Posamezna številka 40 vinarjev. SlEV. 107. V LManf, v sotioto, dne 10. mala mi Leio XLvn. »SLOVENEC« relja m poiU u Tis itranl Jugoslavija la v Ljnbljanl: n oelo leto upr*).. K 84-— n gMata H .. n «■- sa lata 21-— Sa taoisastro oeloletno K 95-— B Sobotna Izdaja: b , Za oala lata.....K 15-— nisoinutvo. ■ ■ . _ 20 — Inseratl: Enostolpna petltvrsta (58 na širok« In 3 mm visoka ali nje prostor) za emrat . . . po K 1-20 Pri naročilu nit d 10 ob|af popust. Najmanjšioglas -9 Om"i K4'— ■ Poslano: •=; Enostolpna petltvrsta £ 31— Isbaja vsak dan tzvzemži po-nedellek in dan po praznita, oo 5. ari zjutraj. BV Uredništvo Je v Kopitarjevi allal štev. S/m. Bokaplal sa aa nafiajoi Miraaklrana pisma sa na •prejemajo. Telefona štev. 50. Političen list za slovenski narod. Oprava Je v Kopitarjevi al. 8, — Račun poštne hran. ljubljanske št. 650 za naročnino Id št 349 za oglaae, avstr. In češke 24.797, ogr. 23.511, bosn.-aero, 75B3. Trezen preudarek! Na Koroškem nas je zadela nesreča, ta je bila toliko hujša, ker je ves narod potegnila za seboj v neko omotično razpoložene, iz katerega sta le dve poti: katastrofa ali popolno streznjenje. Trdno smo uverjeni, da pri nas do katastroie ne more in ue sme priti, najmanj pa sedaj v urah odločitve. Zato je dolžnost vseh, ki so poklicani in nepoklicani, da delujejo na to, da zmaga trezen preudarek v narodu, ker nam se hoče življenja v svobodi in ne suženjske smrti! Oglejmo si položaji Trezno in mirno ga presojajmo! Na Koroškem smo imeli vojaštva celih 2500 mož, Nemci pa nad 11.000. Na vsakega Slovenca so prišli štirje Nemci in pol. Premoč na oni strani je bila prevelika po številu in še bolj po opremi in orožju. Imejmo pred očmi, da so Nemci imeli izvrstno izpeljano svojo organizacijo celo v krajih, ki so bili zasedeni od naših vojakov, To se je jasno pokazalo, ko so se naši umikali iz Velikov-ca. Tedaj se iz oken Nemcev niso prikazali le revolverji, ki so streljali na naše vojake, marveč so sodelovale tudi strojne puške. Vse so imeli Nemci skrito in pripravljeno žc dolgo časa. V takih razmerah je bil polom neizogiben! Jasno je, da teh razmer ni kriva deželna vlada, Kdo je kriv, se bo pokazalo. Recimo pa, da je bila vsega kriva res le deželna vlada. Kaj sledi iz tega? Zreli iu moralno močni ljudje v časih nevarnosti ne izgube glav. V časih narodnih nesreč se pokaže zrelost ljudstva in naroda, V takem času zrel narod stisne zobe, se strne v vrste in še tesneje organizira. Izprašajmo si vest, če smo v teh časih Slovenci podali dokaze take zrelosti! Prvo, kar je bilo, so bile obdolžitve na levo in desno, vsevprek. Ko bi človek vse verjel, kar se danes pri nas piše, bi bil prepričan, da v celi Sloveniji ni več drugih ljudi ko sami veleizdajalci, banditi, šo-drga, ki jo je treba pobesiti itd. Ta način reševanja kriz je način avstrijskih vlad, ki so po vsakem porazu iskale krivcev po vseh kotih. Tedaj so nesposobnost avstrijskih generalov plačevali s svojim življenjem obešeni rusinski kmetje, prebode-na in postreljena srbska deca in žene, bosanske vislice so govorile. Ne metajmo tedaj z obrabljenimi in nedokazanimi izrazi okrog sebe, ne rabimo starih, neumnih metod. S tem se zmeda poveča, nevarnost raste in še zdravih ljudi se polo-teva vročica. Ta način reševanja narodnih kriz je usodna napaka! Druga napaka pa je pri ljudeh, ki so istotako izgubili trezen preudarek in moč- no voljo ter si ne upajo povedati resnice — ljudstvu! Ne upajo si povedati, da svobodno ljudstvo ni prevzelo od svobodne države le pravic. Pravice vsebujejo same po sebi tudi dolžnosti. Brez teh tudi pravic ne more biti! Varujmo se vsega, kar bi moglo zmedo povečati, posebno pa se ogibljimo skušnjave, to nesrečo izrabljati v strankarske svrhe! Pomislimo marveč rajši, da to kritično razpoloženje ni samo pri nas, marveč po deželah cele Evrope, Zavedajmo se pa še prav posebno, da smo pri vsem tem pri nas doslej še najmanj občutili to krizo, bili smo izmed evropskih narodov mi Slovenci v tem oziru doslej še najbolj srečni. Kljub temu pa za nas ni razloga, da bi ravnali drugače ko tako, kakor nam veleva vest: Storiti vse, da kriza preide! Čc se. pri zrelih narodih v takih momentih strnejo vse stranke v enotno postopanje, je to tembolj dolžnost nas! Pri Francozih še danes ni opaziti nobenih ostrih bojev med strankami. Vsi Francozi se zavedajo resnosti časa, četudi morda večina strank načelno ne more odobravati vsega, kar ukrepa vlada. V takih momentih je žurnalistika ve-levažen in lahko nevaren činitelj. Ena ostra beseda povzroči ostro notico v odgovor in ta še ostrejši članek. Previdnost in trezen preudarek naj vodi tudi naše časopisje. To smo dolžni našemu ljudstvu! Z radikalizmom je danes lahko operirati, tudi za nas bi bilo to komodnejše. Toda mi se zavedamo velikanske odgovornosti, za srečo in bodočnost vsega slovenskega ljudstva, celega naroda! Nič lažjega ko z lehkomiselnim pisarjenjem pripravljati pot anarhiji in banditstvu tam, kjer ga danes v resnici še ni! Naš čas jc čas bolezni narodov. Bolezen pa ne bo ozdravljena, če bomo iskali veleizdajalcev po vseh kotih in bajtah naše domovine; tudi ne bo ozdravljena, če bomo kimali in pritrjevali strastem, ki se užigaja v masah. To ni pot, po kateri pridemo do urejenega svobodnega življenja v svobodni in socialno urejeni državi. Edina pot je zdrava socialna in notranja politika. Na tem temelji naš notranji red, zadovoljnost ljudstva ter naša moč in ugled na zunaj. Res je tudi ta pot združena s težavami, toda edino ta je uspešna in trajna! Delo za ljudstvo, njegova vzgoja in vsestranska skrb zanj — to so temelji, na katerih gradimo zdravo državo. V ta namen pa niso primerna razna lahka gesla in strastna poza. Za tako resno delo je na mestu edino trezen preudarek! Bodite mučni! Na nekaterih krajih so se v deželi pojavili neredi, ki jih povzročajo neodgovorni ljudje. Ne dajte se od njih begati! Držite se zakona in se po njem ravnajte. Vojna oblast vas kliče k orožnim vajam. Pojdite! Ne pozabljajte, da še nismo svobodni, da je sovražnik zasedel velik del slovenske zemlje. Svoboda se doseza z vztrajnostjo v delu in žrtvah! V solzah in krvi z obupnim klicem se obračamo do Vas, mi najšibkejša, toda še vedno zelena vc;.ica na drevesu jugoslovanskega plemena. Ta vejica je les od vašega lesa; preveva jo sok Vase krvi že od starodavnih časov. Na Gosposvetskem polju sta pred 1000 leti oznanjala sveto blagovest našim pra-dedom v skupnem našem jeziku solunska brala, bežeča pred kruto germansko pestjo na jug. »Pagus Chroata«, kakor zovejo koroško pleme srednjeveške listine, nam sve-doči, da smo bili tedaj, kakor smo danes, kri Vaše krvi. Žive naše zavesti, da smo z Vami sinovi in hčere iste matere, ni mogla zadušiti v nas niti vsa tevtonska jeza svetovne vojske, Že ob krvavi zori 26. julija 1914., prvi dan svetovne vojske, so nas gnali v ječe, ker smo bili Slovani, ker smo Vas ljubili z ljubeznijo, ki da življenje za brata. Visoke Karavanke niso mogle zabra-niti vzleta naših src k Vašim srcem, a branila je nemška pest, ki se ni ustavila niti pred svečeništvom, niti pred devištvom, ki ni zaprinesla ne starčku, ne dečku. O, kako trdno smo upali, da nam to trpljenje rodi najlepši sad združitve z brati Jugoslovani, ker smo trpeli zaradi Vas, zaradi ljubezni do Vas. In res, kako je polnilo veselje naša srca, ko se tiam je reklo ob koncu vojske, da smo — Jugoslovani. Konec grozne vojske je prišel, a ne za nas. Premagan ter poražen se je zahrbtni Nemec znova dvignil ter je udaril z isto pestjo kot nekdaj na Srbijo, Belgijo, Francijo, na nas — jugoslovanskega Benjamina. Begunci smo, pregnani z rodne tisočletne jugoslovanske zemlje, zadnji bcgunci pred zahrbtnim nemškim barbarstvom. Našo zemljo je pojila Vaša kri: srbska, hrvatska, slovenska. Z vodo naših gora ki sc staka v našo Žilo, v našo Dravo, je te- kla skupno prelita kri mimo Vaših domov po Vaši zemlji ter klicala Vas vse na po« moč in osveto. Vi ste branili naše domove, naše družine. Prvokrat smo si segli kot bratje v roke v bran slovenskemu Korota-nu. Pobratimstvo v krvi^e ne more razdreti. Nobena zavratna nakana starega sovražnika ne bo razdrla te vezi; saj ste se Slovenci gotovo smejali lažnjivim letakom, ki so jih metali nemški letalci na našo fronto, da bi premotili naše pogumne in svojemu narodu zveste fante in zasejali izdajstvo v njih vrste. V zadnji uri, pobiti in razbiti, ponižani in oropani, prihajamo k Vam begunci iz Koroške, iz zibelke našega naroda, ter Vas prosimo s sklenjenimi rokami naših starčkov in orok: usmilite se nas, bratje naši! Od Žile do Celovca in naprej do sosedne Štajerske so jih gnali na stotine in stotine v suženjstvo lakote in zverinstva. Neizmerna tuga in žalost, kakor v turških časih, je legla na sleherno selo slovanskega Korotana. Bratje Jugoslovani, dvignite z nami tudi svoj glas, da nas sliši ves kulturni svet. Naj čuje, da Slovenec iz Korotana noče nikdar postati nemška raja, ampak tam je njegov dom, kamor hrepeni svobodno njegovo srce, čez Karavanke: v Jugoslaviji. V teh trenotkih obupa se obračamo do Tebe, jugoslovanski narod, ki smo Te tako ljubili, za katerega smo trpeli po ječah in umirali. Obračamo se s prošnjo iz dna srca: podaj nam Ti svojo močno roko, združi svoj krepki glas s slabotnim našim ihtenjem po pravici in usmiljenju. Če ima svet le še iskrico človekoljubja, zapali mu. iskro v goreč plament da nas reši hitro, hitro neznosnega jarma nemškega tolovajstva, sicer se bo kmalu slišal vrh Karavank zadnji klic iz Gospesvete: Jugoslavija! Morituri Te salutant! flnglija m Francija pri- LDU Dunaj, 8. maja. (ČTU). »Wiener Mittagspost« poroča 8. maja iz Londona: I Anglija in Francoska sta priznali jugoslo-! vansko kraljestvo. U Ljubljanski dopisni urad poroča iz uradnega vira dne 9. maja: Situacija neiz-premenjena, V teku 8. maja ni prišlo do bojev. Sovražnik ni prekoračil s Četami 1 Koroško-štajerske meje.. Vojaški poobla- LISTEK. Anton Čehov. Loterijski cfobiiek Prevel Lavo. Ivan Dimitrič, človek srednje postave, z letno plačo 1200 rubljev in popolno zadovoljen s svojo usodo, se je usedel po večerji na divan ter se lotil časopisa. »Pozabila sem pogledati v časopis,« je rekla žena in pospravljala z mize. ^Poglej, če je navedena tabela žrebov!« ^Da, je«, je odgovoril Ivan Dimitrič. »Ali ni tvoj bilet propadel,« »Ne, kajti v torek sem nesla procente.« ^Katera številka?« »•Serija 9,499, bilet 26,<' ^Aha . .. bomo videli... 9,499 in 26,« Ivan Dimitrič ni veroval v loterijsko srečo in bi pri kaki drugi priliki pod nobenim pogojem ne gledal v tabelo žrebov; danes pa je od dolgega časa in ker je bil časopis ravno pri rokah, preveril s prstom od zgoraj navzdol številke serij. Takoj ga je zbodla v oči že v začetku drugega predela št. 9,499, kakor da bi zasmehovala njegovo nevernost. Ni iskal številke bilc-ta, tudi se ni šc enkrat prepričal, arnoak je spustil časopis na kolena, in začutil prijeten 'hlad. Bilo mu jc sedaj, kakor da bi mu mravljinci lezli pod kožo, sedaj strašno, sedaj sladko! »Maša, 9,499 je tu!« opomni zamolklo. »9,499.« je vprašala žena, pobledela in spustila na stol poravnan namizni prt. »Da, da, govorim resno .. .1« »Toda številka bileta?« »Ah, da! Še številka bileta. Sicer pa postoj... malo potrpi. Številka naše serije je pa le. Ampak razumeš ,, .« Ivan Dimitrič je gledal na ženo ter se smehljal široko in brezmiselno kakor dete, kateremu pokažejo blestečo reč. Tudi žena se je smehljala; kakor njemu jc bilo tudi njej prijetno, da je povedal samo serijo in ni silil poiskali številko srečonos-nega bileta. Muči in prijetno ju šegeče na-da na morebitno srečo. Obhajajo ju sladka in strašna čuvstva. »Naša serija jc pribita stvar,« je pripomnil po dolgem molku Ivan Dimitrič. »To se pravi, verjetno je, da sva zadela. Siccr jc samo verjetnost, pa da je vsaj ta!« > No, sedaj pa poglej!« »Le počakaj. Za razočaranje jc še čas, V začetku drugega predela, to se pravi dobitek 75.000 rubljev, To ni-denar, to je sila, kapital! Če pa pogledam v tabelo in jc tam — 26! A? Poslušaj, kaj bova začela, če sva v resnici zadela temo?« Zakonska sta sc začela smejati ter molče gledala drug na drugega Verjetnost sreče ju je omamila, celo sanjati ali povedati nista mogla, kako bi porabila 75.000 rubljev. Kaj bi zanje kupila, kam bi potovala? Mislila sta na številke 9499 in 75.000, ter si jih v svoji domišljiji predstavljala, a na samo srečo, ki je bila tako verjetna, nista mislila, Ivan Dimitrič jc s časopisom v roki nekolikokrat premeril sobo in je šele potem, ko je prišel k sapi, začel polagoma sanjati. »Kaj bo, če smo zadeli?« jc dejal. » To bi bilo novo življenje, to bi bila katastrofa! Bilet je tvoj, toda če bi bil moj, bi jaz predvsem kupil posestvo za kakih 25.000 rubljev; 10.000 bi določil za prve izdatke, kakor na primer: za novo opravo, za popotovanje, za pokritje dolgov itd. Ostalih 40.000 pa bi naložil v banki... »Da, posestvo bi bilo na mestu,« je odgovorila žena, se usedla na stol in položila roke na koleni. »In sicer v Tidski ali Orlovski gu-berniji. . . Vile ni potreba, ker posestvo nese več dobička.« V njegovi domišljiji so sc vrstile slike, prva bolj laskava in poetična, kot druga; v vseh teh slikah je videl v prvi vrsti sebe, sitega, brezskrbnega in zdravega, njemu jc topio, ceio vroče! Pojedel je ledeno mrzlo jed, nato pa leži vznak v pesku pri potoku ali na vrtu pod lipo ... Solnce pripeka ,.. Sinček in hčerka se valjata poleg njega, fie igrata v aesku ali lovita v travi hrošče. On sladko dremlje, ne misli ničesar. Telo pa govori v sladki zavesti, da mu ni treba iti v službo ne danes, ne jutri, ne pojutrišnjem, Če pa se nasiti ležanja, gre v senožet ali v gozd po gobe, ali pa gleda, kako kmetje love z mrežami ribe. Ko pa zaide solnce vzame lahno obleko in milo ter gre počasi v kopališče, kjer se leno razoblači, gladi svojo grud z dlanmi in leze v vodo, V vodi begajo okoli motnih milnih mehurčkov ribice, povodne rastline pa se zibljcjo. Po kopeli čaj s smetano in z maslenimi prestami. Zvečer sprehod ali s sosedi igra na karte. »Da, lepo bi bilo kupiti posestvo,« — je izpregovorila žena, ki je tudi sanjarila, z obraza se ji jc pa bralo, da so jo misli kar očarale. Ivan Dimitrič slika v mislih deževno jesen s hladnimi večeri in babjim letom. V tem letnem času bi se bilo treba dalj časa sprehajati po vrtu, da človek malo oacbe, nato pa izpiti kozarček žganja, prigrizniti slano ribo ali okisano kumaro ter šc en kozarček izprazniti. Otroci skakljajo iz sadnega vrta in nosijo korenje in redkev, katera diši po sveži zemlji.. . Nato se položiS na divan, leno ogleduješ ilustriran list, potem pa z njim pokriješ obraz, odpneš telovnik in drcmlješ .., Babjemu letu pa sledi pusto in deževno vreme. Noč in dan dežuje, golo drevje stoka, tudi veter je vlažen iu coio hla- ščenci so se danes ponoči odpeljali k pogajanjem v Celovec. LDU Celovec, 9. maja (DunKU.) Dopisni urad koroškega deželnega odbora javlja: Glasom poročila dunajskega poslanika vlade SHS je beograjska vlada privolila, da se začno pogjanja za premirje, ter naložila poveljništvu Dravske divizije, da pošlje delegate v Celovec. Državni tajnik za vojaške stvari, ki je v današnji zaupni seii deželnega zbora podrobno poročal, bo prisostvoval pogajanjem. Deželna vlada in politične stranke, ki so zastopane v pro-vizorni deželni skupščini pošljejo svoje zastopnike k tem konferencam. Amerika za naSo deco. Kakor po drugih pokrajinah kraljestva Srbov, Hrvatov liti Slovencev namerava ameriška misijo za prehrano tudi v Sloveniji zasnovati posebno akcijo v svrho zboljšanja prehrane revnih otrok v večjih mestih) iti industrijskih krajih. Ameriške Zedinjene države so "določile v ta namen večji prispevek, s katerim se bodo nakupovala tečna jedila brezplačno revnim, otrokom. Ta akcija, je nanfenjena in revnim otrokom do 14. leta. Razdeljevala se bodo nastopna živila: sladkor, kakav, kondenzirano mleko in po možnosti tudUttž. Vsak otrok dobi na dan 40 g sladkorjh, 150 g mleka In 20 g kakava. Količina riža še ni določena. a. se bo določila, ko bo znano, koliko bo mogoče dobiti fr&a.. Po določilih ameriške misije za prehrano se raztegne omenjena akcija na Ljubljano s predmestji, Maribor s predmestji, Jesenice. Ptuj in Celje. H konzumnemu središču Ptuj pa begunko taborišče v Strnišču. Število vseh prebivalcev je cenila ameriška misija na 140.000 ter računa, da odpade od tega števila 15 odstotkov na otroke pod 14. letom, ki so potrebni izboljšanja prehrane. Pošiljatev za prvi mesec je že v Trstu ter utegne tekom prihodnjih dni dospeti v Ljubljano. Vsa živila bo prevzel Žitni zavod v Ljubljani, ki jih bo po določenem ključu razposlal na določena mesta. Ameriška misija zahteva zanesljivo jamstvo, da se poslana živila porabijo izključno za potrebne otroke pod 14. leti. Zato se nameravajo oddajati živila vsak dan sproti v posebnih oddajališčih, kakor n. pr. v dnevnih zavetiščih, šolah ali ljudskih kuhinjah. Ta način razdeljevanja se je baje iz-borno obnesel v Belgiji, kjer se je že podobna akcija izvedla, in daje jamstvo, da pridejo revnim otrokom namenjena živila v resnici njim v prid. Kakor čujemo, namerava naša vlada izvesti pomožno akcijo za ubožne otroke tudi za poznejšo dobo, ko bo ameriška pomoč prenehala. mirovna pogodba z Nemčijo. LDU Berlin, 9. maja. (DunKU). Mirovni odsek. Člani odseka so v polnem številu navzoči, istotako tudi člani narodne skupščine. Predsednik Fehrenbach stvori sejo s kratkim nagovorom. Ministrski predsednik Scheidemann primerja temeljne točke premirja, ki so bile od obeh strani priznane kot pravoveljavne, in jlavne pogoje sedanje mirovne pogodbe. Po polurnem odmoru je predsednik Fehrenbach dal nastopno izjavo: Soglasujoč z vodji vseh strank izjavljam nastopno: Ministrski predsednik je z vso pravico označil mirovno pogodbo, kakor so jo meni predložili sovražniki, kot neznosno in ne-izpolnjivo. Obenem je tudi objavil, da se tem potom poizkuša priti do takega miru, ki je za nemški narod znosen in izpolnjiv. Na splošno željo vseh sklicujem o tem plenum narodne skupščine za ponedeljek, dne 12. t. m. ob petnajstih v Berlin. LDU Rotterdam, 9. maja. (DunKU). Kakor poroča »Nieuwe Rotterdamsche Courant«, je angleško časopisje, izvzemši liste levice, sprejelo mirovne pogoje v splošnem z zadovoljstvom. LDU Berlin, 9. maja. (DunKU). »Vos-sisehe Zeitung« poroča iz Rotterdama: V presojanju mirovne pogodbe je na Holand-skem samo en glas: Sila.* LDU Amsterdam, 9. maja. (DunKU). Reuterjev urad poroča iz Newyorka: Jutranji listi soglašajo v izjavi, da je Nemčija postala po mirovni pogodbi popolnoma brez moči in da je dosegla usodo, ki jo je zaslužila. LDU Rim, 9. maja. (DKU) »Agenzia Štefani« poroča: Giornale d' Italia« piše: »Nemci se bodo nekoliko upirali, potem pa se bodo le udali in sprejeli pogoje.« — »Corriere d' Italia« piše slično. — »Epoca« pravi: »Pogodba še ni podpisana, premagancem pa je v islini nemogoče, braniti se podpisati.« — »Tribuna« pripominja, da je Brockdorff izrekel svoj confiteor, mogoče pa je, ko je priznal maksimum krivice, da je hotel zahtevati tudi maksimum pravice ali vsaj delno imuniteto. Mogoče je torej, da pride do diplomatičnega dvoboja, posebno v financijelnih, kolonijalnih in terito-rijalnih vprašanjih. LDU. Pariz, 9. maja. (DKU.) »Agence Havas« javlja: Na hodnikih zbornice so se poslanci razgovarjali o mirovnih določbah. Razpravljanja so privedla do vtisa, da so določbe ugodne, dasi so pričakovali v nekaterih točkah, da se bodo bolj ozirali na legitimne pravice Francije; tako so n. pr. zedinjeni socialisti in nekatere druge skupine hladno sprejeli ves financijelni del; večina poslancev pa odobrava Clemen-ceaujevo in vladino stališče. Nemške kolonije razdeljene. LDU Pariz, 9. maja. (DunKU). Agence Havas: Načelniki štirih držav, katerim so se pridružili tudi minister za zunanje zadeve Velike Britanije Balfour, italijanski minister za zunanje zadeve Sonnino in francoski kolonijalni minister Simon, so sklenili v seji z dne 6. t. m. o bodočnosti nemških kolonij nastopno: V Južni Vzhodni Afriki bo izvrševala mandat Velika Britanija, v Južni Zahodni Afriki pa južno afrikanska kolonija. Na otoku Samoa bo mandatarka Nova Zelandija, na drugih nemških posestvih v Pacifiškem oceanu južno Ekvatorja pa Avstralija. Na otoku Nauru bo izvrševala mandat Britanija, na otokih Pacifiškega oceana severno Ekvatorja Japonska. Glede Togo in Kameruna bodeta Velika Britanija in Francija sami sklepali o bodočem režimu teh kolonij hi sklep predložili zvezi narodov. Glede Kameruna je znano, da jc dogovor, ki naj bo podstavka prihodnje ureditve te kolonije, že dovršen. V tem dogovoru je odkazan bivši nemški Kamenin Franciji s pridržkom odstopitve ozemlja, ki meji na britansko kolonijo Liberio. Italija dobi po sklepu sveta četverice kompenzacijsko pravico v kolonijah, ki so naštete v dogovoru z dne 25. aprila 1915. Strah Italije pred po-donausko zvezo. LDU Lugano, 9. maja. (DunKU). »Corriere della Sera« očita zavezancem, da so odsotnost italijanskih zastopnikov porabili v to, da so Italiji odvzeli plodove njene zmage. Nemško-avstrijska klavzula v mirovnih pogojih je naperjena proti Italiji, ker se s tem Nemška Avstrija naravnost žene v roke bodoče podonavske zveze, o kateri je že vnaprej znano, da bo zahteve Jugoslovanov napram Italiji uveljavila. Italijanska vlada se je v najvažnejšem vprašanju glede bodočnosti Italije, da si prisvoji naklonjenost Francije glede italijanskih zahtev po ozemlju, pokazala precej nebrižno in s tem privedla Italijo v naravnost strašen položaj. Dr. A. Gosar: Nekoliko pojasnila* Nameraval sem svoje članke o agrarni reformi nadaljevati, ter pri tem jasneje izraziti, kar sem dosedaj začrtal le v glavnih potezah. Toda ker me je g. dr. I. Tavčar s svojimi ugovori v »SI. Narodu« št. 106 prehitel in ker sodim, da je morda še več takih, ki so moje dosedanje predlogo glede agrarne reforme, umeli enako, ali vsaj podobno kot, g. dr. Tavčar, si dovoljujem podati že v naprej nekoliko pojasnila. Na kratko, brez utemeljevanja, je načrt, ki sem ga deloma že razvil, deloma pa ga hočem še spopolniti sledeč: Tak«&j, ali vsaj v najkrajšem času se izvede o b 1 i g a t o r i č n a razdelitev veleposestev in fidejko-m i s o v. Posestva, ki bodo tako nastala, naj bodo splošno tako velika, da jih more srednje velika družina sama obdelati. Večji naj bi ostal — kjer in kolikor je to z narodnogospodarskega stališča koristno — le tisti del, kateremu bi pripadla dosedanja gospodarska poslopja, ki so prirejena za večji obrat. Pri ostalih zemljiščih, katerih srednje velika družina ne more sama obdelati, moramo ločiti predvsem dvoje: V rodovitnih krajih, n. pr. na Štajerskem, kjer donašajo taka posestva toliko dohodkov, da more gospodar svoje delavce in najemnike njihovemu delu primerno plačati, lahko taka posestva še nadalje ostanejo; da, kolikor so z narodno-gospodarskega stališča koristna, moramo celo delati na to, d a j i m zagotovimo njihov obstoj. V nerodovitnih krajih, kjer posestva, ki so bistveno navezana na tuje delavne moči, nimajo pravega, obstoja, ter visijo neprestano med življenjem in smrtjo, je prav, da se polagoma razdelijo. Vendar pa na prisilno delitev splošno tu ni misliti, marveč naj bi tako posestvo v dosedanji družini prešlo v roke dveh ali treh gospodarjev. Mesto da oče obremeni glavnega dediča s prevelikimi dolgovi, katerih ta mnogokrat ne more zmagati, naj bi v takem slučaju razdelil posestvo med dva sinova. Le tedaj, če preide tako posestvo v t u j e roke, naj bi veljalo, da se mora razdeliti. Enako naj bi se določilo za večja posestva, katerih gospodar sam s svojo družino sploh ne ob- deluje. Da pa gre tudi tu lc za navadno prodajo ali oddajo proti odškodnini, je samoobsebi umevno. Pripomniti moram še, da posestvo, katero more srednje velika družina sama obdelati, ne izključuje sleherne tuje pomoči. Gre le za to, da tako posestvo ni bistveno navezano na tuje delavne moči. Ako je vsled poslbnih družinskih razmer tudi za daljšo dobo potrebna stalna tuja pomoč, iz tega še nikakor ne sledi, da se bi moralo tako posestvo razdeliti. Ta, v celoti torej zgolj fakultativna in sukcesivna delitev prevelikih posestev bi se morala seveda ravnati po krajevnih razmerah. Zelo velike važnosti sta zanjo zlasti relativna gostota prebival s. t ^ v a, kakor tudi še posebno možnost p o-stranskega zaslužka. Namen delitve prevelikih zemljišč ni samo for-i malen, marveč ima globok socijalen smisel. Z delitvijo zemljišč naj se ustvarijo na deželi ugodni življenjski pogoji za malega človeka, ki ima primeren zaslužek, bodisi v kaki obrti, domači industriji, tovarni ali kjerkolisi-bodi. Kos zemlje, kjer ima svoj dom in kjer pridela vsaj najnujnejše življenske potrebščine, naj ga priveže na deželo, da ne bo bežal v mesto ali v tujino. Zato je jasno, da moramo istočasno z delitvijo prevelikih posestev skrbeti, da dobe novi manjši posestniki primeren »postranski« zaslužek. Da ima delitev kmečkih posestev, tudi tam, kjer je potrebna, svoje meje, je samoobsebi umljivo. Naše »večje« kmetije so splošno tako majhne, da bi jih še v drugem, ali vsaj v tretjem rodu no bilo več mogoče deliti, ker bi bili sicer posamezni deleži premajhnL Iz tega pa nikakor ne sledi, da bi morali delitev zemljišč sploh zavreči. Večino tega sem povdaril v svojih člankih v »Slovencu«. (Primerjaj tudi mojo razpravo v »Času« 1. 1919, št. 1, 2.) Dočim izvira več dr. Tavčarjevih ugovorov proti mojemu načrtu iz ne-i sporazumljenja, ki mi jih vsled tega ni treba posebej zavračati, moram nasproti njegovim pomislekom zoper delitev kmečkih posestev — kolikor sem jo predlagal — opozoriti na nekatera dejn stva. Slovenija, izvzemši Štajersko, še sedaj, kljub temu, da je razmeroma redko poseljena, ne more preživljati svojih prebivalcev. Ako hočemo dvigniti produkcijo, ja nujno potrebno, da obdelamo svojo zemljo intenzivno, deloma povsem vrtnarsko. Za tako obdelovanje pa so v naših krajevnih in klimatičnih razmerah primerna le majhna posestva, kjer obdela poljedelec, vsak kotiček svoje zemlje res z ljubeznijo in vnemo. Kdor obdeluje v takih razmerah svojo zemljo s posli in najemniki, pridela razmeroma vedno manj, kot tisti, ki obdela sam celo svoje zemljišče. Razdelitev zemljišč je torej v takih razmerah tudi z narodnogospodarskega stališča koristna, ker dvL gne celotno produkcijo v deželi. Kaj pa s tistimi, ki ne bodo dobili nič zemlje, ker po razdelitvi ne bodo mogli hoditi k kmetom delat? To vprašanje meji precej na zofizem. Kakor, da bi sedai ne bilo več revežev in beračev na deželi! Če se z razdelitvijo produkcija zviša, ter se z zemljo tudi njeni sadeži bolj enakomerno razdele med prebivalstvo kot so sedaj razdeljeni, tedaj se bo tudi tistim, ki ne bodo dobili nič den. Psi, konji, kure — vse živali so mokre, žalostne in boječe. Sprehajati se ne moreš nikjer, pa tudi od doma ne moreš iti. Prisiljen si cel dan meriti sobo iz kota v kot in pobito gledati motna okna. Dolg čas! Ivan Dimitrič se je ustavil in pogledal na ženo. »Tudi v inozemstvo bi popotoval,« je pripomnil. Razmišljal je o tem, kako bi bilo prijetno pod jesen odpotovati v inozemstvo, v južno Francijo ... Italijo ... Indijo. »Tudi jaz bi gotovo popotovala v inozemstvo,. je potrdila žena. >No, poglej že številko bileta.« »Postoj! Počakaj,..« Hodil je po sobi in dalje razmišljal. Prišlo mu je na misel, kaj bo potem, če žena res odpotuje v inozemstvo? Samemu je prijetno potovati ali pa v družbi brezskrbnih žensk, ki živijo samo minutno, toda ne s takimi, ki skozi celo pot mislijo in govorijo samo o otrocih, vzdihujejo, se s'raš;jo in tresejo nad vsako kopejko. Ivan Dim!' č si je predstavil svojo ženo v vagonu z množioo paketov, košar in zavitkov; \ /dihuje in toži, da jo boli od poto-var' llav in da je potrMila mnogo denar?" reba ji je nositi na postajah vrelo vodo a čaj, kruh z maslom, pitno vodo itd. Kositi ne more. ker preveč stane. *Z aven tega pa bi gledala tudi pri meni na vsako kopejko,« jc pomislil in pogledal na ženo, — »Bilet je njen in ne moj. Sicer pa, kaj ji je treba potovati v inozemstvo? Kaj pa ima tam iskati? Sedela bi v najetem stanovanju, mene pa nikamor pustila... Jo že poznam!« In prvič v življenju je opazil, da se je žena postarala, izgubila lepoto in je vsa prežeta od kuhinjskega duha; sam pa je še mlad, zdrav, svež, kar za nov zakon! »Seveda so to vse prazne čenče in bedarije,« je preudarjal, — »toda... kaj pa je zgubila v inozemstvu. Kaj pa ona razume? No, seveda, potovala bi... Si pač predstavljam... Če pametno presodim, kaj pa je zanjo Neapelj ali Nizza — vse eno. Samo meni bi bila na poti. Popolnoma odvisen bi bil od nje. Prepričan sem, da bi denar takoj prav po babje spravila pod šest ključavnic, kakor hitro bi ga dobila ... Pred menoj bi ga skrivala . , . Svojemu sorodstvu bi valila, mene pa bi pri vsaki kopejki nadzorovala.« Ivan Dimitrič se je spomnil na sorodstvo. Vsi oni bratci, sestrice, tetke in dedki bi se priplazili, po beraško klanjali, masleno se smehljali in se prilizovali, kakor hitro bi zvedeli o loterijskem dobitku. Zoprni in pomilovanja vredni ljudje! Če bi jim dal, bi šc prosili, če bi jim pomolil palec, bi zagrabili za celo roko; če bi jim odrekel, bi psovali, spletkariti in privoščili vsako zlo. Ivan Dimitrič se jc spomni! svojih sorodnikov; njih obrazi, na katere jc gledal preje brezrazlično, so se mu sedai zdeli zoprni in nizki , »To so lopovi!« — tako je mislil. Celo obraz žene se mu je zdel zoprn, mrzek. V duši mu je vzkipela proti njej odurnost, zraven pa je škodoželjno mislil: »Saj nima nobenega smisla za porabo denarja, ker je skopa. Če bi zadela temo, bi mi dala samo 100 rubljev, ostalo pa bi spravila pod ključ.« Že ni več gledal z nasmehljajem na ženo, ampak hladno. Z enakim pogledom ga je ošinila žena. Imela je mavrične sanje, svoje načrte in domišljije; je pa tudi izborno vedela, o čem sanja mož. Vedela je namreč, kdo bo prvi iztegnil roko po njenem dobitku. »Na tuj račun je prijetno sanjati!« je govoril njen pogled. — »Ne, tega ne smeš!« Mož je razumel njen pogled; nevošč-ljivost mu je dvigala prsi, da bi pa razdra-žil svojo ženo, je nalašč hitro pogledal na četrto stran časopisa in svečano objavil: »Serija 9.499, bilet »46«! A nc 26.« Upanje in nevoščljivost, oboje je mahoma izginilo. Obenem pa se je zazdelo Ivanu Dimitriču in njegovi ženi, da je njuno stanovanje femno, nizko, da je bila večerja pičla, da je samo razdražila želodec in da so večeri dolgočasni.,. :-Primaruha,<: je zarenčal Ivan Dimitrič in začel sitnariti. »Kamor stopim, povsodi leže papirčki in lupine. Nikdar ni pometeno! Kar od doma grfm. naj me vrag vzame! Šel bom in se obesil na prvo drevo,, ,<* Kako bomo imenovali slovenske polke! Nekje se je reklo, da bodo Hrvati krstih dva polka po Zrinjskem in Frankopa-nu. Obenem se j#sprožila misel, da bi Slovenci krstili en polk po Erazmu Tatten-bachu. Ta mož je bil sicer trd Nemec, duševni slabič, a močno slavohlepen in radi tega slavohlepja se je dal vplesti v zaroto Zrinjskega in Frankopana ter je bil od Habsburžanov obglavljen. Po moji misli gremo lahko še dalje, Ako imenujemo en polk po nemškem Štajercu Tattenbachu zato, ker je bil od Habsburžanov obglavljen, ne vem, čemu ne bi imenovali drugega po kranjskem Nemcu Baumkirchner-ju, ki je bil istotako na Kranjskem velik gospod in tlačitelj slovenskih kmetov. Mož je pa imel tudi denarce pod palcem. Habs-buržani, ki so bili v vednih denarnih zadregah, so si od njega izposojevali denar, dokler je bilo kaj, ko bi bili pa morali vrniti, so prijeli Baumkirchnerja in mu dali odsekati glavo, kar je bilo vsekakor ceneje, kot vračati dolg. Toda tudi slavnega Erazma Luegerja (Prcdjamskega) so ubili avstr. biriči, ko je ravno na stranišču opravljal svojo potrebo, kakor re bere v tisti knjižici, ki je nekoč izšla v Ljubljani. Torej bi tudi Luegcr lahko dobil cn polk, Ako bomo hoteli vsakemu nemškemu fevdalcu, ki ■ je kdaj živel med Slovenci, pa se jc za-' meril Habsburžanom in so mu ti na lastno zemlje, gotovo boljše godilo, kot pa se jim sedaj godi. Potrebo, da se morajo obenem z delitvijo zemljišč ustvariti tudi ugodni pogoji za »postranski« zaslužek sem pa itak že povdaril. To velja bistveno tudi glede aprovi-zacije mest ter industrijalnih krajev. Intenzivno obdelovanje bo gotovo ustvarilo ugodnejše pogoje za aprovi-zacijo kot pa ekstenzivno, velikokmetij-sko. Da pa bodo naša mesta ter indu-strijalni kraji v bodoče še bolj navezani na uvoz (če govorimo samo o Sloveniji), o tem se ne da dvomiti. Kljub temu pa je, ako svoje gospodarstvo prav uredimo, na naših tleh gotovo dovolj prostora še za precej ljudi. Saj smo vedno zdi-hovali ter tožili, ker so naši ljudje bežali v tujino! Ako jih hočemo pridržati doma, jim moramo ustvariti ugodne življenjske pogoje, dati jim moramo predvsem priliko, da se osamosvoje ter postanejo samostojni gospodarji. Da bi ostal naš človek doma za hlanca ali najemnika, zato je naša zemlja irrerevna in premalo rodovitna, pn tudi naš človek sam na sebi je vreden bo'iše usode. Zato se nam agrarne reforme ni treba bati kot zla, kateremu se žal ne moremo izogniti. Želel bi pa popolnoma splošno, da se v teh vprašanjih tako razumemo, kot misli svoje besede tisti, ki lih slučajno govori, pa se bomo dokaj lažje zedinili. Država SHS. HRVATSKA LJUDSKA STRANKA. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Zagreb, 9. maja. Današnja »Narodna Politika« priobčuje glavna načela hrvatske ljudske stranke, ki obsega vse stanove: kmete, delavce, uradnike, učitelje, obrtnike, mornarje in ribiče ter trgovce. Dalje razvija »Narodna Politika« cerkveno politični in državno pravni program hrvatske ljudske stranke. Proti italijanski okupaciji. (izvirno poročilo »Slovencu«.) m Beigrad, 9. maja. V Belgradu so imeli zopet ljudski shod, na katerem so protestirali proti italijanskemu postopanju, ker se hočejo Italijani polastiti vse naše jadranske obali in izpremeniti naš Jadran v italijansko jezero. Shod so sklicali najodličnejši predstavniki srbske družbe. Agrarna reforma na Hrvatskem. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Zagreb, 9. maja. V okolici Zagreba in večih delih Hrvatske delujejo že komisije za agrarno reformo. Ta poverjeništva delujejo tudi v nekaterih krajih, kjer so to kmetje zahtevali. K vladi prihajajo vsak dan deputacije, ki zahtevajo pojasnil glede izvajanja agrarne reforme. Starčevičanci in Lorkovičeva skupina. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Zagreb, 9. maja. »Narodna Politika« javlja: K našim informacijam o novi gru-paciji strank Narodnega kluba imamo pripomniti, da do fuzije strank še ne bo do-šlo, ker to forsira napredna demokratska stranka. Starečevičanci se temu upirajo, ker se boje, da bi duhovniki, njihovi pristaši, ne hoteli vstopiti v novo obzoraško napredno stranko, pač pa predlagajo, da naj za sedaj pride samo do čim večje strankarske koalicije, da se tako pripravi polagoma med duhovništvom teren za Juzijo. Demokratska stranka. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Zagreb, 9. maja. Vsled odgoditve ljubljanskega zborovanja demokratske stranke je odgoden tudi sestanek demokratske stranke v Zagrebu, ki bi se imel vršiti v ponedeljek, pač pa bo v soboto zaupniški sestanek, na katerem bo govoril o programu demokratske stranke polkovnik Milan Pribičevič. Za žrtve avstrijskega sistema. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Cetinje, 9. maja. Včeraj je bila v mestni cerkvi svečana zadušnica, ki jo je priredila mestna duhovščina v spomin onim narodnim mučenikom, ki so jih vsled njihovega pravega srbskega rodoljubja avstro-ogrski barbari tukaj pobesili in streljali. Svečanosti je prisostvoval gosp. Pavličevič, poverjenik vlade kraljestva SHS za črnogoro, nadalje načelniki mestnih, upravnih, sodnih in vojaških oblasti, številno meščanstvo in veliko število kmetov iz bližnje okolice. Princ Jurij v Belgrcdn. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Zagreb, 9. maja. Iz Belgrada poro čajo, da je v nedeljo došel tja bivši prestolonaslednik, princ Jurij. Blago za Zagreb, (Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Zagreb, 9. maja. Te dni je došlo v Zagreb okoli 30 vagonov blaga, ki so jih dosedaj zadrževali v Bakru radi krivega tolmačenja naredb. V vagonih je največ manufakturnega blaga, potem sveče, vžigalice in podobno. Razna poročila« Ženska volilna pravica v Luksemburgu. LDU Luksemburg, 8. maja. (DunKU). Zbornica je sprejela žensko volilno pravico. Boji na Ogrskem. LDU Budimpešta, 9. maja. (DunisU). OKU javlja: Med Apatfalvo in Betavasaro so bile manjše praske. Severno Jogra so pozvali češki parlamentarci ogrske čete, naj se umaknejo; Ogri so pogajanja odklonili. V ostalem je položaj neizpremenjen. Komunistični bankovci. LDU Monakovo, 9. maja. (DunKU). Kakor dognano, je sovjetska vlada izdala krive bankovce za 1,600.000 mark. Hoff-mannovo ministrstvo namerava ta denar nadomestiti z veljavnimi bavarskimi državnimi bankovci. Politične novice« + Načrt zakona za splošno delavsko zavarovanje. Ministrstvo za socialno skrb v Belgradu je izdalo načrt zakona za sp'ošno delavsko zavarovanje. Izšel je prvi del, ki obsega bolniško in nezgodno zavarovanje. O načrtu izpre-govorimo v kratkem podrobneje. + Značilno. Francosko časopisje od 3. t, m, prinaša poročilo dunajskega dopisnega urada o bojih na Koroškem. Besedilo poročil je natančno isto kot duna'skega urada. Naših poročil o koroških dogodkih ne najdemo seveda nikjer. Nehote se moramo vprašati, imajo li avstrijski Nemci res prednost pred nami v Parizu, ali stoji v ozadju kdo drugi, ki to posreduje. Značilno je pa tudi to, da od onega trenutka naprej, ko so nemške čete prekoračile de-markacijsko črto, boji na Koroškem za pariško časopisje ne eksistirajo več. + Junaški uradnik. Cel ska »Nova doba« poroča dne 8. t. m.: »Danes sem došH begunci iz Mislinjske doline (med njimi okr, glavar dr. Ipavic iz Slov. G r a d c a) so prinesli poročilo, da so Nemci prodrli od Guštanja do Slov. Gradca, v katerega obližju so nemške patrole. Nemci hočejo prodirati proti Mariboru.« — Če uradniki tako ravnajo, kako bi mogli zameriti drugim, ki so zgubili glave? + Dopise iz velikolaškega okraja, iz učiteljskih krogov in nekatere druge no- pest pomogli na oni svet, dati slovenski polk, bo treba polkov jako veliko. Zakaj bi pa potem tudi ne imenovali polka po Hausu Ungned, koroškemu mo-gočnjaku, največjemu podporniku jugoslovanske književnosti v luteranski dobi? Lahko pa gremo še nazaj in damo polk tudi slavnemu klativitezu Ulrihu Liechtenstein za njegove krilate besede: Buge vas primi grelva Venus, prve slovenske besede, ko-je najdemo zapisane. A v tem slučaju bi ne smeli prezreti Bernarda Sponheimske-ga, ki je bil sicer Nemec, toda oženjen s Čehinjo in je imel pod sabo takorekoč vse slovenske dežele. Pomislite: poročen je bil s ponemčeno Čehinjo, odiral je skoraj ves slovenski narod, torej zasluži med nami časten spomin! A dobili bi še kakšnega Urha ali Majureta iz ene dobe, ako bi hoteli ravno iskati za narodnimi velikani naše preteklosti. Seveda bi pa tudi ne smeli prezreti »junakov« iz novejše dobe in imen, kakor: Kasiener, Auersperg, k njim spada oni Thurn, ki je dal po srbskih uskokih v velikih množicah obešati slovenske kmete in slavni, junaški Alaupovič, intimni prijatelj Zrinjskih, ki je klal slovenske kmete ko-jeno delavstvo si je izvolilo svoj odbor in le ta v sporazumu z J. S. Z. sme zastopati tobačno vpokojeno delavstvo. Ker pa v zadnjih dneh pobirata po Ljubljani dve ženski okrog vpokojenk denar in sestavljajo po nasvetu neke tretje osebo neke zahteve, Jugoslovanska Strokovna Zveza kakor tudi odbor vpokojenega tobačnega delavstva odklanjata vsako odgovornost na početju oosameznih oseb. lj šmarnice v uršulinski cerkvi v Ljub-• ljani. Glede tozadevne notice v »Slov. Narodu« r. dne 7. t. m, smo dobili od škofij- skega ordinariata sledeče pojasnilo: Na prošnjo Marijine kongregacije nemških go-spa v Ljubljani so sc za Nemce dovolile v uršiilinski cerkvi šmarnice v nemškem jeziku, in sicer izven drugega bogoslužnega reda ob 7. uri zvečer. Ker torej ta pobožnost ni namenjena Slovenkam in Slovencem in jc v tem oziru po drugih ljubljanskih cerkvah v polni meri poskrbljeno, se je na cerkvenih vratih uršulinske cerkve pribil oglas, da je vstop k šmarnicam ob 7. uri zvečer dovoljen samo Nemcem. lj K stanovanjski bedi se nam še poroča, da je znana, precej obširna Luck-mannova hiša na Černučah, ravno nad postajališčem, vsa prazna. Ker cj meblovana in ima zraven vrt, mimo pelje državna cesta, zraven pa je železniška postaja in tako blizu Ljubljane, bi se nekaj naših nesrečnih beguncev takoj lahko naselilo v nji, ali pa drugih družin, katere so se morale iz Nemške Avstrije izseliti, in imajo njihovi člani službo v Ljubljani. Vsaj sedaj vrzimo slovenske nežne rokavice proč! lj Umrli v Ljubljani: Fran Hafner, sin usnjarskega pomočnika, 17 inesccv. — Josip Mikše, tovarn, delavec, 52 let. — Antonija Mezek, služkinja, 35 let — Avgust Slovša, posestnikeva hči, 11 mescev. — Marija Rome, delavčeva hči, 2 dni. — Marija Zabukovec, posestnikova hči, 15 let. — Luka Lampič, hiralec, 76 let. — Terezija Dobcrlet, posestnikova žena, 82 let, — Alojzij Japelj, posestnikov sin, 1 mesec. — Julijana Pirnat, rejenka, 4 mesce. — Avgust Repič, ljubljanski meščan, sodar-ski mojster in posestnik, 69 let, — Fran Kukman, čevljarski mojster, 49 let. —• Anton Kuhar, premogžr, 60 let. — Ivana Martinjak, tovarlt^iclavka, 38 let. — Marija Ažman, žena tovarniškega delavca, -6 let. — Martin Srdonar, skladiški sluga, 35 let. — Marija Tomin, postrežnica, 40 let. lj Tatvina v hotelu »Union« in veri-ženje. Bivši plačilni natakar hotela Union Alojzij Jahn iz Maribora se je zagovarjal 9. maja pred ljubljanskim deželnim sodiščem, ker je bil obtožen, da jc ukradel v mali dvorani hotela Union zastor in da je verižil in navijal cene tobaku, moki, kavi, orehom, vrečam, obleki. Fiala je trdil in poskušal dokazati s pričami (Viktor Maček, Marija Maček in Ana Frassova iz Maribora), da zaslor, ki je prerezan, ni tisti zastor, ki je bil ukraden v Unionu. Izvedenec Pleško je pa izjavil, da jc zastor, za katerega je šlo, pravi brat zaslora, ki jc ostal še v Unionu. Dobavljali so mu ga — Nemci; narednik Eiscnstadter je bij Jahnov glavni založnik. Priča Stanislav Ha-lik je izpovedal, da je njemu prodal razne tobačne izdelke za 1C0 odstotkov višje, kolikor so znašale režijske cene. Veliko cigaret je dobavil Jahn tudi gospodu Zidarju, ki jih je potreboval za svoje delavce. Koruzno moko je prodal k »Roži«. V Vidmu je imel Jahn nekaj časa kavaimo. Predno je pričel .verižiti«, je imel v hranilnici 10.000 kron, ko so ga radi veriženja prijeli, pa 17.285 kron. Predsednik: Kako ste v tako kratkem času toliko prihranili?« — »Ne pijem, nc kadim; zaslužil sem veliko.- — Obtoženec je med razpravo glasno jokal. Sodišče ga je spoznalo krivim hudodelstva tatvine in pregrcŠke veriženja, pri katerem je znašal njegov dobiček nad 2000 kron in ga jc obsodilo v 3 mesce težke ječe. Kazen jc že s preiskovalnim zaporom prestana. Narodno gledišče. Drama. 10. maja, sobota: »Moj Bebi<. Izven abonenta. 11. maja, nedelja, popoldne: »Kroja-ček junaček«. C 2/52. U. maja, nedelja, zvečer: »Moč teme«. A 50. 12. maja, ponedeljek: ^Revoluciiska svatba«. B 38. Opera, 10. maja, sobota: »Mamzeil Nitou-che«. Izven abonenta. 11. maja, nedelja: »Boheme«. Izven abonenta. 12. maja, ponedeljek: zaprto. Hainoveiie. KRONSKI SVET. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) mBelgrad, 9. maja. Jutri se vrši kronski svet pod predsedstvom regenta prestolonaslednika Aleksandra. BOJI MED ČEHI IN MADŽARI. LDU Praga, 9. maja. (ČTU) Madžarski oddelek, približno 300 mož, je napadel s strojnicama čehoslovaški oddelek pri Halvaszu. S pomočjo oklopnega vlaka so Čehoslovaki brez izgub odbili madžarski napad. Madžarsko topništvo obstreljuje čenoslovaško ozemlje severno od Balassa-Gyarmata, torej tudi ozemlje za prvotno demarkacijsko črto. Ob reki Ipoli sc Madžari utrjujejo. Čehoslovaške čete so dospele-v Seckany. K poveljniku čehoslova-Skih čet prihajajo mnoge deputacijciz nra- džarskih mest in vasi in prosijo, da bi v brambo proti nasilstvom boljševizma madžarskih čet čehoslovaške čete zasedle te kraje. Tem prošnjam Čehoslovaki seveda ne morejo ugoditi, ker so ti kraji na popolnoma madžarskem ozemlju, ČEHOSLOVAŠKA NARODNA SKUPŠČINA. LDU Praga, 9. maja. (ČTU) Čehoslo-vaška narodna skupščina jc imela danes sejo, ki je bila posvečena spominu ponesrečenega vojnega ministra generala Stc-fanika. Predsednik Tomašek je otvoril ob 14. uri 20 minut sejo, ki so ji prisostvovali vsi ministri. Imel je govor, ki ga je ves zbor poslušal globoko razžaloščen. NEMČIJA P07ABUENA K ZVEZI NARODOV. LDU Berlin, 9. maja. (DunKU.) »Abend« javlja iz Bazla: »Bazler Nachrichtcn« poročajo iz Londona: Lord Cdecil je izjavil angleškim zastopnikom, da bo Nemčija povabljena pristopiti zvezi narodov. NEMŠKA AVSTRIJA NA MIROVNI KONFERENCI. LDU Dunaj, 9. maja. (DunKU.) Imenik članov mirovne delegacije je bil danes izročen francoskemu poslaniku. Mirovnih pogajanja se bodo po tem imeniku udeleževali: Kot pooblaščenec državnega urada dr. Renner; kot zastopnik narodne skupščine dr. Alfred Giirtler in dr. Ernst Schon-berger; za državni zunanji svet dr. Klein, bivši minister, sekcijski načelnik Franc Peter, Jchan Eichhof in dr. Richard Schiiller, potem legacijski svetnik Frankcnstein, profesor dr. Rudolf Laun, konzul Edgar Prochnik, konzul Mayrhauser, vodja tiskovnega urada Polil in zastopnik brzojavnega in korespondenčnega urada dr. Virth. Državni urad za vojaške stvari bo zastopal polkovnik Schneller, državni urad za finance sekcijski svetnik Brauneis in višji finančni svetnik Plattenbauer in državni urad za promet dr. Otto Muller in Martini. Kot strokovni svetovalci bodo sodelovali: za vprašanja mednarodnega prava dr. Iieinrich Lammasch, za statistiko dr, Wilhelm Winklcr, za zemljepisna vprašanja vseučiliščni profesor Sieger. Sporno ozemlie na Češkem bodo zastopali: dr. Ludvik Lodgman in namestnik deželnega glavarja Seliger, šumavsko okrožje Kli-ment, sudetske dežele dr. Freissler, Tirolsko člana narodne skupščine Abram in dr. Franc Schuhmacher in deželnega glavarja namestnik dr. Sternbach; Predarelsko dr. Ender, Spodnje Štajersko dr. Kamniker, Koroško profesor Wutte in deželni svetnik Vincenc Schumy, nemško zapadno Ogrsko dr. Ernst Beer; ako bo treba, bodo pozvani še drugi zastopniki državnih uradov in strokovnjaki za interese Nemške Avstrije. H0FFM4N0VA VLADA NA BAVARSKEM. LDU Monakovo, 9. maja. (DKU) Na lepakih, podpisanih po ministrskem predsedniku Hoffmannu, se v imenu vlade in deželnega zbora zagotavlja preostalim svojcem umorjenih talcev in v društvu pomočnikov umorjenih državno varstvo proti bedi. Oklic ministrskega predsednika se obrača do delavstva in pozivlje prebivalstvo k spravi. Cestnik S, IC. Z. * Žužemberk. »Slovensko kato'. izobraževalno društvo v Žužemberku priredi v nedeljo dne 11. maja 1919 ob 3. uri i>opoldne v društveni dvorani veselico s tamburanjem, petjem in igro »Jurij Kozjak«. Čisti dobiček je namenjen dijaški menzi v Zagrebu. S*«? g Milijouski podpis. Pri Mestni hranilnici ljubljanski je dosedaj podpisalo 33 sttank 299.000 K I. državnega posojila. Poleg tega je sklenil hranilnični upravni odbor v svoji seji z dne 30. pr. m., da podpiše hranilnica na lasten račun 5,000.000 kron državnega posojila. — Posnemajte! Podpisovanje jc podaljšano do 20. t. m.! Državni boni kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev na kratek rok, kakršni so določeni za državno posojilo, so vrlo ugoden način obrestovanja novcev. Dočim so bila avstrijska vojna posojila dolgotrajna in zato nepovoljna, ker v njih naloženega denarja dolgo časa ni bilo mogoče uporabljati ali pa sc jc moralo posojilo v potrebi z izgubo kurza prodati, je pri tem posojilu ta težkoča izključena. Posojilo se vrne po šestih mescih v nominalni vrednosti, dočim se obresti odštejejo žc pri vplačilu. Varnost je zagotovljena. H&rotfizsciiJa. Iz seje mestnega aprovizacijskega odseka r dne 7. maja je poročati: Od četrtka naprej se prodaja na močne izkaznice po 1 kg bele amerikanske moke na osebo. Prihodnji teden se razdeljuje nn izkaznice po pol kilograma koruznega zdroba in po en kilogram bele amerikanske moke za osebo. Mestna aprovizacija kupi od »Žitnega zavoda« 20 do 30 vagonov bele amerikanske moke. Moko se prodaja v vojni prodajalni v Gosposki ulici in jo dobi vsakdo kolikor jo bo zahteval. Pri nakupu se mora nakupovalec izkazati z izkaznico za moko. Moko se prodaja po K 4.66 za kg. Razdelilni načrt se pravočasno objavi. Odsek sklene, da morajo odslej tudi peki, kot so doslej trgovci, plačati vreče od prejete moke. Plačane zneske za vreče dobe peki pri povračilu vreč nazaj, ko se je odračunala obrabnica. Kakor že poročano, je dobila aprovizacija 1 vagon amerikanskega špeha in 1 vagon masti. Sedaj je aprovizacija dobi"1 2 vagona amerikanskega špeha. Razdelitev se izvrši tako, da dobe zaenkrat vsi okraji špeh in se mast, ki lahko dalje časa čaka, razdeli pozneje zopet po okrajih." Vnovčevalnica za živino je naznanila mestni aprovizaciji, da vsled skrčenja dis-pozicijskih fondov ni več v stanu, dajati meso po znižanih cenah A, I. in II. uradniški skupini. Ravnotako tudi mestna aprovizacija ne more svoje B skupine preskrbovati s cenejšim mesom, ker vlada še do danes ni nakazala obljubljenih subvencij, aprovizacija je pa že veliko prekoračila v to svrho določeni denar. Ubožne akciie sc morajo vsled tega, v kolikor se tiče preskrbe z mesom po znižani ceni, zaenkrat ustaviti. Ker so s tem težko prizadeti m-anj situirani sloji, sklene odsek, nujno pozvati deželno vlado, da takoj preskrbi oziroma nakaže sredstva, da se vsaj še gotovo debo lahko vzdrži akcija z oddajo cenejšega mesa, Kakor hitro ugodi deželna vlada zahtevi aprovizacije, se takoi zopet prične razdeljevati na izkaznice ubožne akcije meso po zt,i.;ani ceni. a Kruh na izkaznice št. 27 se dobi od nedelje 11. maja naprej pri Balaži-ču, Kolodvorska ulica, ker je g. Pauer opustil peko aprovizačnega kruha. a Amerikanski špeh za IV. okraj dobo stranke iz Miihleisnovega skladišča na Dunajski cesti na odrezek št. 1. sladkornih izkaznic za mesec maj po naslednjem redu: V soboto, dne 10. t. m. pridejo na vrsto stranke s sladkornimi izkaznicami št. 47 (Leskovec & Meden) dopoldne od 8. do 11. ure, št. 48 (Ješe, Rimska cesta) popoldne od pol 2. do 3. ure, št. 49 (Medica) od 3. do pol 5. ure, štev. 50 (Jemec) od pol 5. do pol 6. ure. Vsaka oseba dobi pol kilograma špeha. Kilogram stane 18 kron, Strankam se je točno ravnali določenega reda, a Kis za VIII. in IX. okraj. Stranke VIII. in IX. okraja prejmejo kis v soboto, dne 10. t. m. na krompirjeve izkaznice pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Določen jc tale red: VIII. okraj dopoldne od 8. do 9. ure št. 1 do 180, od 9, do 10. ure št. 181 do 360, od 10. do 11. ure št. 361 do konca. — IX. okraj popoldne od 2. do 3. ure št. 1 do 130, od 3. do 4. ure štev. 131 do 260, od 4. do 5. urešt. 261 do konca. Stranka dobi za vsako osebo po pol litra kisa, Liter kisa stane 2 K 20 vin. Pripravite drobiž. Dotični mož, ki je bil z Alojzijem Me-sesnclom skupaj v ujetništvu na Italijanskem, se vljudno prosi, da bi kaj natančnega o njem poročal njegovi ženi Ani Me-sesnel na Logu št. 54, pošta Brezovica pri Ljubljani. Še raje bi pa videla, da bi prišel dotičnik sam na Log, da bi mi natančno povedal vse o njem. Stroški bi sc vsi poravnali. Zjjubila se je mala ru.java. torbica na poti od drž. kolodvora v Šiški do magistrata. Ker v njej ni bilo razen me-sečnega voznega lista za progo Ljubljana—Domžale na ime Ane B., se naj>roša, da jo pošten najditelj odda pri »Posredovalnem uradu za begunce v Ljubljani«, Dunajska cesta 38/1. Dotični gospod (vojak), ki je našel v sredo na trgu denarnico s 70 K, se napi osa, naj jo vrne na policiji, ker je oško-dovanka z izgubo denarja zelo prizadeta. Našla se je denarnica z vsoto krog 50 kron denarja. Dobi se v hiralnici sv. Jožefa na Radeckega cesti pri Mariji Ko-pelj. Zgubila se je na Vodnikovem trgu manjša vsota denarja. Kdor je na-i šel, naj blagovoli oddati Mariji Novak, Kolodvorska ulica 11. Našla je Sadar Josipina, Kuhno-va cesta 23, otročji svilnat dežnik na Erjavčevi cesti. Kdor je izgubil, naj so zglasi na gornji naslov. Kdo izmed vračajočih se ujetnikov ve, kje se nahaja Anton Bartol, ki je služil pri Inf. Rgt. 17, I. Marschkomp., I. Zug, 11. Marschbataljon, vojna pošta 32 in jc bil leta 1916. ujet v Rusiji, naj sporoči njegovi materi Mariji Bartol, Hrib 9, p. Loški potok. Pogreša se Janez Virant, k. u. k. inf. rcg„ Lir 27, 2. komp., bojna p. 48. Mesca oktobra 1. 1914. je bil še v Galiciji, Kdor kaj ve, se prosi, naj sporoči Uršuli Virant, vas Kot št, 2, pošta Studenec—Ig ori Liubljani. i Jugoslovanska knjigarna v Uubliani priporoča cerkvenim zborom za šmarnice, birme in kanonične vizitacije: Foerster Anton, op. 19. 12 Marijinih pesmi za mešani zbor. Part, 3 K 60 vin., glasovi po 80 vin. Gerbič Fr., op. 72. Slava nebeške Kraljice. 20 Marijinih pesmi za mešani zbor, solo in orgle. Part. 6 K, glasovi po 1 K 20 v. Foerster Anton. 6 Marijinih pesmi za ženske in moške glasove. Part. 3 K 60 v., glasovi po 80 vin. P Sattner p. Hugolin. 10 Marijinih pesmi za mešani zbor. Part. 3 K 60 vin., glasovi po 1 K. Premrl Stanko. Šmarnice, 10 Marijinih pesmi za mešani zbor, deloma z orgla-mi. Part. 3 K, glasovi po 60 vin. Hribar p. Angelik, Slava Brezmadežni. II. natis. Uredil St. Premrl. Zbirka mešanih, moških in ženskih zborov (za Marijine družbe), 2 K 40 vin. Laharnar J. Šmarnične pe6mi za mešani zbor. Part. 2 K 60 vin. Grum Anton. V ponižnosti klečimo in 5 Marijinih pesmi za mešani zbor. Izvod 2 K. Leban Janko. Cerkvene pesmi za mešani zbor. Part. 2 K 80 vin. V zbirki se nahaja tudi več Marijinih pesmi. Foerster Anton. Cantica sacra, III. zvezek za moške in ženske zbone. Izvod 4 K 80 vin. Grum Anton. Cerkvena pesmarica za Marijine družbe. (Za moške in žensfce glasove). Izvod 4 K. Faist Anton, op. 18. Marijine pesmi za mešani zbor. Part. 3 K 60 vin., glasovi po 50 vin. Sicherl Josip. Lavretanske litanije (tako-imenovane semeniške), izvod 60 vin. Foerster Anton, op. 17. Lavretanske litanije za ljudsko petje, izvod 80 vin. Ferjančič Fr. Lavretanske litanije, izvod 60 vin. Foerster Anton. 3 ecce sacerdos magnus (2 za mešani zbor, 1 za moški zbor). Izvod 1 K 20 vin. »Ali znaš?« Zbirka najpotrebnejših molitev in kratek krščanski nauk. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena knjižici 1 K. Danes posebno, ko nimamo katekizmov, bo ta knjižica v novem pomnoženem natisu povsod dobrodošla. nitlj^na h'Ča s štirim' stanovanji, iz-sl (III(flltl 11 JU med katerih se eno, ob-toječe iz 2 sob in kuhinjo, Inhko na-Ftopi takoj, je naprodaj. Istotam sc prodajo tudi različni vozovi. Več se poizve na Martino'/, ccsti štev- 22. Proda se t!00 let star „špinetl". Kje pove upravništvo -Slovenca" pod št. 2973. Važno zo i mm s or.fi. CsvljarsK! in kroroSKi stroji so dos peli. ludi večja množina pisemskega in pisarniškega papirja z ovitki v zalogi, los. Peteline, Ljubljana, Sv. Petra nasip štev. 7. Več 7:»fnnj) nnPfl s0 bode dajalo vagonov lillftjiJU lljjuU na drobno in debelo od 8. do 17. maja. Apno se dela vsak teden. — Franc liodtaj, trgovec, Stranje pri Kamniku. Knntnritfin a popolnoma vešča knji-nUllIUI IjIlllU govodstva, slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, 7. večletno prakso, se sprejme takoj. Ponudbe s priloženimi izpričevali pod D. H. 2777 na upravništvo „Slovenca", Gospodična za izobrazbo 6 letnega dečka se išče za nekaj ur na dan. Biti mora zdrava. Ponudbe pod Vzgojiteljica na upravo Slovenca. Kupujem cmrDlfftV DC ielltov. Hrastov olli! bitu l UJ .n bultov bodisi okrogel ali rezan. Cene za les naložen v vagon naj se naznanijo na V. Scagnetti, parna žaga za državnim kolodvorom, Ljubljana.' Več sprelaiH kro^tipomcčiiihoi sprejmem takoj v trajno delo. — Alojzij SlMNOV-uC, v LJUBLJANI, Pred Škofijo štev. 3. 2941 V vseli gospodarskih &raxa se obrnite na Gospodarsko pisarno dr. Ivau Černe, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6 (nasproti hotela Union) telefon štev. 37. Resna ženina poiiaia. ES stanu, 29 let star, trezen, varčen, vajen vsakega kmečkega dela, z nekaj pre mozeniem, se želi seznaniti v svrho ženitve z mlado gospodično ali vdovo, k:,kobis,S kmečko posestvo. Zeli se samo resne ponudbe, katere naj se pošljejo na upravništvo tega lista pod šifro »Dober gospouar 2909«. Pridna pošiena deklica za vsa dela se sprejme v trgovsko hišo v Ljubljani. — Naslov pove uprava Slovenca pod št. 2898. (3) __Službe išče knjigovodkinja oziroma kontoristinja, zmožna samo-stoine bilance in vseh drugih pisarniških del. — Ponudbo na upravništvo .Slovenca« pod a. S. 5000 2883 (2) Naročajte »Slovenca"! dobro ohranjen se proda. Kje pove upravništvo „Slo-venen pod št. 2972 Elasovir OktinlSlia roiiiid obstoječa iz dveh odraslih in ene mlajše osebe, katera je pred kratkim vsled smrti izs-u- :S?,p Spnji,., bila gospodinjo, »ovc iLuanu srednje starosti, ki bi znala voditi samostojno gospodinjstvo, pre ^ij [j| lep dvovprežna H O %» E J C9 f mor-an unv.hreli veli!fn' izborno Wai"!liCII) močna, nova S vozna pEahfa 6X5 m velikosti, ter izborno lep krasen -lisjak za vprego in ježo. lJrekupcem se ne oddaja. Ogled v skladiščih iomaič, Marije Terezije cesta št. 2, Ljubljana. v vseh mlekarskih in siraiskih delih popolnoma i/.vežban, želi službe za poznejši nastop. Sprejme tudi itako drugo primerno mesto. Cenjeno ponudbe ua upr. ..Slovenca" pod „VODJA" 2950 Kdo we? Kdo izmed vrnivših se vjetnikov iz Rusije ve kaj povedati o ZALOGAR J02EFu ki ie služil pri Crnovojn. topn. oddelku 8/3 Przetnijsl ? Vjet je bil v Przemgslu 22.3. '.915 in interniran v Rusiji: Aschabad, Gub. Trans-Kaspien, Lager Ak. Tepe. — Zadnjikrat se je oglasil okt. 194 Za sobnoslikarska dela Ljubljana, Rimskacesta 11. izurjeno v slovenski in nemški stenografiji ter strojepisju išče dr. Ivan t.ovrenčič, odvetnik v Ljubljani. Miklošičeva cesta št. S nasproti .Uniona' .VINO Nudim staro in novo po dnevnih cenah. iVAN OG.UN, Laverca pri Ljubljani Ne. zamudite prilike iVakU",9.^."*"'""" blaga za moške in ženske obleke. Velika zaloga ostankov, samo predvojno blago, kakor: cefir, klst, bsrhent itd., različne vrste blzga za bluze in pred. pašnike, meter od 12*— K naprej. Imamo vedno v zalogi gotove ob:eka za deike od 100 do 150 K ter obleke za del.vce od 200 do 220 kron. S£KWAB & BIZJAK, LJubljana, Dvorni trg št. 3. XXXXXXX*XXX#XXXXXXXXXXXXXi>l X X X X X X X X X X X Bučno In repno olje zajamčeno dobro po K 26-— liter razpošilja po 10 ia 16 lit. v pločevinastih vrčih, koje posojuje D. Hraneč, TroSeglaiia-Dežanuuac Slaosnija. Skladišče: SISEK, Ciganski del Steo. 319. Polovico treba poslati naprej, ostanek po povzetju. X X X X lx X X X X X X xxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxx juaaaannanDanDannnnnnnnnp 0 o J J J Li D ipiska posojilnica u iiub^ani, d tasinem domu mikloSičzoa cesta Steo. 6 obrestuje hranilno vloge po čistih 2°|a Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela to icum marca 1919 nad 4u milijonov krou vlog in nad n 1 mi ijoa eusiotisoč kron rezervnih zakladov. n Posojila se dovoljujejo po 4 do 5%. Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom. "f^nnannannanr^nrinnr-ir-^r^r-r-irirnr-ir-ii-in U C 8 D 0 a D D s Prva kranjska vrvarna v Ljubljani. j Prvi kranjski vrvarni v LJubljani se je posrečilo dobiti večjo množino prave dolge inozemske konoplje ter zamore postreči cenjenim odjemalcem z zajamčeno prstnim blagom. | Poleg tega izdeiuiem pa tudi blago iz domačega prediva, kakor vrvi | po 20 K, za katero blago pa ne prevzamem uikake odgovornosti. i Se priporočam j Ivan N. Adamič. JUj^"""**.............. "' ...... £ep, debel in adrav fafQfffpjf se dobi v večjif) m manjši/j količinaf) po atttur&o K D—; tinktura at.ulue K —; ponobpo nrmrtin tinktura ».t. .tonio« K 4.—; tiDiai>\alcc moljev K S.—; pratpft proti uirueiom - in .1K ; tinktura proti nAem pri ljudeh K 3.--: mazil" »a uil prt živini K prašek i,* ull v obtoki »' perUu K 3.—; 'inktuia r,h bolhe pri p.eh K l.iO; tinktura proti itirčffsu uit sadja iu zolenjaiil lunu ov < < t lin) K 3 —. — IV il;a po povuotju Zavoil /ti i ........ M. Jasiksr. Zaarsls 39., Pclriiiisiia ulica 3. Brzojavne droge iz borovega, smrekovega, jclovcga in mecesovcga lesa, 6—13 m dolge, 14— 20 cm na tankem koncu, išče v večji množini v nakup Gnition Rfitgers, naprava za lesno iniprouniranje vHočah pri Maribora Dr. Miroslav Kasal oblastveno poverjeni stavbni inženir Specialno sfav&eno podjetje za betonske, Zelozobelonske in vodne zorodiie v Ljubljani, Hilšerjeva ulica št. 7. Naprave za izrabo vodnih sil, vodne žage, elektrarne, betonske in železobeton. jezove, mostove, železobetonska tovarniška poslopja, skladišča, betonske iczervarje, železobetonsko oporno zidovjo in vse druge betonsko in železobetonske konštrukcije. Prevzema ▼ strokovno izvršitev vse načrte stavbeno Inženirske stroke. Tehnična mnenja, zastopstvo strank v tehniških zadevah. Izvršuje strokovno: 2vepleuo Kopališče __.... vISBTDTh s Kijto^llj^I^ Železniška in poštna postaja, telefou, brzojav. Nov zdraviliški hotel. Električna razsvetljava. Staroznano, radioaktivno zdraviliščezžveplom (Schwefe!-therme) +58° C priporočeno proli plinu, re\niim išiasu LIH. KP^LtSr^JrS (etrih, želodcu in cre^i; aih boleznih. Elektr. masaža, blatne, ogljikovo kisle ln solnčne kopeli. — Odprto celo leto. — Krasna okolica. — Mod. oprema. — Novi hoteii. — Prospekte gratis. — Zd.avil. zdrpvnik dr. J. T.ochert. ■ i-1! poročam: žepne svetilke, baterije in karftidns svstiljke zdrobljen, tinejše vrsto za sobne svetilke. ter različne gorivce, nadalje vsakovrstne vžigalnike grana ein ploščnate, ter kamenčke i.dr Ignacij Vok trgovina s šivalnimi stroji ia kolesi Ljubljana, Sodna ulica 7. St. 51. Britev z jako finim režija, 5 lom, že brušeua kar za ia- bo. Cene K G-25, K 9-—, k 13-50. — Zahtevajte veliki cenik z vet: nego 1000 slikami, brezplačno — = E. LUNA, Maribor št. 75. —T p;7":V"dk" JOS. PETELINC Ljubljana - sv. Petra nasip 7. 2369 Tovarniška zaloga šivalnih strojev za vsako obrt in rodbinsko rabo ter posameznih delov; igle, olje in potrebščine za Šivilje. ffiTmssssHsss; Potrebuje se večja množina oglja, drv in konstrukcijskega lesa. Natančne ponudbe pod »Lesa štev. 21)07 na upravništvo »Slovencaa* (3) Št. 508/pr. 2911(3) Razglas. Podpisana komisija razpisuje sledeče službe oirožnih zdravnikov na Kranj skem: 1. Na Grosupljem v Ljubljanskem okraju z letno plačo 1600 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K. 2. V Kostanjevici z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K. 3. V Litiji z letno plačo 1200 K, aktivitetno doklado 200 K. in s pravico do 2 petletnic po 100 K. 4. V Ložu z letno plačo 1600 K, aktivitetno doklado 200 K, in s pravico do 2 petletnic po 100 K. 5. V Novem meslu z letno plačo 1200 K, aktivitetno doklado 200 K, in s pravico do 2 petletnic po 100 K. 6. Na Raki v Krškem okraju z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K, in s pravico do 2 pctletnic po 100 K. — Poleg tega uživa zdravnik za brezplačno zdravljenje ubožcev v občini Raka prosto stanovanje z vrtom in vinogradom. 7. V Trebnjem z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K, in s pravico do 2 petletnic po 100 K. 8. V Žužemberku z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K, in s pravico do 2 petletnic po 100 K. — Poleg tega dobiva zdravnik za zdravniške urbdne dneve v Ambrusu, Ajdovcu in Smuki 800 K letne odškodnine in 400 K stanarine od zdrav-stveno-okrožnega zastopa. Vsi okrožni zdravniki dobijo do preklica povišek zistemi-ziranih prejemkov za 100'% Prosilci za te službe naj pošljejo svoje prošnje podpisani komisiji do 31. maja 1919. in jim prilože dokazila o starosti, upravičenju do izvrševanja zdravniške prakse, državljanstvu, fizični sposobnosti, nravnosti, dosedanjem službovanju ter o jezikovnem znanju. Komisijo za začasno vonsivo io likvidacijo deželne oprave. Znameniti in zdravilni vrelci Dražbervi razglas. Na deželi se nuiaja večje število PT avtomobilov katere namerava Interesenti gospodarska komisija za stvarno demobilizacijo prodati, za te avtomobile na] dopošljejo tozadevne« ponudbe do 15. maja 1310 avtoreierentn deželne vlade za Slovenijo, Ljubljana, Hotel Ilirijo., in naj navedejo sledeče podatke: kraj in natančna označba mesta, kjer se avtomobil nahaja (n. pr. Vrhnika na dvorišču hiše št.....); vrsta (tovorni, osebni-auto- mobil); tovarniška znamka in policijska številka aii druga označba automobila, cena v številkah in besedah — razume se za nutomobil v «tanju v katerem se ravno nahaia. Po preteku dražbenega roka se bodo pustil automobil po izvedoncu oceniti, nnkar se bode izvršila oddaja. Kupovalec se mora po reverzu zavezati, da ne bode prodal automobila za dobo dveh let brez dovoljenja deželne vlade za Slovenijo (autorefe-rat) in ga hode dal na tozadevno zahtevo tekom 48 ur pristojni vojaški oblasti proti odškodnini na razpolago. Gospodarska komisija za stvarno demobilizacijo si pridržuje pravico, da izbira med ponudniki brez ozira na visokost ponudbe, oziroma, da auto. mobile sploh ne proda Ljubljana, 1. maja 1910. Gospodarska komisija za stvarno demobilizacijo. Hrvatsko zdravijo z gotovim uspehom vse vrste revmatizma, bolečine v kosteh, ishitsa in vseh vrst posledic, delujejo izvanredno dobrodejno na živčni sestav (nevraste-nija, nuuralgija, histerija, boli v kosten-jači zboljšavaio kronične bolesti mehurja, kronično otrovanje krvi in kožnih bolezni. Nadalje delujejo povoljno na mrvoznobti pri ženskih, pri kroničnem upadanju maternice itd. Pobližnja pojasnila daje in pošilja brezplačno kopali .ko prospekte ravnateljstvo. 2597 irtč m prodaj i dtasproda se: (Rasni cementni izdelki kakor Najboljše kakovosti in sicer! L vr ste Loški rilček, beli Ronfol, bela Trun-ta, beli Burgundee, Gutedel, I/.ahela, ter vkoremnjena bela šmornica. Vse trte so cepljene na Rip. Portalis in na Gothe. Trte so dobijo jako lepe in mcFne, da bo vsak naročnik zadovoljen s trtami. Torej kdor še potrebuje kaj cepljenih trt, naj se takoj oglasi pismeno ali ustmeno, ker je še čas do 15. maja za nasad cepljenih trt. Cena cepljenim trtam stane za 1. kom. 1K 60 v, vkoreniujsna bela šmarni ca stane 1 kos t>0 v. Cepljene trte prodaja Piano Sloilnjak, vrtnar, Sv. Lovrenc v Slovenskih Goricah, pošta Jur-šinc) pri Ptuju, štajersko. V Ljubljani, dne 3. maja 1919. Načelnik: dr. Triller 1. r. RAZGLiAS. V netiel]o, It. t. m. ob 2. url popoldne se bo prodajalo v pivovarni v Lescah več tisoč kosov cevi, stebri za vrata itd. Ternolit (žlebniki), Caralit z rekaj orodjem, vijaki za mostove, razno tovarniško, kamnoseško, kiparsko, mizarsko, kovaško ln stavbeno orodje, orodja za vodnjake in ,Zisseler' cevi, transmisija, jermenska plošča (Riemen- scheibe), 1 stroj za mešanje barv, 2 hidravlični stiskalnici s ako-mnlatorjem, sesalko in modeli. 1 cirtrnlarka (velika), 1 acetilenska naprava, 1 stroj za vrtanje in žaganje, 1 rezalni stroj (Stanzraaschine), pisarniška oprava kakor: pisalne in risalne mize, omare, pnlti, stoli itd. železne peči, razni leseni in železni modeli za stopnice, robne kamne, okvirje za vodnjake, lijake itd., itd. Vse to se lahko ogleda v tovarni Cebelni vosek suhe satina in 'odpadke sveč kupuje po najvišji dnevni ceni J. KOPAČ, svečar, Ljubljana, Celovška cesta 90. Prodam dva nova mala 2916 ročna vozička. Ogleda se v Rožni dolini 145, cesta 7. Kot vodjo izvrstno vpeljane lesne industrije iSčem družabnika, ki bi bil de-ieteu vsaj z K 20.000, veščega mizarsko stroke v večjem obsegu. Ponudbe upravništvu tegn list« pod šifro .Industrija. 2906. 2921 (3) zMne in strešne opeke in 20 metrov visok dimnik zidan iz opeke. JVIi^ko Kot^fičatt. Vrhnika Generalna reprezentanca za baterije, iarnise, ellehtaotehniko, (izdelek svetovne; slovansko tvornice) za kraljestvo SIIS Janko Pogačar, Zagreb, začasno Ljubljana, Ilirska ulica številka 29/1. Tovarna! Jšee se objekt, ki bi se mogel upo- rabiti za tovarno Sesne robe. Tovarna mora imeti vodno moč in mora ležati v neposredni bližini železniške postaje. Ponudbe s točnim opisom in ceno je poslati na naslov: JAVOR d.d., rrei I. hrvatska stoiars«a i tapetarska udruga, ZAGUBU. Uaala kooioicij »Slovenca«, Odgovorni uradnik Mihael Moskcrc v Ljubljani- Jujioiilovaat. i tiskarna v IJuhliani