja je treba omeniti, da ne izkazuje v februarju nobena industrija niti pomembnejšega sezijskega napredovanja niti sezijskega nazadovanja. Sezija se začne šele v marcu počasi razvijati. Podrobnejši potrebnejši podatki posameznih industrij so razvidni iz spodnje tabele: Industrijska skupina Povprečno Prirast »+« oziroma padec »—« štev. zav. od delavcev februarja 1933 januarja 1934 v II. 1934 absol. v % absol. v % Rudarstvo 4 Gradnje železnic in vodnih zgradb 1.925 Tekstilna industrija 11.809 Občinski obrati 1.579 Industrija kamenja in zemlje 2.291 Gradnja prevoznih sredstev 280 Kemična industrija 1636 Poljedelstvo 575 Industrija tobaka 959 Grafična industrija 1-132 Papirna industrija 1-835 Industrija kože in gume 1.515 Gozdno-žagarska industrija 5.628 Denar, in zav. zavodi ter samost, pis. 584 Hišna služinčad 8.413 Industrija hrane in pijače 3.565 Kovinska industrija 5.993 Gostilne, kavarne in krčme 2.830 Higijena 1.600 Oblačilna industrija in čiščenje 3.870 Zasebna prometna podjetja 787 Centr za proizv. sile in preskrb, vode 473 Gledališča, svob. poklici in razno 1.117 Predel, kože in njenih stirogatov 2.585 Javni promet 481 T rgovina 3.249 Industr. za predel, lesa in rezbarstvo 3.077 Gradnje nad zemljo (visoke gradnje) 1.030 Skupaj + 3 + 629 + 2428 + 248 + 337 + + + + + + + 40 201 58 87 84 117 65 + 203 - - + + + 21 167 37 65 46 31 141 40 39 102 324 80 607 637 392 75.—'% + 32.68% 20.56% 16.71% -- 14.71% -- 14.29% 12.29% -- 10.07% 9.07% 7.42% 6.38% 4.29% 3.61% 3.60% 1.99% 1.04% — 1.08% — 1.63% — 1.94% — 3.64% — 5.08% — 8.25% — 9.13% — 12.53% — 16.63% —18.68% — 20.70% — 38.06% 1 20 + 310 170 — 4 + 28 — 8 — 4 — 10 13 1 299 11 46 48 72 28 16 83 4 — 9 — 9 — 209 — 21 — 38 — 33 — 84 25,—% 1.04% — 2.63% 10.77% + + + + + + + + + 1.43% 1.71% 1.39% 0.42% 0.11% 0.11% 0.02% 5.31% 1.88% 0.55% 1.3Š% 1.20% 0.99% L—% 2.14% 0.58% 1.90% 0.81% 8.09% 4.46% 1.17% 1.07% 8.16% 70.822 +2221 + 3.14% +231 + 0.33% Filip Uratnik: Delavstvo in ' gospodarska kriza Meni je naročeno, naj spregovorim, na tej konferenci par besed o ukrepih, ki bi jih bilo treba podvzeti v zaščito delavcev in nameščencev v zvezi s sedanjo krizo. Sedanji položaj. Preden pa se lotim te naloge, naj podam; kratko karakteristiko položaja, v katerem se delavci in nameščenci danes nahajajo. Moja prva ugotovitev naj bo, da so padle v naši državi od leta 1929 do 1933 delavske mezde za nad 1500 milijonov, ali za 35 odstotkov prejšnjega iznosa. Resničnost te ugotovitve potrjuje statistika našega delavskega zavarovanja. Kadar pa govorimo o znižanju donosov, je treba imeti seveda pred očmi, da so padle zadnja leta tudi cene blaga in da ni nujno potrebno, da bi morale biti nominalne izgube vedno tudi realne izgube. Saj se da razbrati iz podatkov, ki jih objavljata Narodna banka in zagrebška Delavska zbornica v svojem »Indeksu«, da so od leta 1929 do 1. 1934 cene blaga silno padle. Kar je bilo vredno po cenah 1, 1929 na veliko Din 100.—, je padlo 1. 1930 na Din 80.—, leta 1931 na Din 77.—, leta 1932 na Din 65.—, leta 1933 že na Din 63.— in nižje. Ugo- toviti se poleg tega da, da je šlo gibanje cen v vseh velikih gospodarskih edinicah, v Angliji, Nemčiji, Franciji in do velike Rooseveltove proti-akcije tudi v Severni Ameriki v glavnem v paralelnem pravcu. Padanje cen, kakor ga opažamo pri nas, je svetoven pojav. Temu pojavu smo sledili klub dispariteti našega dinarja v Jugoslaviji bolj natančno, kakor recimo v Avstriji ali Celio-slovaški, ki sta mogli borzni kurz svojih valut bolje očuvati, kakor mi. Padanje nominalnih donosov je danes torej splošen pojav. Na nominalno padanje donosov lahko danes tudi tisti kaže, ki se mu realni donosi niso znižali. Za velik del delavstva pa so izgube na zaslužku brez dvoma realne. Ne sme se pozabiti, da je bilo pri našem delavskem zavarovanju leta 1933 v povprečju nad 100.000 ljudi manj zavarovanih, kakor leta 1929. Ti so izgubili ves svoj zaslužek. Letno znaša to 700 do 800 milijonov. To ne more biti nominalna, temveč more biti le realna izguba na zaslužku. V tej številki je izražena vsa teža. — mislim da lahko rečem brez pretiravanja, — socialne katastrofe, ki jo delavci in nameščenci danes po vsem svetu preživljajo in ki je zadela z vso silo tudi delavce in nameščence v Jugoslaviji. Povdarim naj. da tisti, ki trde, da trpi naše delavstvo pod posledicami brezposelnosti manj, nego v bolj industrializiranih in večjih državah, nimajo prav. Seveda so pri nas absolutne številke manjše, kakor v teh državah. Relativno pa po razmerju med zaposlenimi in nezaposlenimi, dosegamo, kar se tiče brezposelnosti, tudi mi svetovno povpreč.ie. To je socijalnopolitično izhodišče, katerega imamo pri svojih nadaljnjih izvajanjih pred očmi. Kako je do tega prišlo? Postavili mi boste vprašanje: Kako je moglo priti v svetu in pri nas do takega stanja? To vprašanje boste z vso pravico postavili. Zakaj od pravilne diagnoze je odvisno povsod tudi pravilno le-čenje bolezni. Vem, da ima zlasti nedelavska javnost že pripravljen odgovor za obrazložitev stanja, ki sem ga ravnokar orisali in da bo marsikdo dejal: Če so padle delavske mezde pri nas skoro v istem razmerju, kakor cene na veliko, potem delavske mezde padanju cen niso sledile. Potem je četrtina delavstva pač zato brez posla, ker ima ostala četrtina za četrtino previsoke mezde. Zato je treba, — se bo glasil tak odgovor, — plače odgovarjajoče znižati, pa bo brezposelnosti konec. Na to bom odgovoril s primerom. Vzemite delavca, ki je zaslužil pred krizo 1.000.— Din na mesec. Za stanovanje pa je dajal nesorazmerno visoko vsoto 400 Din, tako da mu je preostalo za vse ostale živ!jenske potrebščine le po 600 Din na mesec. Vsi veste iz prakse, da taki primeri niso redki in da so vzeti nasprotno prav iz povprečja delavskih budžetov. V onih manj številnih slučajih, kjer gre za privatne nameščence in kvalificirane delavce je treba plačo sicer podvojiti. Zato pa je treba podvojiti običajno tudi izdatek za stanarino, tako da ostane račun isti. (Dalje prihodnjič.) STROKOVNI VESTNIK KOVINARJI JSENICE Niino utegnili radi tega, ker bi ne imeli ničesar za poročati, ali da bi ne bilo pri nas nič novega, ko pa je vsak dan toliko, danes se reče tako, jutri že drugače, danes »e pri pogajanjih pristane na nekaj, kar se drugi dan gladko utaji, vendar so to stvari, ki niso več nove. Kaj tedaj? Incident na Javorniku z nemškimi inštruktorji za valjanje fine pločevine je posebno razburil naše delavstvo pred 14 dnevi. Kako je prišlo do tega? Cisto vsakdanje. Ti inštruktorji so bili in so nekako polbogovi v javorniški tovarni. Nihče jim ničesar reči ni smel, dovolili so si marsikaj, ne samo v tovarni, tudi zunaj nje, tako, da jih je moralo srezko načelstvo že parkrat klicati na odgovor in jim poleg denarne kazni še naložilo, da naj se vendar obnašajo tako, da bodo za med spodobne ljudi. Pa inštruirajo naše ljudi po svoje (kakor smo že enkrat malo omenili na tem mestu), dela jim sploh ne dajo v roke, da bi ja tako dokazali, da se naše ljudi ne more priučiti temu valjanju. Mesto, da bi se našim delavcem pokazalo in pojasnilo način dela, se jih zasmehuje, oponaša, pa kdo ve kaj še vse, ko se pa po 16. letih samostojne države ne moreš doma zgovoriti v uradnem slovenskem jeziku. Vprašal je glavni zaupnik vsemogočnega nemškega mojstra teh inštruktorjev, kako bi naš Janez, ali bi se dalo iz njega kaj narediti ali nič. Pa je rekel, ja, mogoče. Pa je povedal glavni zaupnik, tako in tako se ne sme delati, tako in tako morate pokazati, je pa začel rasti gospod mojster, pa je poklical zaupnik drugega, ki je navadno igral tolmača med našimi Janezi in gg. inštruktorji, pa mu je še ta povedal, da tako ni prav in da bi moralo biti drugače. Pa so videli ostali še navzoči Nemci na dotični izmeni, pa so prišli, ne bodi jih treba, nihče jih ni klical, pa so slišali kako in kaj, pa se razkorači eden izmed njih in se domisli, da je med pohlevnimi Janezi, katerim se je vedno le zabijalo v glavo pokorščina in sveti strah in si radi tega pustijo mnogo česa dopasti, pa pravi: Hund, verfluchter Hutid, in ni ga bilo sram in še mu ni ničesar padlo na njegovo nesramno bučo. Pa vidi drugi, da se je to prvemu obneslo, pa še doda: du bist ein Egoist, du bist ein verfluchter Hund, ponovi gotovo še parkrat in da bi bila zadeva še bolj zabeljena, mu še enkrat prav lepo pove, da je en proklet pes in pri odhodu še gre in pljune pred njega. Pa Janez vedoč, da je tujec v naši tovarni gospod, da so tujci vsi okoli njega, ki mu odkazujejo delo, j c gledal in ni mogel razumeti vsega tega, kako njemu domačinu, takorekoč v domači hiši kaj takega. Pa so mu rekli delavci, obrni se tako in tako, piši tja, povej tam. Pa je šel in povedal srezkemu, pa je tožil sodišču, pa ni čakala tovarna izreka niti enega, niti drugega, poslala je »opljuvanemu psu« listek, da mora čez par dni začeti delati v drugem obratu, kjer bo prikrajšan na plači dnevno samo 20 do 30 Din. (To vse pa menda radi tega, ker je to stvar od Nemcev tako mirno požrl.) Pa se je govorilo o tem na javnem zborovanju, pa je tovarna zamerila, zakaj take stvari na delavska zborovanja. Delavstvo se je zgražalo nad tako nesramnostjo in se je zaupnikom zamerilo, zakaj niso vplivali na razburjene množice pomirjevalno ali vsaj posredovalno. Tako, ko se ti pripeti kaj takega, bodi še lepo tiho. Posredovale so organizacije, vršila se je komisija, ki naj preišče vzrok temu incidentu, ali veste kaj so ugotovili, da tovarna Nemcev ne favorizira. Seveda ne, Nemci so lepo ostali na svojih mestih in pri svojem Opozorilo Čez poslovanje Ekspoziture Javne borze dela v Celju se čujejo pogoste pritožbe. Da bo mogoče na merodajnem' mestu potrebno ukreniti, naj se vse pritožbe pošiljajo na SPLOŠNO DELASKO ZVEZO JUGOSLAVIJE, CENTRALNA UPRAVA LJUBLJANA, POŠT. PREDAL 290. Iv. Vuk-Starogorski: V Čuj... Signal je dan! — Strojevodja! Odpri ventil, da v prsih jeklenih, ognjenih zabuči pare silni dih ... A vi sodrugi iz postaj! Kvišku rdeči semafor, da zdrvi brez ovir velikan — jekleni orjak — preko polja in gozdov, skozi mesta in vasi, skozi mrak, s krikom1 vse glušečim: Naš vstaja dan! Na plan! Na plan! delu, »pes« je pa moral iti. Tovarna je hotela imeti to ugotovitev, da se tujcev ne favorizira, da je tako krita pred obrtno oblastjo in izgleda, kakor da bi bil naročen, ali pa vsaj zelo prav ji je prišel ta slučaj, da iz njega napravi vprašanje zase, ali se protežira tujce ali ne. Vse drugo pri incidentu naj bi bilo stranskega pomena. Naravno, da sta ta dva inozemca klicana na sodišče, kjer bosta dajala odgovor za svoja junaška dejanja, komisija pa, ki je raziska-vala ta spor, pa je videla vabila teh ino-zemcev za na sodišče v rokah zastopnika K1D pri tej komisiji. Kdo zna zakaj? Kdo zna pa zakaj tudi ni imel vabila od onega tretjega, ki se mu je reklo pes. Sedaj pa so šli Nemci na dopust. Tovarna je razglasila, da vsled pomanjkanja naročil za 10 dni ustavlja obrat. Pa se dobijo pošteni ljudje in ugotovijo sledeče: tovarna Nemcev ne protežira, sedaj jih je poslala domov, nam pa ne pusti delati, ker bi lahko dokazali, da brez njih tudi sami že lahko delamo, treba je dokazati, da se kranjskega psa in buteljna ne da ničesar naučiti, da bodo ja še Nemci dobili dovoljenje za podaljšanje bivanja, saj se jih ne protežira. Od teh inštruktorjev je eden celo sam izjavil napram enemu naših zaupnikov, preden so odšli: »Sedaj mi nesemo naročila s seboj, ko se bomo pa vrnili, jih pa bomo prinesli nazaj in bomo spet delali.« Zastopniki organizacij so se sporazumeli s KID, da končno izročijo vso zadevo nepristranskemu razsodišču, v katerem naj bodo zastopniki: Zveze industrijcev, Delavske zbornice in Inšpekcije dela. ki naj ugotovi, kdo je kriv in ali je tako občutna kazen primerna, oziroma pravična. Razumljivo je, da delavci niso pristali gladko na vse to in le organizacijski disciplini se je zahvaliti, da ni prišlo do najhujšega in ko je dne 26. marca, ob 14. uri, pol ure počivala radi tega vsa javorniška tovarna in ker se je ta dan g. srezki načelnik slučajno mudil na Jesenicah, je tudi on priporočal zbranemu delavstvu na tovarniškem dvorišču, naj zaupa komisiji, sledi svojim zaupnikom in ostane tudi v bodoče disciplinirano. Razsodišče bo gotovo razsodilo objektivno. Mi čakamo. Hoteli smo k temu povedati svoje, ko bi bila vsa zadeva končana, ker si pa vsi mogoči stvar razlagajo po svojem, smo bili primorani to pribiti, vendar se na zadevo temeljito povrnemo, ko bo to razsodišče naredilo zapisnik! Jeseničan. Mezdni bo] na Jesenicah Jesenice, dne 4. aprila. Pogajanja za novo kolektivno pogodbe so v zadnjem času precej zaostala. Rešiti je bilo mnogo bolj važnih vprašanj, tako predvsem, ali tovarna favorizira Nemce ali ne. No, po dvadnevni razpravi se je ugotovilo, da to ni slučaj (glej dopis na drugem mestu) in lahko se je šlo zopet na obratne razprave. Vendar se kar niso mogle premakniti iz mesta. V nedeljo, dne 25. marca, so zaupniki poročali na javnem zborovanju, kako daleč so prišli z razgovori in kaj so dosedaj uredili. Zbrano delavstvo je svojim zastopnikom odločno povedalo, da imajc samo še šest dni časa, da so vsi skupaj sklenili, da mora do 1. aprila biti nova kolektivna pogodba pod streho. Zaupniki so jim obrazložili težišče, ki je tu in obljubili, da bodo zadevo kolikor mogoče pospešili, da pridejo tako čimpreje do konkretnega zaključka. In res je bilo opažati pretekli teden silno žilavost naših zaupnikov, dopoldne in popoldne na razpravah, zraven še študirati nove akorde, ki jih jim' obratni ravnatelji izročajo kar vsak dan novejšega, in opravljati še svojo službo, v kolikor niso za časa razprav odtegnjeni od nje. Na zadnjem javnem zborovanju dne 3. t. m. pa so zaupniki ponovno poročali o poteku razprav in iz njihovih poročil je bilo oči-vidno, da se razprave zavlačujejo radi tega, ker zastopniki KID, t. j. obratni ravnatelji, sedajo k razpravam brez pravih mandator, ker za vsako stvar, ki se tam sporazumejo, rečejo potem, »ja sedaj pa moram vprašati tehničnega ravnatelja«, ta se pa največkrat zopet izgovarja na upravni svet. Delavstvo je burno zahtevalo, da naj se KID sporoči, naj da svojim zastopnikom, ki so pri teh razpravah, polnomočje, da kar se bodo z zaupniki sporazumeli, da bo to držalo, ker le tako se bodo razprave res pospešile in prišlo do zaključka vsaj do 15. t. m. Slišati je bilo, da če to ne bo slučaj, da se po 15. aprilu sploh ne bo več obratno razpravljalo, naj gospoda naredi kar hoče. KID očividno hoče pridobiti na času, zato tudi tako pridno, dnevno po 20 vagonov, samo iz jeseniške tovarne izvozi »krize«. Kaj naj to pomeni, je jasno. Vendar tudi na to pazimo in bomo ob dani priliki posvetili. Dajte svojim obratovodjem polnomočja, da se razprave izvršijo čim preje, da bo beseda, izrečena v Ljubljani, o obojestranski dobri volji, res postala meso in da pridemo čim preje do zaključka. Za občudovati pa je, kakor že omenjeno, žilavost naših zaupnikov, ki se jih ne da utruditi na eni strani, na drugi pa vzorno disciplino in zaupanje do. organizacij, ki ga kaže delavstvo s polnim razumevanjem in uvidevanjem, kar se vidi tudi na vseh zborovanjih, kjer je natanko informirano o minulih dogodkih preteklega tedna. Jeseniški kovinar kaže v tem mezdnem boju svojo visoko razredno zavest in bogato organizacijsko vzgojo. RUDARJI Ponovna zmaga razredno zavednih rudarjev v Zagorju. Pri ponovnih volitvah zaupnikov je dobila lista Z. R. J. 31 glasov več. Na pritožbo naših »nacionalcev« zoper volitve zaupnikov v II. skupino, so se v nedeljo, dne 25. marca vršile ponovne volitve. Priprava za čim večji uspeh pri volitvah je bila obojestransko zelo živahna. Ko so pa naši »naciji« izvedeli, da bodo to pot volitve svobodne in da jih gotovi gospodje obrata Kisovec ne bodo več podpirali, so se svojega poraza že v naprej ustrašili in so svojo kandidatno listo umaknili. Da pa ne bi bila za njih blamaža prevelika, so svojim pristašem naročili, da vsak svojo glasovnico vzame. In res, ko so bile glasovnice izdane, so šli za njimi povsod in še celo po sejmišču so lovili rudarje za glasovnice. Mislili so, da bodo na ta način veliko število praznih glasovnic lahko poslali kot znak protesta na pritožno mesto. Pa tudi tu so se vrezali. Rudarji so šli na volišče in je dobila lista Z. R. J. 358 glasov napram 327 pri zadnjih volitvah. Udeležba je bila 68%. Pri zadnjih volitvah ni volilo 45 volilcev ali 11%. Če sedaj računamo, da so ti tudi sedaj izostali, potem bi znašale abstinenčne glasovnice nacionalcev samo 122 glasov, napram prejšnjim 153 ali 21%. Pri teh volitvah, ki so bile res svobodne, se je tudi obrat Kisovec pokazal, kjer se je število naših glasov dvignilo za 43. UpaniOj da bo to zadostovalo našim »naci-jem«! Če pa ne, pa naj vedo, da smo še tu. Povečano praznovanje šihtov v naših premogovnikih Nalahno izboljšanje konjunkture v premogovni industriji, katera je pričela v novembru mesecu lanskega leta, sledi sedaj zopet padec. Domneva, da je to zboljšanje bilo predznak zboljšanja gospodarskega položaja vobče, se žal ni uresničila. Izkazalo se je, da je bila višja poraba premoga zgolj zimskosezonskega značaja. Tako se je letos z marcem mesecerr pričelo isto praznovanje šihtov kot lani, ki je pa letos v toliko slabše, da se je to praznovanje tudi pri državnem rudniku v Zabukovci, medtem ko se je tu še vsaj do meseca maja polno obratovalo. V rudnikih TPD je pa to že itak stara pesem, za katero ne vemo, kdaj bo prišla iz mode. Prvi teden v aprilu se delata samo dva šilita, kako bo naprej še ne vemo. Pravijo, da so zopet pogajanja z upravo drž. železnic v leku. Ali na vsak način bo treba pa resne razmišljati, kako bodo rudarji preživeli sebe in svoje družine? Lansko leto so ta bedni položaj rudarjev ugotavljale razne komisije, katere pa konkretno vzeto niso mnogo koristile. Vse, kar je bilo dobrega od njih, je bilo to, da so se gospodje na lastne oči prepričali o strašni bedi rudarjev in njih družinah, da se je s tem izbilo podlost podtikanja raznih »plavili« denun-cijantov, češ, da nekdo rudarje hujska. To so začeli zopet letos. Mi jim nato vljudno povemo: manj gobezdanja in hvalisanja in več pozitivnega storite za lačne rudarje, pa bo veliko boljše. Zakaj od samih fraz še ni bil nobeden sit. Stefan Krebl Smrtna nesreča rudarja na Lešah. V nedeljo, dne 18. marca se je na popoldanski tretjini na rudniku Leše smrtno ponesrečil naš dolgoletni član sodr. Štefan Krebl. Pokojni je bil star šele 32 let in za-.pušča vdovo s štirimi otroci. Nesreča se je zgodila na način, ki bc za lajika vedno nepojasnjen, za človeka pa ki ima nekaj pojma o rudarstvu, pa kmalu ugotovljen. V poročilih meščanskih listov se poroča, da mu je strelivo takorekoč v naročju eksplodiralo in ga popolnoma raztrgalo. Da, to je res. Vendar je treba povedati, kje se je on nahajal s strelivom \ usodnem trenutku? Ali ga je prej kdo opozoril na to? Ta dva vprašanja smo stavili zato, ker upamo, da bo pristojna oblast to razumela in v bodoče izdala ostrejše predpise za pre-prečenje takih nesreč. Pokojnemu tako tragično preminulemu sodrugu naj bo naš trajen spomin, njegovi preostali družini pa izrekamo naše najsrčnejše sožalje. Zabukovca. Na Jožefovo, dne 19. marca t. 1. se je vršil občni zbor Zveze rudarjev Jugoslavije podružnica Zabukovca ob obilni udeležbi svojega članstva. Referiral je strokovni tajnik s. Arh iz Zagorja ter v zbranih, stvarnih besedah obširno obrazložil težko borbo proletarijata za obstoj življenskih in socijalnlhi pridobitev delavstva. V novi odbor so bili soglasno izvoljeni sledeči sodrugi, da prevzamejo vodstvo v organizaciji za novo poslovno dobo: predsednik Košak Fr., preds. nam. Ojstriž Jože, tajnik Judec Fr., taj. nam. Lapajne Franjo, blagajnik Berdnik Jože, blag. nam. Cestnik Miha. Nadzorstvo: Levstik Ernst, Zupanc Ivo II in Zupanc Ivo I. Odborniki: Volk Martin, Hlačar Matevž in Kot Fr. Ker je organizacija s svojim članstvom precej številčna, so se dodelili še glavnemu blagajniku Berdniku Jožetu štirje pomožni blagajniki in to: Vipotnik Albin, Cestnik Miha, Levstik Ernst in Bizjak Franjo, kateri so članstvu vsak čas na razpolago, da ustrežejo njihovim; željam in na katere se je obračati, da bodo prispevki redno obračunani. Ravno tako so tudi določeni, da vpisujejo nove člane. Torej sodrugi na delo! K zmagi nad reakcijo kapitalizma. Skrbimo, da bo naša Z. R. J. razredna predstavnica rudarjev 100 odstotno organiziranih in da bomo vzor drugim, ki še omahujejo in tipljejo kot vešče, da se lahko kapitalistični hlapci igrajo z njimi po mili volji. V boj za zmago proletarijata! Družnost! SPLOŠNA DEL.STROKOVNA ZVEZA JUGOSLAVIJE Zahvala. Podpisani se najtopleje zahvaljujem celokupnemu papirniškemu delavstvu za zbrano vsfrto Din 995.50, ki mi jo je podarilo ob priliki utrpele nezgode. Vevče, dne 30. marca 1934. Ante Hočevar. Splošna Delavska Strokovna Zveza Jugoslavije. Splošna delavska strokovna zveza Jugoslavije centr. uprava v Ljubljani je izdala meseca januarja poročilo o svojem 7 mesečnem delovanju, to je od 1. junija 1933 do 1. januarja 1934. Iz poročila posnemamo, da je imela zveza 22 podružnic, in sicer v naslednjih krajih: 1. Ljubljana, 2. Moste, 3. Medvode-Goričane, 4. Kranj, 5. Tržič, 6. Kočevje, 7. Trbovlje. 8. Hrastnik. 9. Celje. 10. Rogaška Slatina. 11. Ptuj. 12. Maribor. 13. Sladki vrh. 14. Ruše. 15. Ribnica na Pohorju. 16. Šoštanj. 17. Polzela. 18. Ortnek. 19. Ljutomer. 20. Vevče. 21. Pa-račin (Srbija) in 22. Dubrovnik (Dalmacija). Skupno število članov 1700, od katerih pa je 500 brezposelnih. Nove podružnice se ustanavljajo, oziroma so sedaj že ustanovljene v Št. Vidu, Litiji, Prevaljah in Mežici. Centralna uprava zveze je imela polne roke dela radi navala podjetnikov na znižanje delavskih mezd in poslabšanje njih položaja. Službeno in plačilno razmerje je deloma urejeno v 17 podjetjih, v katerih ima zveza svoje članstvo. Ponekod je urejeno s kolektivnimi pogodbami, ponekod z mezdnimi sporazumi, protokoli. Zveza je izvedla volitve delavskih obratnih zaupnikov v 46 podjetjih, kjer je bilo izvoljenih 182 zaupnikov in ravno toliko namestnikov. Na prispevkih in pristopninah je imela zveza v 7 mesecih Din 106.121.— dohodkov. Finančno poslovanje zveze je bilo zaključeno s pribitkom Din 30.379.—. Iz gornjega kratkega poročila je razvidno, da zveza, odkar je izstopila iž Op-čega radničkega saveza Jugoslavije, še agil-nejše in uspešnejše deluje. Št. Vid nad Ljubljano. Dne 25. marca t. 1. se je vršil v Št. Vidu nad Ljubljano ustanovni občni zbor podružnice Splošne delavske strokovne zveze Jugoslavije v Št. Vidu nad Ljubljano. Pripravljalni odbor je poročal, da je do sedaj pristopilo 120 članov. Izvoljen je bil podružnični odbor in nadzorstvo. Sodružice in sodrugi v Št. Vidu pozdravljamo v naši zvezi in jim želimo, da v podružnici uspešno delujejo za izboljšanje mizernega položaja članstva. Ortnek. Tudi podružnica v Ortneku, ki je bila ustanovljena po volitvah v Delavsko zbornico, agilno deluje. Organizacija je skupno z Delavsko zbornico izvedla intervencijo pri podjetju Kosler, graščina in lesna industrija v Ortneku, radi zaostanka na delavskih plačah. Podjetje je izjavilo, da bo plačalo zaostanke tekom: enega meseca. Kranj. Usnjarski delavci tovarne »Standard« (bivša Pollakova tovarna v Kranju) se nahajajo v izredno težkem položaju. Vsa podjetja, katerih lastniki so bili Pollaki, pozneje delniške družbe, so v konkurzu in pod prisilno upravo. Delavstvo je 26. marca razpravljalo o svojem brezupnem položaju. Že tri leta se le delno obratuje po nekaj dni v tednu s skrajšanim1 številom delovnih ur. Akordanti delajo celo po dve in eno uro na dan, kakor pač delo nanese in morajo prihajati po cele ure daleč. Delavstvo se je obrnilo na Delavsko zbornico, da ista na merodajnih mestih izposluje pospešitev kon-kurza in izboljšanje mizernega položaja usnjarskega delavstva. Polzela’. Centralna zveza je predložila tovarni pletenin v Polzeli dne 7. marca t. 1. načrt kolektivne pogodbe, s katero naj bi se uredilo za tamkajšnje delavce plačilno in službeno razmerje. Podjetje po svojem zastopniku odvetniku dr. Kalanu sklenitev pogodbe sicer odklanja, vendar pa bo službeno razmerje s pogodbo treba urediti, ker so plače v tej tovarni dosti nižje, kakor v drugih industrijah te vrste. Uspeh je odvisen od delavstva, če bo trdno v svoji organizaciji. Občni zbor Splošne delavske strokovne zveze Jugoslavije, podr. Celje. Dne 25. marca t. 1. se je vršil naš občni zbor ob najlepši harmoniji vsega članstva. Prišli so tudi člani iz Liboj. Predsednik Oset otvori ob pol 10. uri občni zbor, pozdravi vse članstvo, posebej s. Golmajerja iz Ljubljane, kateri je prišel namesto s. Jakomina, ki je bil zadržan v Št. Vidu nad Ljubljano radi ustanovitve nove podružnice. Zatem preide k dnevnemu redu: Predsednik poroča o delovanju podružnice, o zadovoljivih in nezadovoljivih rezultatih. Zadovoljivo je, da naša organizacija narašča in napreduje, vkljub temu, da je dvignjen proti svobodnim strokovnimi organizacijami ves aparat podjetnikov in njihovih podrepnikov. Imeli smo veliko intervencij, katere smo po večini rešili z zadovoljivim uspehom v korist članstva. Clanstvq je poraslo za 100 odstotkov. Mestni občini Celje smo poslali protestno resolucijo, ki jo spodaj prinašamo. ,J • ’ Resolucija. Podpisana Splošna delavska strokovna zveza Jugoslavije, podružnica v Celju, opozarja merodajno vodstvo in načelstvo občine mesta Celje sledeče: 1. Vsi delavci, uslužbeni pri Vaši občini, ki so večinoma organizirani pri podpisani strokovni organizaciji, energično pro- KUPUJTE IN ZAHTEVAJTE POVSOD KRUH IN PECIVO IZ P J V* § mi! Delavsko pehorna Mirko Mi, Llubllnna iOflMZICG! POSTOJNSKA ULICA 11, DESNO. TELEFON 31-71. testirajo, da se jim od strani nekega občinskega odbornika in enega inženjerja prepoveduje, da pri tej organizaciji ne smejo biti organizirani. 2. Prisililo se jih je, da so morali podpisati pristop k Narodni stranki, drugače se jim je grozilo z odpustom. 3. Tu nastane vprašanje: Ali nismo vsi enakopravni državljani? Kdo je kršil zakon o zaščiti delavcev, člen 35?! 4. Naša organizacija je po zakonu dovoljena, zato ima vsak državljan pravo v njej se organizirati. Naša organizacija je svobodna strokovna organizacija, zato pustimo tudi vsakemu članu druge organizacije, da agitira za svoje prepričanje. Nikakor pa ne moremo dopuščati tega od strani delodajalca, posebno pa na tak način in s takim terorjem. Mislimo, da en odbornik v taki veliki in lepi občini se še !ne sme smatrati za absolutnega gospodarja. Zavedamo se tudi mi, da smo občani! 5. Ta resolucija je bila na zborovanju dne 28. februarja 1934 soglasno sprejeta. Prosimo vpoštevajte umevno razburjenje delavstva in uredite, da bo zopet red in delavstvo bo zadovoljno, kakor je bilo poprej. V tem. slučaju delavci obljubljajo, da bodo tudi v nadalje pošteno in zvesto opravljali svoje delo; hočejo delati v okviru zakonov za občino in domovino. To je sklenilo delavstvo, organizirano v Splošni delavski strokovni organizaciji. V podjetjih »Čater« in »Metka« smo organizirali že lepo število delavstva. Cim pa so gospodje za to zyedeli, so zagrozili delavstvu z odpusti iz službe. Še neutrjeno članstvo se je ustrašilo in vrglo puško v koruzo. Poročilo predsednika je bilo vzeto na znanje. Tajnik podružnice je podal zadovoljivo poročilo, nakar je poročal agilni in požrtvovalni že 25 let v organizacijah delujoči blagajnik s. Vidic. Blagajniško poročilo je bilo razveseljivo. Nadzorstvo je poročalo, da se sestavljajo vsaki mesec natančni obračuni, katere pregleda redno vsaki rnesec kontrola in se vsakikrat podpišejo kontrola, predsednik, tajnik in blagajnik. Poslovanje blagajne je vedno v najlepšemi redu in predlaga nadzorstvo razrešnico blagajniku kakor tudi celemu odboru. Sodr. Oolmajer iz Ljubljane je imel lepo in jedrnato poročilo o položaju delavstva in bodočem delu v organizaciji. Njegove lepe in poučne besede so segle vsem navzočim v srce. Članstvo je navdušeno obljubilo, da bo delalo po njegovih nasvetih, da bo naša armada postala močna, i?vež-bana in sposobna svoji nalogi. Za tem je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Oset Franc, podpredsednik Ferjane Niko, tajnik Podrepšek Franc, namestnik Macuh Anton, blagajnik Vidic Karol, namestnik Fogelzang Franc. Odborniki in nadzorstvo: Furlan Miha, Steble Gašper, Zupanc Martin, Bremec Hinko, Planinc Franc, Krušič Ivan, Rojnič Rudi, Ambrož Ivan in Pavalec Rudi. Pri raznoterostih je članstvo v debati naglašalo solidarnost in skupnost in borbo vsem, ki bi hoteli ovirati naš napredek ali rušiti naše organizacije. Predsednik je ob zaključku pozval vse navzoče, da gredo s podvojenimi silami na delo za podvig strokovne kakor tudi kulturne in naše gospodarske organizacije. Bodimo hrabri, zvesti borci velikih idej marksizma, ne klonimo glav, kvišku srca. Družnost! LESNI DELAVCI Lesni delavci Maribor. Lesni delavci v Mariboru so imeli svoj redni letni občni zbor dne 4. marca 1934. v dvorani Delavske zbornice. Občni zbor je bil dobro obiskan. Sodr. predsednik Serap se uvodoma spomni padlih žrtev avstrijske soc. demokracije, ki so se borili za pravice delovnega človeka. Nato oriše delovanje mariborske podružnice v preteklem letu. Delovanje je bilo precej živahno. Volitve v Delavsko zbornico so se lesni delavci polnoštevilno udeležili, pokazali so, da so še garda kot nekdaj. Zato je potrebno, da se .vsi lesni delavci zavedajo, kami spadajo. Brezposelnost vedno narašča ter je podružnica izdala velike vsote za podpore. Ostali funk- Rafael Salmič urar In zlatar Celje (Narodni dom). Vsakovrstne ure, zlatnina in srebrnina, jedilno orodje, razne poročne prstane, birmska in krstna darila v veliki izbiri vseh vrst. Vse po na j nižjih cenah. Vršim tudi popravila vseh vrst- cijonarji so podali svoja poročila zelo pregledno, nadzorstvo je vse poslovanje pregledalo ter našlo v popolnem redu. Blagajnik je vodil vse denarno poslovanje vzorno, za kar se mu izreče posebna zahvala. Obširno poročilo je podal sodr. Bricelj iz Ljubljane, ki ima kot centralni tajnik vpogled v vsa pereča vprašanja lesnega delavstva. Navajal je, da lesno delavstvo ni bilo še nikoli tako izkoriščano kot je sedaj. Mnogi stradajo s svojimi družinami, mnogo pa jih strada po krivdi podjetnikov, ker redno ne izplačujejo mezd. Dogaja se, da delodajalci svojim pomočnikom dolgujejo mezdo za več mesecev, češ, da jim stranke ne plačajo. Pristojna oblast bi morala bolj paziti, da se delavski zaščitni zakoni izvajajo, dolžnost nas pa je, da vse take nedostatke prijavljamo pristojni oblasti. Z vajenci se postopa škandalozno, tri ali celo štiri leta dela mojstru zastonj, ko pa dovrši učno dobo, ga požene ven iz delavnice. Taki mladi pomočniki ne zaslužijo niti za kruh. Kje pa je obleka ali obutev? Nadalje je poročal sodr. Jelen iz Maribora o splošnem gibanju v okviru M. S. O. M. Navajal je, da se bo v bodoče tudi bolj gledalo za razvoj lesnih delavcev. Do-sedaj se je polagala pažnja na tekstilno delavstvo. Apelira na navzoče, da naj skušajo po svojih močeh graditi strokovne organizacije, ker le v slogi je moč. Sledile so volitve novega odbora ter so bili izvoljeni sledeči sodrugi: Predsednik Serap Ivan, nadalje ss. Cernec, Kopič, Toman, Wisiak, Satler, Krameršek, Kaube, Serp, Škrinjar Za nadzorstvo: Ševeder, Trofenik, Koren. Za delegata na plenumi Strokovne komisije je bil izvoljen sodr. Škrinjer. Nadalje je poročal še sodr. Bricelj o bednostnem skladu, ki ga delavstvo plačuje, od njega pa najmanj dobi. Težka je borba za obstanek. Delavec ne more več iztisniti od svoje mezde, obdavči naj se vse one luksuzne predmete, kateri niso živ-Ijenskega pomena, ne pa delavca, ki že itak skoro nič ne zasluži. Razredne strokovne organizacije bijejo silni boj za izboljšanje današnjih nedostatkov, zato sodrugi in sodružice, vsi do zadnjega v organizacijo, da se skupno borimo za naš mogočni »MI« . škr. I. OBLAČILNI DELAVCI Krojaškim pomočnikom v razmišljanje. Hudi časi se širijo in zavzemajo s svojo peklensko silo človeštvo vsega sveta ter ga tarejo do skrajnosti. To že vemo, bo gotovo odgovor onega, ki bo to Cital. Ali če zapišem, da smo hudih časov sami krivi, nastane odgovor: Sami ne bom nič naredil. Tako se je govorilo, se govori in se naj-brže tudi bo govorilo. Nikjer ne vidim napredka, vse se vr- • ši, kakor se je vršilo pred leti. Brez upanja, brez zanimanja, brez pogleda v bodočnost. Nikjer ni ideala. Vse je prežeto z egoizmom. Sebičnost je krona, ki sveti s svojimi mogočnimi žarki, čez vse ideale, porajajoče se tu in tam, kateri zatemne ob svitu otopelosti. Nič ni čudnega, da je tako, človek zraste med revščino, ali če so mu tudi pogoji dani, da bi se lahko ognil stanu, kateremu pravimo »krojač«, je prisiljen, da se ga loti, ker ni imel pravega nadzorstva, ali je brez trdne volje v svojih najnežnejših letih zapadel v pogubo ter tako prišel proti svoji volji do krojaštva, katerega smatramo za nekaj manjvrednega. In tako kritiziramo iz dneva v dan, če naim sploh ostane kaj časa za kritiziranje. Ker je vsa naša misel, vse naše veselje, vsa naša radost, ves up, vse in zopet vse, posvečeno »prevzvišenemu« spolnemu vprašanju. Ce človek zasleduje govorjenje ne samo pri krojaških pomočnikih ter objektivno sodi, pride do zaključka, da se po delavnicah sploh nad polovico govorjenja suče samo nad puhlimi dovtipi o spolnosti. Nisem tako moralist, da bi kdo mislil, da hočem to odpraviti, ker je to narava. Ali narava nam je ustvarila pragozde, in te pra-gozde smo uravnali v lepe parke, po našem okusu. Narava je stresla človeštvu vse v naročje, ter mu dala razuma, da s stvarmi, ki jih ima, pravilno ravna. Tudi Ljubljanico nam je dala narava in kjer ni regulirana, «smrdi, in tako smrdi vse naše življenje,1 ker ni regulirano. — Ker se ne zavedamo, da imamo razum. Ljubši nami je kratek hec, ni treba dosti misliti in je vsaj čez teden kaj za govoriti. Premnogokrat nas od tega heca glava boli in včasih še kaj drugega. Dragi sodrugi, v težkem stanju se nahajamo, v tako težkem, da se človek zgrozi ob misli, kaj bo naprej. Nimami namena nobenega žaliti, samo napisal sem, kar mi narekuje vest. Ce bomo črpali iz knjig Cankarjeve .družbe, mesečnika »Svobode« in sploh iz proletarskih knjig besede, ki so tam napisane, če bomo gledali slike, ki nam predstavljajo izmučene obraze steklarjev, rudarjev itd., kateri odhajajo z obupanimi obrazi v svoje delavnice, in če bomo pogledali sami sebe v ogledalu, vidimo obraz, v katerem sta dve očesni punčici, žalostni seveda, nad njima je čelo, v njem je misel in ob straneh so ušesa, pod nosom so usta, v katera polagamo vsak dan manj in zakaj, ker ni sloge med mislijo, očmi in ušesi, ker ni skupnosti, ker niti samega sebe ne znamo regulirati. Naj se oči poleg svojega dela posvečajo dobrim knjigam in z očmi naj se spri- jaznijo vsi deli človeškega telesa, naj se misel združi z mislijo, pa bomo stopili na plan združeni ter bomo vsi ne samo krojaški pomočniki dali ustam to, kar jim po naravnem zakonu pripada. Potem ne bomo iskali, kdo nas bo vodil, kam nas bo vodil. Vsi bomo vedeli, kam gre naša pot. Sodrugi, verujte mi, lepe besede so se pisale pred 1000 leti, se še pišejo in se bodo še pisale. Pisale se bodo toliko časa, dokler ne bo njih mogočni blesk zatemnel sebičnosti, egoizma, sovraštvo, nevednost in propalost. Boj se bo nadaljeval, ko nas več ne bo, le zgodovina bo o nas pisala, da smo bili ljudje z glavami in obenem brez njih. In le čudim se, zakaj še danes nismo srečni po izreku: »Blagor ubogimi na duhu, ker njih je nebeško kraljestvo.« 30 letnico članstva pri strokovni organizaciji oblačilnih delavcev je te dni praznoval s. Rožman v krogu svojih poklicnih tovarišev. Podružnica je priredila v počastitev tega dogodka interno proslavo, katere so se udeležili sodrugi in sodružice v jako lepem številu. Proslavo je otvoril predsednik podružnice s. Bele s kratkim nagovorom, nakar je s. Ceh v imenu Strokovne komisije razložil pomen slavja in izrekel prisrčne čestitke jubilantu. Taki jubileji so redki, zato pa je, zlasti v današnjem času tembolj na mestu, da jih proslavimo. Organizirano delavstvo pri tem ne slavi osebe kot take, ampak vrline, ki odlikujejo razredno zavednega delavca: prepričanje, zvestoba in vztrajnost. Treba je, da se organiziran naraščaj na takih primerih uči in da posnema pri tem stare in v boju preizkušene sodruge, ki so ohranili zvestobo organizaciji v dobrih in težkih časih in ki izpolnjujejo svoje dolžnosti do nje tudi še danes. Kajti, ako bi se delavska mladina bolj zavedala pomena svobodnega strokovnega pokreta, zlasti pa, ako bi znala ceniti žrtve, ki so že doslej padle za izboljšanje socialnega položaja delavstva, bi se najbrž z večjo ljubeznijo oklepale razrednih strokovnih organizacij. Ostareli sodrugi vedo predobro, kaj vse so dosegli z močjo svoje strokovne organizacije, dočim so mlajši sodrugi največkrat tisti, ki priborjene sadove lahkomiselno uživajo. Demonstrirati veličino in pomen strokovne organizacije ob jubilejnih prilikah je zato naša dolžnost. MONOPOLCI II. redni občni zbor podružnice Saveza monopolskih preduzeča i prerade hartije u Jugoslaviji se je vršil 16. marca 1934 v Delavski zbornici. Udeležilo se je istega 213 članov. Strokovno komisijo za Slovenijo je zastopal s. Golmajer Joža. Savezno centralo (po predhodnem obvestilu) pa s. Marinšek Franjo kot podpredsednik Saveza. S. predsednik je poda! daljši obris dosedanjega dela podružnice; obenem' pa tudi delno delovanje Savezne uprave. Pojasnil je tudi različne vesti, katere se večkrat čujejo po tovarni, v koliko so resnične in v koliko so samo plod bujne fantazije — vsaj dobro vemo, če gre novica med 900 ljudi je več kot gotovo, da nastane od prvega do zadnjega — iz muhe slon. Radi tega se delavstvo opozarja, naj bo pametno ter ne naseda vsaki govorici. S. tajnik oriše poslovanje med letom: vršile so se mesečno seje; dva zaupniška sestanka in pet članskih sestankov, na katere je bilo povabljeno tudi ostalo delavstvo tobačne tovarne. Dopisov je bilo odposlanih 98, prejetih pa 112. Bili so sledeče vsebine: o težkem položaju monopolskega delavstva, odvzetih 10%, pravilnikov, bednostni fond, plače pri-vrernenih, vdove pred letom 1928, nadure, organizacija itd. S. blagajnik poda finančno poročilo. Prejeto in izdano je bilo do 31. decembra 1933 Din 40.852.—. Tako je bilo n. pr. izdanega za bolniško podporo od 1. julija do 31. decembra 1933 Din 4308.75. Strokovni časopis »Delavec« naj bi se vestno prečital, saj je zanj izdanega preko Din 4000.—. Od celotne vsote gre 57.9% v bolniški fond kot rezerva. Plačanega osobja Savez nima, enako tudi podružnica ne. Ljubljanska podružnica šteje do 16. marca 1934 309 redno plačujočih članov in članic, to je približno 39% zaposlenega delavstva. Za nadzorni odbor je poročal s. Demšar, kateri je podal dokaj obširno poročilo o delovanju odbora podružnice. Iz zapisnika nadzornega odbora se vidi točnost podatkov posameznih funkcijo-narjev. Dosedanjemu odboru se soglasno da razrešnica ter prizna delovanje v tekočem letu, kakor tudi upravnemu odboru Savezne centrale. V novi odbor so izvoljeni sledeči sodrugi: predsednik: Camernik Ivan, podpredsednica: Robida Marija, tajnik: Demšar Leopold, blagajnik: Frece Franc. Nadzorni odbor: Marinšek Franjo, Tavčar Ivan, poleg tega je v odbor izvoljenih še šest so-drugov. Za savezni kongres so določeni: Camernik Ivan, Frece Franc, Marinšek Franjo. Pod razno se prečita razne akte in to: od Min. Financ in Mon. Uprave glede 10% in novega »Pravilnika o radu«. Dalje stavi s. Demšar predlog, da se za člane in članice uvede lokalna bolniška podpora, in sicer na ta način, da da vsak član ali članica za bolnega člana preko šest tednov po 50 para. K temu se razvije debata ter se sprejme predlog s. Golmajerja, da se napravi najprej pravilnik, kateri se sprejme na enem izmed sestankov, vendar naj se stvar preje dobro premisli. Ob pol 20. uri je zaključil s. predsednik, občni zbor. Zahvala. Na predlog, da se spomnimo avstrijskih sodrugov in žrtvujemo solidarno s svetovnim proletarijatomi malenkostno žrtev za te naše heroje, se je nabralo na našem' občnem, zboru Din 126.50 in 50.—, skupno Din 176.50. Sodrugi in sodružice, najlepša vam hvala za solidarnost! Iz prve seje novega odbora podružnice monopolcev dne 23. marca 1934: Odbor se je konstituiral ter prevzel svoje posle. Razpravljalo se je o bodočem delu ter sklenilo apelirati na vse delavstvo v tovarni, da čim bolj pomaga pri predloženih zahtevah »Saveza monopolcev« za izboljšanje težkega položaja. Sprejel se je predlog, da se vsak član-ica osebno pozove na sejo, ako ima kakšen predlog ali pa pritožbo. Zato se članstvo poziva, da javi svoje želje svojemu zaupniku, ta pa to prijavi predsedniku s. Camerniku Ivanu. Enako se je sprejel predlog, da naj odbor, ako mu je to mogoče, sprejme posredovanje za oddajo stanovanj med delavstvom v tovarni. Zato pozivamo članstvo, ako kateri izve za kakšno prazno stanovanje, da ga prijavi s. Marinšku ali pa s. Robida Mariji, seveda s potrebnimi podatki, t. j. naslov, cena itd. — Ako pa kateri išče stanovanje, naj se pa tudi imenovanima prijavi. Imenovalo se je tudi komisijo za sestavo »Pravilnika o lokalnem fondu za pomaganje preko 6 tednov neuposlenega članstva Saveza monopolskega delavstva. Seja se je zaključila ob pol 20. uri. Upravni odbor podružnice monopolcev. Zahvala. Podpisana se najtopleje zahvaljujem vsem delavcem in delavkam tobačne tovarne za prijazno naklonjeno mi pomoč ob priliki smrti moje matere. Hvala vsem! Marija Zalaznik. HOTELSKI, KAVARNIŠKI IN GOSTILNIŠKI USLUŽBENCI Kavarna Nebotičnik. V zadnji številki »Delavca« sem čital poročilo o poteku občnega zbora ljubljanske organizacije in na tem občnem zboru sprejeto resolucijo. Z ozirom na peto točko te resolucije Vam sporočam, da večkrat obiščem kavarno »Nebotičnik«, ki je last Pokojninskega zavoda in sem mislil, da je to kavarniško osobje gotovo bolje zaščiteno in da dela pod boljšimi delovnimi pogoji, kakor ono v drugih kavarnah. Ko sem pa malo povpraševal* sem mogel ugotoviti, da to ni tako. Pred kratkim se je zgodil celo slučaj, da je g. »ober«, ki je dopoldan v službi, klofutal vajenca, ker je prišel šele po sedmi uri zjutraj v službo. Ta g. »ober« je pozabil nato, da je on od zjutraj do 13. ure v službi, dočim pa vajenec od 6. ure zjutraj do 7. ure zvečer. Mislim, da je prav, da se proti takemu načinu ravnanja z vajenci, z ozirom na omenjeno resolucijo, postopa. — Opomba uredništva: In pa še to: Vsi uslužbenci in uslužbenke v kavarni »Nebotičnik« morajo delati nad 12 ur in to tudi ponoči. Jemu< vprašanju bomo posvetili nekoliko več pozornosti v prihodnjih številkah. Kultura Svoboda štev. 4 je izšla. Prinaša članke »Barbarstvo in kultura«, R. Golouh: »Pomen avstrijskih dogodkov«, Jakšič: »Politika in delavski razred«, »Vzgoja značaja pri otroku« in druge. Tudi pregled je pester. Planinska in izletniška zadruga »Prijatelj prirode« r. z. z o. z. v Ljubljani sklicuje svoj redni občni zbor, ki se bo vrši} v petek, dne 27. aprila 1934 v Delavski zbornici v Ljubljani, v tajništvu »Svobode«, s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva. 2. Sklepanje o poročilu načelstva in nadzorstva in o računskem zaključku. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. Za sklepčnost občnega zbora je potrebno, da je navzoča vsaj polovica članov. Ce ob določeni uri ni toliko članov navzočih, se skliče pol ure kasneje drugi občni zbor, ki je sklepčen ob vsaki udeležbi. Načelstvo. DELAVSKI PROSVETNI VEČER bo v Ljubljani v soboto, dne 14. t. m. ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice v proslavo »Internacionalnega ženskega dneva«. Priredi ga Zveza delavskih žen in deklet s sodelovanjem »Svobode« in »Zarje«. Spored je lep in pester: Godba, petje, recitacije,-govorilni zbor itd. — Pridite! Lria:a Vonrorcij »Delavca«. Predstavnik Ivin Vuk. Ljubliana. — Urejuje ter za tiskarno odgovarja Josip Ošlak v Mariboru. — Tisk Ljudske tiskarne d. d. v Mariboru.