FRANCOSKA (NATO?) ZAGOTOVILA	Un reconocimiento eterno
JUGOSUAVIJI	En el transcurso de un acto recientemente celebrado en Buenos Aires, en el
cual fueron entregadas distinciones al personal militar que resultó víctima de la delicuencia subversiva, o a los parientes en caso de los fallecidos, el Jefe del Estado Mayor General del Ejército, general de división Roberto Eduardo Viola pronunció un discurso, en el cual expresó:
“La patria agradecida, no puede devolverles la vida; tampoco, a lo mejor, restañar en plenitud sus heridas. iNi siquiera reparar materialmente el daño inferido a sus seres queridos.”
“Pero sí les ofrece el recuerdo y el reconocimiento de todas sus generaciones, que será eterno y reservado a sus hijos más queridos, a los que contribuyeron a su grandeza”.
Nekaj o pradomovini Slovanov
Narodni in manjšinski problemi dveh knotinentov
Eno najbolj paradoksnih mednarodnih dogajanj modernega časa je nasprotje med gibanji, ki stremijo za čim tesnejšo geografsko povezavo posameznih narodov in držav v federacije ali konfederacije in gibanji, ki stremijo za drobitvijo obstoječih državnih tvorb v vedno manjše in manjše drobce. To velja predvsem za Afriko, kjer se iz kolonialnih umetno omejenih geografskih področij porajajo države brez tradicije trdnih meja in centralnih uprav, prav tako pa tudi za Zahodno Evropo Skupnega trga, ki se bije z vrsto narodnostnih problemov zaradi krivično potegnjenih državnih meja. Teh tudi po dveh svetovnih vojnah zahodnoevropski državniki ne znajo ali nočejo pravično rešiti.
Skupni evropski trg se je z včlanje-njem Anglije, Irske in Danske teoretično okrepil in se tako spremenil iz skupnosti „šestih“ v skupnost „devetih“. To skupnost bosta kmalu povečali na enajstorico Španija in Grčija. Kljub svoji gospodarski in politični dinamičnosti in siloviti možnosti vsestranskega razvoja pa nosi v sebi kal razpadanja in to prav zaradi številnih manjšinskih problemov svojih članic.
iNajnovejše separatistično gibanje v Zahodni Evropi se je pred nedavnim pojavilo na francoskem sredozemskem otoku Korziki. Vodjo je Pariz že vrgel v ječo. Parizu povzročajo glavobol tudi Baski v južni Franciji ob Pirenejih, pa Bretonci na severu in prebivalci področja Jura ob švicarski meji.
V Angliji se bijeta z Londonom pokrajini Walles in škotska, ta zadnja zlasti, odkar so v Severnem morju odkrili velika podmorska petrolejska ležišča. škotska zahteva zase levji delež materialnega blagostanja iz petroleja, ki ga smatra za svojo lastnino.
Belgija se ne more znebiti sporov med francosko govorečimi Valonci in nizozemsko govorečimi Flamci, Španija pa bo prinesla v Skupni evropski trg, ko bo postala njegova članica, svoj problem Kataloncev na jugovzhodu in .Baskov na severu.
Italija noče rešiti vprašanja Avstrijcev na Južnem Tirolskem, prav tako noče dokončno rešiti vprašanja slovenske manjšine na Goriškem in Tržaškem.
Avstrija, ki sicer ni članica Skupnega evropskega trga, pa je zahodnoevropska država, se prav tako trdovratno upira pravični rešitvi problema slovenske manjšine na Koroškem; Danska pa se od časa do časa v protestnih notah spopade z Anglijo glede statusa majhnega otočja Faroe.
Medtem, ko je svobodna Zahodna Evropa praktično odpravila svoje carinske in gospodarske ter z ukinitvijo vizumov takorekoč tudi državne meje, postaja naravnost smešno, da zahodnoevropske države ne znajo ali nočejo enkrat za vselej rešiti svojih manjšinskih problemov. Če že ni možno — toda dvomimo, da ne bi bilo možno — prestaviti mejnikov tako, da bi vsak narod bil čim manj geografsko okrnjen, pa vsekakor ni izvedljiva podelitev najširših gospodarskih, kulturnih in političnih avtonomij posameznim narodnim manjšinam. Kaže, da bi se v sedanjem trenutku le redko katera poslužila skrajnega koraka, t. j. pravice do odcepitve od države, v kateri se sedaj nahaja, če bi le resno pretehtala umestnost takega koraka z ozirom na svojo politično, materialno in kulturno blaginjo, ki bi ji bile zagotovljene z avtonomijo odn. z doslednim izpolnjevanjem že obstoječih mednarodnih pogodb, kot npr. v slučaju slovenske narodne manjšine v Avstriji in Italiji.
Slovenska narodna manjšina na Primorskem in na Koroškem se nahaja v primerjavi z drugimi zahodnoevropskimi narodnimi manjšinami še pred najvažnejšim problemom svobode, ki je v matični državi po partijskem zakonu zaščitena dobrina; z drugimi besedami: podvržena dobri volji tajne policije. Slovenska narodna manjšina na Primorskem in Koroškem bi se zato danes zna-
'Ob Brežnjevem obisku v Jugoslaviji
15.	novembra t. 1. je svetovno časopisje poročalo o „zogotovilu“ sovjetskega komunističnega diktatorja jugoslovanskemu komunističnemu diktatorju Titu, da bo ZSSR „spoštovala svobodno izbiro različnih oblik in razvoja socializma“ v Jugoslavji in da bosta ZSSR in Jugoslavija „med seboj prostovoljno in bratsko sodelovali“, kot državi in kot partiji in da se ne bosta „vmešavali v notranje zadeve“ druga druge. Iz zadevne skupne izjave obeh diktatorjev pa je bila povsem izločena navedba „neodvisnosti“ Jugoslavije od ZSSR, tako v državnem kakor v partijskem pogledu.
Brežnjevu trenutno ni kazalo drugega, kakor da je podpisal takšno skupno izjavo s Titom in to zaradi vedno pogostejših glasov v svobodnem svetu o sovjetskih pripravah na ponovno popolno vključitev Jugoslavije v sovjetski blok, bodisi z notranjim prosovjet-skim prevratom po Titovi smrti ali pa z direktno sovjetsko vojaško invazijo. Moskva je tako napravila z Vzhodno Nemčijo, Poljsko, Madžarsko in češkoslovaško, ko so se ti sovjetski sateliti na en ali drug način poskušali vsak ob svojem času otresti sovjetske nadoblasti. Razlika z Jugoslavijo pa je v tem, da je na njeni ohranitvi izven popolne sovjetske kontrole, kakor vse tako kaže, svobodni zahodni svet veliko bolj zainteresiran, kakor je za ostale srednjeevropske komunistične države, ki jih časnikarji in zgodovinarji povsem napačno prisojajo vzhodni Evropi. Jugoslavija namreč zapira ¡Moskvi nekontroliran dostop v Sredozemlje.
Ker zahodni državniki, dasi tega javno ne povedo, sleherne sovjetske ustne ali pismene izjave in zagotovila ne jemljejo resno, ker jim je pač praksa dokazala, da za Moskvo velja načelo: cilj posvečuje sredstva, tako tudi zgoraj omenjene Brežnjev-Titove izjave niso v zahodnih prestolnicah vzeli dobesedno zares. Tudi Brežnjev in Tito se kot komunista dobro poznata in si zato drug drugemu ne zaupata. Oba vesta, da se njun naslednik tako v Moskvi kakor v Belgradu kot komunist ne bo čutil vezanega na kos papirja, ki sta ga onadva podpisala, če bo takrat kazalo bolj koristno za enega ali drugega.
Zato je še pred Brežnjevim po Belgradu hodil bivši severnoameriški veleposlanik Averell Harriman, ki je po-
šla pred strašno dilemo v slučaju možnosti odcepitve od Italije in Avstrije.
Manjšinskih odn. narodnih problemov pa seveda kljub vladajoči totalitaristični ideologiji tudi ni prost vzhodnoevropski komunistični blok držav.
Najzahodnejša med njimi, Jugoslavija, je žrtev nerešenih narodnostnih sporov med 'Hrvati in Srbi, tako znotraj države kakor med protikomunističnima emigracijama obeh narodov. Albanska manjšina vzdržuje prepovedane stike s kitajskim satelitom Albanijo onstran Ohridskega jezera, Macedanci gojijo svoje sanje o lastni državi s priključitvijo grškega Sioluna in zahodnega dela Bolgarije.
ZSSR je v Evropi (kolikor sploh je evropska država) narodnostno najbolj mešana država in narodnostnih problemov še noben njen diktator ni mogel rešiti. Dasi je ¡Stalin dosegel za Ukrajino in Belorusijo, da imata svoj sedež v ZN kot posebni državi: za Moskvo imeti še dva glasova več v ZN. Ukrajince je s tem hotel uspavati v narodnostnem oziru — a mu ukrajinskih narodnih teženj ni uspelo zadušiti, prav tako kakor ne narodnih teženj po izgubljeni samostojnosti Baltijcev, Armencev ali srednjeazijskih narodov.
To teženje v samostojnost in s tem drobitev ima globoke korenine v tisočletnem zgodovinskem razvoju in osveščanju evropskih narodov ter je zato mnogo važnejše na evropskem kontinentu, kakor kjer koli drugje.
Afriški položaj pa je • povsem drugačen. Tam drobljenje izhaja iz dveh nasprotujočih si, včasih vzporednih sil,
ročal v Washington o svojih ugotovitvah v Jugoslaviji, po Brežnjevu pa je tja priletel na dvodnevni obisk 6. t. m. francoski predsednik Giscard D’Estaing in se s Titom sestal v bivšem kraljevem dvorcu na Dedinju pri Belgradu.
Francija, dasi „uporniška“ članica v NATO, je kot taka preko Giscarda povedala Titu, odn. jugoslovanskim narodom, da ji gre za „ohranitev jugoslovanske neodvisne pozicije v vzhodni Evropi, proste sovjetskega ali katerega koli drugega vmešavanja.“ Giscard je kot v odmev ponovil severnoameriško stališče do jugoslovanskega problema po Titovi smrti, da bi Moskva čim resnejše vzela na znanje zanimanje svobodnega sveta za jugoslovanski geografski prostor na Balkanu.
V skupni izjavi, ki sta jo po dvodnevnih razgovorih izdala Giscard in Tito, je ponovno poudarjena beseda „neodvisnost“ v zvezi z jugoslovansko pozicijo do sovjetskega bloka. Izjava obsega .-est točk, med katerimi je najvažnejša tista, ki govori o „suvereni enakosti, ki pomeni pravico do neodvisnosti, zlasti v svobodni izbiri političnega in gospodarskega sistema in zunanje politike. Ta vključuje pravico do vključitve ali ne vključitve v katero koli vojaško ali politično skupnost in do izbire politike neuvrščenosti ali nevtralnosti.“
Druga važna točka izjave poudarja, da „resnična odjuga (detente) pomeni popolno odsotnost vmešavanja v notranje razmere drugih držav.“
Skupno Giscard-Titovo izjavo opazovalci smatrajo za velik Giscardov uspeh, ker da se mu je posrečilo postaviti Titov podpis pod močno definirana protisovjetska zahodna stališča, ki morejo služiti kot primerno orožje tudi notranjim in zunanjim jugoslovanskim silam, katere težijo k postopni ohromitvi jugoslovanskega partijskega sistema in v končno demokratizacijo države.
Na tiskovni konferenci, ki jo je imel Tito po podpisu izjave, je v zvezi na izjavo, ki jo je bil podpisal z Brežnjevim, dejal, da je Jugoslavija „za vsakogar trd oreh,“ na ponovno vprašanje časnikarjev o jugoslovanski varnosti pred Moskvo pa je poudaril:
„Ne morem reči, če bo Jugoslavija v bodoče napadena in ta trenutek tudi ne morem vedeti, od kod tak napad lahko pride. Zaenkrat ni nevarnosti za neodvisnost Jugoslavije.“
ki sta se zbudili ob porazu kolonialnega imperializma in zunanje dominacije. Kakor z verige so bile spuščene stare, latentne plemenske sile po revnem kontinentu, preprečenem z redkimi pravičnimi mejami. Moderne afriške vojne, ki niso bile boj za neodvisnost pod kakršno koli zastavo — npr. Guinea Bissau ali Angola — ali ki niso posledica rasnih problemov — Rodezija —, imajo svoj vzrok v plemenskih razlikah. Spor npr. med 'Somalijo in Abesinijo ali med Eritrejo in Abe-sinijo temelji na bodočnosti plemenskih skupin, ki ali hočejo neodvisnost ali pa priključitev k sosednji državi, so pa u-metno razkosane vsled starih kolonialnih dogovorov njihovih bivših gospodarjev.
Umrli abesinski cesar Haile Selasie, ki je bil gonilna sila Organizacije za afriško enotnost, dokler je vladal v Ad-dis Abebi, je vztrajno trdil, da bo morala za blaginjo afriškega kontinenta miniti vsaj ena njihova generacija stabilnosti, predno naj bi spremenili najbolj umetne kolonialne meje. Z njegovo smrtjo je zamrla tudi vrsta njegovih idej. Drobitev sedaj grozi tudi A-friki, toda. kar je pri tem najbolj ironično -— v imenu napredka in enotnosti.
Evropa in Afrika sta dva kontinenta, ki še dolgo ne bosta narodno in politično ustaljena in to kljub svojima povsem različnima zgodovinskima razvojema. Kaže, da izkušnje večtisočletne zgodovine Evropi prav tako malo koristijo, kakor Afriki njena zgodovinska mladoletnost.
Prof. dr. Tine Debeljak je imel v soboto 11. t. m. na prijateljskem sestanku Slovenskega katoliškega akademskega starešinstva (SKAS) predavanje o prvotni domovini ¡Slovanov, in torej tudi Slovencev. Ker bi predavanje utegnilo zanimati tudi širše občinstvo, priobčujemo v skrajšanem povzetku glavne misli.
Uvodoma je predavatelj podčrtal, da hoče starejše ljudi med nami, ki so morda obiskovali srednjo šolo še v Avstriji, pa pozneje v Jugoslaviji, opozoriti na novo pojmovanje postanka in razvoja Slovanov, ki se je v zadnjih petdeset letih zelo spremenilo; mlajšim pa, ki so se rodili že v taboriščih in v tujini pa pojasniti zvezo s Slovani in Slovenci in tej plemenski skupnosti pokazati prvi izvor. ¡Nam starejšim je iz šolskega pouka ostalo v spominu približno 'tole znanje: .Slovani so kot nomadski narod prišli iz Azije, se naselili v Zakarpatju, odkoder so se v IV. in V. stoletju začeli .preseljevati med drugimi tudi k Donavi in preko nje na Balkan in od tam k beneški ravnini, kjer so s Slovenci zaustavili svoj pohod na Zahod. Seveda smo pri tem predpostavljali, da so ti priseljenci iz Azije prišli že s svojo slovansko pragovorico, iz katere so se pozneje razvili na novih terenih sedanji narodni jeziki in narodne države. Ok. 1. 600 so se Slovenci — še skupaj z Obri — naselili vse od Dunaja preko Vzhodne Tirolske do Trsta ob morju in globoko v panonsko nižino, posedli trikrat toliko zemlje, kot jo imamo sedaj, in se razvijali v to, kar danes smo. Ta tisočštristoletna zgodovina pa nam je poznana in jo po svoje nadaljujemo tudi mi, čeprav v tujini.
Prazgodovinska skupnost
Slovane štejemo k indoevropejskim narodom skupine satem (sto), ne ken-tum (centum) ter so se razvijali v medsebojni zvezi, vplivajoč drug na drugega. In iz teh medsebojnih stikov so se razvijale nove oblike, ki so pozneje pripeljale do novih jezikov. In tudi ti indoevropejski jeziki so se razvijali ob prejšnjih, katerih ostanki so med drugimi Baski, Laponci oz. Finci („pračlovek Evrope“), pa uralsko-azijski jeziki. Sovjetski „jezikoslovni arheologi“, kot npr. Vladislav Iljič Svitič, je odkril celo jezikovne zveze „korenske enakosti“ med jeziki Evrope in Azije. Tako gre ta zveza v turške jezike, mongolske, tungiške, hamosemitske in dravid-ske jezike, koreanske do eskimovske... in vsi ti imajo izvor v sumerščini —-Mezopotamije, kjer so se ob babilonskem stolpu zmešali jeziki... Tako se to medsebojno vplivanje da zasledovati 12.000 let nazaj, daleč v kameno dobo. Ta „praindoevrazijski“ jezik, ki ga pač rekonstruirajo po arheoloških podatkih, imenujejo „borejš“. Po jezikovnih, arheoloških, antropoloških podatkih itd. slutijo, da je že sredi kamene dobe, pred okoli 10.000 leti bilo neko preseljevanje kulturnih narodov med Evropo in Azijo, kar se je pozneje ob znanem preseljevanju narodov po svoje ponovilo.
Tako tudi ob ugotavljanju etnogeneze Slovanov sodelujejo vse te vede, ter odkrivajo nje skrivnost.
Ena prvih ugotovitev teh sodobnih znanosti je ta, da so se Slovani razvili v Evropi, ter so torej tu avtohtoni, ne priseljeni. Kdaj ? Kje je njih pradomovina ?
Zanimivo je, da stara Velikopoljska kronika iz X. stoletja imenuje zibel-
ko Slovanov: Panonijo v legendi, da je tam živel oče Slav, ki je imel tri sinove z imenom Leh, Čeh in Rus, kj so se potem razšli na vse kraje. Legenda sicer, toda nekaj je živega v njej: spomin na evropski izvor plemena. Kako ga najti znanstveno in ugotoviti ? Iskali so ga v Lužicah, pa v Zakrpatju, v Polesju in ob Volgi in Oku. Zdi se mi pa, da je zdaj sprejeta teza, da je ta pradomovina bila ob porečju rek Odre in Visle. To je v pr-, vih mesecih 1. 1927 prvi ugotovil poznan profesor .Jan Ciekanovvski v svojem Uvodu v zgodovino Slovanov. Torej pred — petdesetimi leti, in so mu potem pritrdili vodilni poljski arheologi Sulimarski, Jasenica, dialektologi (INitsch), jezikoslovci (T. Lehr — Spla-vcinski) itd. Predvsem ta zadnji, katerega predavanja sem poslušal in občudoval njegovo erudicijo. Po vojni 1. 1957 je izšla druga povečana izdaja Cieka-novcskega Uvoda (strani 5201), na katero se predavatelj naslanja, poleg knjig T. Lehra-lSplawinskega Pregleda in o-znak slovanskih jezikov ter njegovih Razprav in skic iz zgodovine slovanskih kultur (1954).
Dokaz avtohtonosti
Povzemamo zelo na kratko samo glavne ugotovitve:
Iz arheologije: Izkopanine v Lužici so pakazale, da se je okrog 1. 1800 pr.
K.	v bronasti dobi začela kristalizirati na prostoru med reko Pregoli v Lužicah pa do Njemna v Litvi in do Karpatov neka posebna kultura, ki jo po izkopaninah imenujejo „lužiška“ in se je ločevala od germanske in drugih okoliških kultur. Predvsem po ornamentih keramike, po pokopavanju mrličev (sežiganje in vlaganje urn v kamnite grobove, itd). V nadaljevanju na vzhod sovpada ta kultura s prevorsko in tri-pilsko.. Na tem terenu so se potem pojavili narodi, ki so pozneje dobili ime Wendi, Veneti. Ne smemo jih identificirati za Slovane spočetka, toda po okrog 1. 1500 pr. K., ko so se ločili od indoevropejske skupnosti, pa že. Posebno ime Vendi, Veneti je predavatelj obširneje tolmačil: To je ime, ki so ga dali neslovanski sosedi Slovanom, iz česar je nastalo „vindiš“, še zdaj ime za Slovence. Ker pa nahajamo ime Vende tudi v Vendeji v Bretoniji in v Benetkah (Venezia), sklepa Lehr-Splawinski, da so bila ta naselja ustanovljena po pripadnikih vendske kulture (lužiške), ne še po Slovanih. Za Benetke so nekateri mnenja, da so jo ustanovili trgovci, ki so trgovali po znani jantar-ski poti iz Jadrana na Baltik, in so skrajnima postajama dali ime: Veneti.. . Sloveni sami pa so se imenovali predvsem na obrobnih krajih z drugimi sosedi: Sloveni, pozneje ¡Slovinci. Tako na Pomurju (še v prejšnjem stoletju so živeli zadnji potomci baltskih Slovanov: Die Slowinzen), ob Solunu (Sklo-venci), ob Italiji Slovenci... v Dubrovniku Slovinci itd. Toda, kaj pomeni beseda: Sloven? Najnavadnejša razlaga je ta, da pride od besede: slovo (beseda), torej skupino ljudi, ki govore isto besedo; nasproti pa vsi slovanski narodi imenujejo ljudi, ki jih ne razumejo: Nemce (zanje so mutci!). Drugi/ spet, da so Slovani „sklavi“, sužnji; tretji, da so potomci ¡Slave (glorije) itd. Čez 20 nazivov poznam, ki pa noben ni v jezikoslovstvu sprejet kot dokončen. Verjetno je ime prevzeto od prednikov, in pomeni ljudi, ki „žive v ravnini“, ob
(Nad. na 2. str.)
NEMIRNI IBERIJSKI POLOTOK
Mednarodni teden
NA PORTUGALSKEM VSI ZADOVOLJNI. KAJ PA ŠPANIJA?
V nedeljo 12. decembra so bile. na Portugalskem občinske volitve. Bile , so to tretje volitve, odkar se je dežela povrnila v demokracijo, in so pokazale, kako daleč je 'še narod od prave demokracije in demokratične zavesti.
Ozračje, v katerem so bile volitve izvedene, ni bilo najbolj idealno. Nekaj dni prej je levičarska bomba pognala v zrak glavni vodovod portugalske prestolnice, in skoraj teden dni je manjkalo tega bistvenega elementa. Prevratniki so seveda s tem skušali napeljati vodo na svoj mlin in nagajati mirnemu poteku volitev. Razni atentati so bili izvedeni tudi drugod po državi.
Kot običajno so v teku volilne kampanje vse stranke zagotavljale lastno zavest moči, ko pa je bil znan rezultat, ki ni bistveno spremenil dosedanjega političnega položaja, pa so prav tako vsi brez izjeme izrazili svoje zadovoljstvo nad izidom.
Največ glasov so prejeli socialisti in sicer okoli 33 odtotkov. S 25% jim sledijo socialdemokrati. Takoj nato so se uvrstili komunisti z 18%; četrta pa je ostala sredinska socialdemokratska stranka s 16%. Te številke niso preveč različne od aprilskih poslanskih in junijskih predsedniških volitev, če izvzamemo komuniste, ki so precej napredovali. Aprila so namreč dosegli 14 odstotkov, na predsedniških volitvah so padli na 7%, od tedaj do danes pa so napredovali do 18'%. Seveda so to takoj izrabili za propagando, češ da je ljudstvo sito socialistične vlade in sedanjega režima; in so zahtevali več besede pri odločanju. .Seveda niso niti omenili, da so še vedno le na tretjem mestu v ljudski simpatiji, in da niti eden izmed petih volilcev ni dal glasu njim. Volilo pa je kaj majhno število 'Portugalcev, in prav gotovo niso bili komunisti tisti, ki so ostali doma.
Prav velik izostanek volilcev pa skrbi ljubitelje portugalske demokracije. Komaj 64% upravičencev se je udeležilo glasovanja. Izostale pripisujejo u-
mirjenim sektorjem in tako tudi razla-lagajo napredovanje komunistov. Parlamentarnih volitev se je namreč udeležilo 929'c prebivalstva, predsedniških pa 75%. Vprašanje je, kdaj se bodo nekomunisti zavedli, da s svojim izostankom pravzaprav glasujejo za svoje sovražnike. In drugo vprašanje; ali ne bo takrat že prepozno ?
” španski referendum
. Ko pišemo te vrstice se Španci pripravljajo na udeležbo referenduma, ki naj potrdi politične reforme, ki jih je pripravila kraljevska vlada in potrdil dosedanji kongres. Tudi tu ni stvar potekla mirno. Da bi preprečili, ali vsaj motili potek referenduma, so pristaši levičarske skupine GRAPO (Grupo de Resistencia Antifascista Primero de Octubre — Skupina protifašističnega odpora prvi oktober) ugrabili predsednika državnega sveta in kraljevega svetovalca Antonio Maria de Uriol Urquijo. Za njegovo osvoboditev so zahtevali izpustitev 5 teroristov. (Na to seveda vlada ni pristala in njen predsednik Adolfo Sua-rez je izjavil, da bo referendum izveden proti vsem pritiskom, in da vlada nikdar ne bo kupčevala s prevratniki.
Ko bodo te vrstice v rokah bralcev, bo vsaj delno že znan izid referenduma. Nihče seveda ni niti mislil, da bi vlada mogla s svojimi predlogi propasti. V bistvu je šlo za to, koliko Špancev se bo referenduma .udeležilo, kajti levičarske skupine so propagirale volilni bojkot.
Ko bo enkrat referendum mimo, se bo šele začela prava tekma. Pred junijem morajo izpeljati parlamentarne splošne volitve. Stranke pa še formalno, in v velikih primerih niso organizirane ne organsko ne idejno. Politični opazovalci se tako zapletajo v razne napovedi, ki so bolj podobne vremenskim ugibanjem, kot resni politični analizi, za katero manjka elementov. Stanje bo trajalo nekaj mesecev, potem bo vidno, kam se bo 'Španija obrnila.
«ur: .
NATO je zasedal
POGOVORI IN UGOVORI V BRUSLJU
Gotovo dogodek, kot je zasedanje Organizacije severno atlantske pogodbe v 'Bruslju zahteva podrobno analizo. Zato danes le omenimo nje izvedbo, in nekatere odtenke razgovorov, katerih se je udeležil (poslovilno) tudi severnoameriški zunanji minister Henry Kissinger.
O marsičem je tekel govor članic, katerih moč vidno peša napram nenehnemu kopičenju čet, ki ga izvajajo članice Varšavskega pakta. Če bi gledali suhe številke brez gospodarskega in političnega ozadja, tedaj bi lahko trdili, da trenutno Evropo rešuje le še primerna atomska oborožbnost. Prav
zato je Varšavski pakt ponudil NATO, da zmanjša 'število čet in tankov, če le Zahod umakne iz Evrope 7000 jedrnih objektov. Seveda je NATO to ponudbo odbila kot neresno in „propagandno“.
Govora je bilo tudi o človečanskih pravicah za železno zaveso, in o posledicah 'Helsinške konference, zlasti še, ker se bodo prihodnjega junija znova sestali za proučitev helsinške pogodbe.
Omenimo še Kissingerjev odgovor na vprašanje, kako bodo članice Varšavskega pakta reagirale na morebitno vključitev Španije v NATO. Odvrnil je, da pač lahko vključijo Albanijo v Varšavski pakt.
JAPONSKI ministrski predsednik Tekeo Miki se pripravlja na odstop, potem, ko je njegova liberalna stranka precej nazadovala na zadnjih volitvah in izgubila absolutno večino. Obdržala se bo na vladi s pomočjo neodvisnih konservativcev, 'Miki bo padel. 'Na njegovo mesto bo prišel sedanji ministrski podpredsednik Takeo Fukuda.
VSEMIRÍÓKT strokovnjaki v Pasadeni, California, bodo reaktivirali vse-mirska laboratorija Viking 1 in II na Marsu. Njuno delovanje so prekinili malo prej, preden se je sonce, postavilo med Mars in Zemljo. ,
NAJVEČJO privatno ' orožarno, seveda podtalno, so odkrili te dni v ZDA. Nje lastnik, 41-letni Donald G. Wig-gins, je bil postavljen pred sodišče. V podzemskih skladiščih je bilo orožja, da bi lahko do zob oborožili 200 mož. Bile so tam, med drugim, najmodernejše puške, granate, pa tudi razstrelivo in protitankovske rakete. V celoti je bilo nakopičeno več kot osem ton orožja.
TA JL ANDI J A je obtožila Vietnam, da pripravlja invazijo te države. Taj-landski notranji minister je izjavil, da se bo invazija začela 15. februarja, in da bodo komunisti vdrli v Tajlandijo istočasno iz Laosa, Birmanije in Kambodže. Invazija da bo izvedena po vzorcu gverilske vojne.
V	STOK HOLM U so med pouličnimi manifestacijami, podelili nagrade Nobelovim odlikovancem. Največ protesta je bilo zaradi nagrade pripisane ekonomistu Friedmanu, in pa seveda zato, ker so vsi nagrajenci državljani ZDA.
V	LIBANONU je končno predsednik Sarkih prišel do vlade. Ministrski predsednik Selim al Hoss je sestavil vlado z osmimi ministri-tehnokrati, ki pripadajo različnim verstvom libijskega mozaika.
KURT WALDHEIM je bil potrjen za nadaljnjih 5 let kot glavni tajnik Združenih narodov. Potem, ko je varnostni svet potrdil njegovo kandidaturo, ga je Glavna skupščina hrupno potrdila. Pišejo, da je bil Waldheim zelo ganjen. Upajmo, da bo kdaj nad njim pozitivno ganjena tudi zgodovina.
ANGLEŠKI konservativci imajo pred seboj kaj temno bodočnost. Nesoglasje, ki vlada med sedanjo voditeljico stranke Margaret Tatcher in bivšim ministrskim predsednikom Edvardom Heathom, lahko privede do razkola, ki bi bil za stranko usoden.
V	íMEHIiKI je zvezno sodišče ukinilo odlok, po katerem je bivši predsednik Echeverría podržavil nekatera posestva z namenom, da jih demagoško razdeli. Sodišče je ukazalo, da se zemlja vrne prvotnim gospodarjem.
Ljubiti koga pomeni veseliti se njegove sreče.
G. W. Leibniz
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Tekom vsega tedna so časopisne strani polnile novice in komentarji nenavadnega dogodka pobega polkovnika Pite iz gverilske ječe. Kot znano, je bil pred meseci ta oficir, ki je bil imenovan za vladnega interventorja v Glavni delavski konfederaciji (OGT) ugrabljen in odpeljan neznano kam. Po tolikem času, in ne da bi bilo od njega niti od njegovih ugrabiteljev kakega glasu, so ga smatrali že za izgubljenega, pobitega od rok prevratnikov. Sedaj pa se je pojavil, še kar čil in zdrav, in njegov pobeg je bil za mnoge simbol zmagovite vojske napram gverili.
Seveda dogodek sam po sebi, če mu izvzamemo to simbolično vrednost, ni toliko važen v protigverilskem boju, kot so nenehni spopadi in zmage oboroženih sil proti ostankom prevratnih organizacij. Ni dneva, da časopisje ne bi poročalo o teh spopadih, in stalno zapisujejo poboj tega ali onega gverilca. V celoti je bilo pobitih v spopadih med vojsko in gverilci od 24. marca, ko je nastopila sedanja vlada, pa do danes, že nad 620 prevratnikov. Med temi je mnogo gverilskih vodij (zadnji teden npr. Norma Arostito, ki je bila udeležena pri poboju generala Aramburuja), tako da smatrajo, da so prevratne organizacije v veliki meri obglavljene.
To napredovanje na bojnem polju pa vlado navdaja z zavestjo moči in zaupanja, ki se je pretekli teden izrazila v izpustitvi na svobodo večjega števila pripornikov, obtoženih sodelovanja z levičarskimi elementi. V celoti je bilo 197 Argentincev in 13 tujcev, ki so seveda morali takoj zapustiti državo.
Manj uspešen je vladni boj proti inflaciji in draginji. Ta mesec sicer obetajo manjši porast cen kot oktobra, a nihče ne govori o decembru, ki bo kaj vroč mesec. S prvim januarjem bo stopila v veljavo prihodnja povišica plač, ki pa verjetno ne bo presegla 20%. V čem se bo potemtakem izkazalo izboljšanje, ki ga obljubljajo ? V zastanku inflacije, v manjši porasti cen. Vendar vsaj v začetku ni upati na izenačenje rasti cen in plač. To je še daleč.
Večji uspeh bo opaziti v petrolejski proizvodnji. Vladni interventor v državni petrolejski družbi, (ki bi postala akcijska družba z večino državnega kapitala) je napovedal, da bo država pridelala toliko petroleja, kolikor ga bo porabila. Torej bodo popolnoma odpravili uvoz goriv, ki so državo stale veliko deviznih fondov. Za naprej (po letu 1977) pa imajo v načrtu celo izvažati petrolej, kajti računajo, da bo črpanje pospešeno, ker bodo na ta sektor povabili tudi privatne kapitale, in ni izključno, da celo tuj kapital. Izvoz bo baje v prvi dobi šel prvenstveno v sosednji Brazil, s katerim Argentina navezuje vedno tesnejše stike.
Tradicionalno je tekla huda kompetenca med Argentino in Brazilom, zadnje čase pa, zlasti po nastopu sedanje vojaške vlade, so zasukali krmilo. Skušajo doseči zlasti gospodarsko izpopolnitev obeh „velikanov“ južne Amerike. Te dni se je mudil v brazilskem glavnem mestu argentinski zunanji minister admiral Guzzetti in se tani sestal z najvišjimi vladnimi osebnostmi. Dosegel je tudi sporazum glede izkoriščanja vodnih tokov in jezov na reki Parana, kar je Argentino že dolgo skrbelo. Za bodoče tudi ne izključujejo sestanka med predsednikoma obeh držav, kar bi dokončno potrdilo to novo skupno pot. Sedanji argentinski vladi je treba priznati, da je v zunanji politiki, vsaj na regionalnem področju, dosegla res lepe uspehe.
Te dni pa se je general Videla mudil na obisku v raznih krajih province Buenos Aires. 'S krajevnimi voditelji je preučil razne probleme, katerih rešitev naj bi našli v sklopu' federalnega sodelovanja. Seveda bo moral prav federalizem tudi kdaj priti na vrsto na listi problemov, ki jih je treba rešiti. Federalizem je v Argentini v veljavi samo na papirju, dejansko pa so ga tekom let popolnoma zadušile gospodarske in socialne okoliščine. Se bo tudi tega problema kdaj lotila vojaška vlada? Treba bi bilo...
Mfhajlov zopet začel gladovno stavko
Že tretjič v tem letu je ¡Mihajlo Mi-hajlov začel koncem novembra v zaporu v 'Sremski Mitroviči gladovno stavko. Kot je znano je 42-letni Mihajlov oster kritik sedanjega režima v Jugoslaviji in je bil februarja preteklega leta ponovno obsojen zaradi člankov, ki jih je objavljal v zahodnem tisku. Zavzemal se je za večstrankarski sistem v Jugoslaviji. Ko prestaja sedemletno zaporno kazen je letos prvič prekinil gladovno stavko meseca marca.
Nato jo je nadaljeval od maja do julija. Sedaj pa stavka že tretjič v letošnjem letu, ker zahteva, da bi bili politični jetniki zaprti v posebnem oddelku in da bi jim bili omogočeni medsebojni razgovori. Z njim vred sta začela gladovno stavk otudi dva politična jetnika, ki sta bila leta 1974 obsojena na 14 let zapora, ker naj bi pripadala tajni skupini, ki je bila prosovjetsko u-smerjena.
Nekaj o pradomovini Slovanov
(Nad. s l. str.)
„močvirjih*;“, „v gozdovih“! itd. (tudi naš K. Oštir je prispeval svojo razlago iz alarodščinel).
Botanični dokaz: Besede za drevo bukev, Slovani ne poznajo, samo Nemci „Die Buehe“. Sklep: pradomovina Slovanov mora biti tam, kjer tega drevesa ne poznajo. Nasproten dokaz: besede gaber, tisa, bršljan Nemci ne poznajo. Ne rastejo pri njih.
Antropološki dokaz: Ti „Vendi“ so živeli v sosedstvu z Germani, ki so imeli svoj center v Skandinaviji. Od tam so vdirali na Dansko in ob obrežju Baltika v vzhodno Prusijo. Pod njimi so bili Iliri, Kelti, Itali, Grki, Traki, Balti, Finci, Armenci itd. Po merjenju lobanj, izkopanih iz teh dob, se da dokazati mešanje plemen, — Slovani niso rasa, temveč mešanica treh plemen: nordijske rase, dinarske, lapono-idske in armenoidske. Za Slovence je ugotovljeno, da so: 33% nordijci, 22,5 sredozemski dinarci, 25% armenoidi in
19,5	laponoidi. To priča, da je šlo čez to ozemlje mnogo tujih plemen, ki so pustila svoje vplive; toda prehodi šobili bežni, ne trajni. Zato odklanjajo nemško trditev, da so bili ti kraji pred Vendi nemški, ter so prišli Vendj pozneje. Lobanje nordijcev so bile najdene samo sporadično ob trgovskih potih. Ljudstvo pa je vztrajalo v nenehni kontinuiteti vseh tisočev let. ..
Najvažnejši pa je jezikovni dokaz. Tu je prof. Lehr-iSplawinski dokazal,
da je iz indoevropske jezikovne skupnosti izstopila najprej neka slovansko-baltska skupnost (Slovani, Litvanci, E-stonci in Prusi), nato pa se je verjetno pod ilirskim vplivom ok. 1. 1300 pr.
K.	odcepila haitijsko slovanska skupnost v dva toka: slovansko in baltsko, ki sta šla odslej vsaka svoj razvoj. Statistično dokazuje Lehr4Splawinski, da je vseh besed, skupnih vsem Slovanom, 1700. Od teh je 170 za označevanje duhovnih pojmov (duša, bog itd.) ter vsi ostali za zunanja opazovanja predmetov. Znak za njihovo kulturo. Potem nadaljuje s statistiko izposojenk iz germanskih narodov, keltskih, ilirskih, grških, azijskih, itd. itd. Tako se je razvil nekako v 3. stol. pr. K. skupen praslovanski jezik, ki je trajal potem do nekako IX.;—X. stol. Vendar pa so se že v praslovanščini pojavile dialektične posebnosti — tako npr. galova, glava, glo-va..., svetja-sveča-svešta.... Tudi „jat‘< je že dajal: e, ije, i... in dr. Mandič trdi, da so tudi že tam bile različnice: što, ča in kaj... Vsekakor so se šele po selitvi narodov in Slovanov v nove pokrajine razvile posebnosti novih narodnih jezikov, kot jih poznamo danes. Predavatelj navaja 16 slovanskih narodov! . ..
po so bili najvarnejši dokazi za nastanek praslovanske skupnosti na terenu — Visle in Odre —, ki pa jih nekateri pomikajo ali bolj na vzhod (Rusi), ali na zahod (Čehi), toda vsekakor se vidi, da tisto „bivanje v Zakarpatju“,
pomeni 2500-letni razvoj iz zadnje kamene dobe preko bronaste pa do začetka železne, v kateri pa je Slovane zajel val — preseljevanja.
Debeljak je nato širše govoril o preseljevanju na Balkan. Omenil je mongolske Bolgare, ki so iz Azije podjarmili ob Donavi naseljene Slovane, pa jim dali svoje mongolsko ime Bolgari in antropološko značilnost, toda izgubili so popolnoma svoj jezik, da ni o-ostal po njih noben jezikovni spomin (podobni jezik je bil madžarski), dasi so imeli visoko plastično kulturo (več metrske vklesanine konjenikov v gorsko živo steno!). 'Prav tako dokazujejo Hrvati, da niso Slovani iz tega Zakar-•patskega praslovanskega „kotla“, temveč so kot iranski narod iz območja Azovskega morja, prešli v vrste vse-ljencev v Evropo, se poslovanili in u-stanovili svojo vladavino kot Belo Hr-vatsko ob današnjem Krakovu. Pravi predavatelj, da je poslušal svoj čas v Rimu predavanje p. .Sakača o poreklu teh Hrvatov iz Irana, katerih ime je že na spomeniku perzijskega vladarja
Daria, ki imajo iz 1. 522 pr. K. ohranjen hrvatski ornament: kockasti grb, itd. Ti so prišli na Balkan na poziv imperatorja 'Herakleja I. preko moravskih vrat, skozi kraljestvo Sama, ki jim je dal dovoljenje, se ustavljali na Karantaniji (hrvatska teorija Karantanskih kosezov in knezov, ki jo zagovarja Slovenec prof. L. Hauptman in je njegovo tezo izdala .Slovenska akademija znanosti in umetnosti po vojni!). Nato so se naselili v Dalmaciji, kakor jim je prostor daroval bizantinski cesar.
Srbi pa so tudi prišli na Balkan šele po prvih bolgarskih osvajanjih bizantinske zemlje iz — Lužic, kajti so direktni potomci — lužiških — 'Srbov! Zato p. Mandič sklepa hipotetično, da niso nikdar Hrvati in Srbi imeli svoje skupne zgodovine. .Slovenci pa so prišli v tej dobi preko Donave na Balkan skupno z 'Obri (Avari) in kot rečeno z njimi posedli sedanjo „domovino“. Po pogodbi med -Langobardi in Obri so na velikonočni ponedeljek ('Langobardi so bili arijanci) sklenili pogodbo, da če se ne vrnejo po 300 letih iz Italije, je ta zemlja za vedno njihova. Ker še danes ni ugotovljeno, ali so bili Slovenci podjarmljenci Obrov, ali njih zavezniki, se ne ve, kako ta pogodba velja za Slovence. 'Prof. dr. Cevc piše, da velja tudi za 'Slovence: ker so bili zavezniki; torej je ta zemlja po „po-godbi‘‘ za večno naša.
Toda Slovenci so se priselili v naše kraje tudi — skozi moravska vrata, sledeč nekdanji jantarski poti od Baltika na Jadran. Kakor je Finžgar opisal pot iz Bizanca 'Pod svobodnim soncem, in nadaljeval Moder, tako mi je znano, da neki sodobni pisatelj opisuje za nas novo zanimivo pot iz Slovaške k morju... Ob tem naj povem, da pisatelj Ciekanowski smatra Slovake „najverjetneje za 'Slovence, ki so se po madžarskem presekanju direktne zveze, orientirali proti češki in pogoltnili tudi panonske ‘Slovence. . . “
Ob koncu pa je predavatelj citiral tudi tale stavek iz Ciekanowskega velikega Uvoda iz 1. 1957: „Davna severna pradomovina Slovencev se ne da ugoto-
viti in ni videti, da se da problem rešiti. Zagotovo pa se je nahajala na območju prevorske (lužiške) kulture in to precej daleč na severu. 'Prvotni zgodovinski Slovenci so namreč predstavljali formacijo, ki je bila bolj močno (pritiskajoče) pod premočjo nordijskega elementa.“
To pa je področje, ki ga skuša rešiti s svojimi amaterskimi razpravami F. Jeza. V svoji knjigi Skandinavsko poreklo Slovencev (1967) skuša dokazati, da so se Slovenci že formirali v germanskem sklopu v .Skandinaviji pod imenom Sovend, (isti naziv kot „Švedi“), da so kot taki skandinavski Slovenci prišli na praslovanski teritorij in ohranili svojo slovensko posebnost. .. Praslovanska skupnost je za Jezo hipoteza, ki je ni mogoče dokazati. Kosezi so skandinavski element, imena karantanskih knezov so vsa skandinavskega porekla, Slovenci so v domovino prišli kot izoblikovano ljudstvo, ki so imeli za sabo že več tisoč let narodne zgodovine. . . od skandinavskih časov. . ., ko so se Slovenci iz skandinavske in južnobalt-ske domovine selili na vse strani, raznašali in vnašali skandinavske besede, ki s-o zdaj last vseh Slovanov. . . od Po-morjanskega do Macedonije. . . Nekje drugje pravi, da je „vsaka druga slovenska beseda skandinavska. . .
Iz predavanja, kot ga podajamo, si lahko vsak napravi sodbo o tej „skandinavski teoriji o poreklu 'Slovencev.. .“, o kateri se predavatlju zdi, da je morda preveč politično prirejena hrvaški teoriji, in da jo bo treba še zelo znanstveno kritično in sistematično utemeljiti. '
Í3E
20. letnica prihoda lazaristov
v Slovensko vas
POSTOJNA — V Hrašovju grade mlečno farmo, kjer naj bi 250 krav dajalo po 5.200 litrov mleka letno.
MARIBOR — Tovarna avtomobilov Maribor (TAM), oddelek za vlake, je 18. novembra izdelala zadnji dvodelni motorni vlak iz serije naročil za železnico. TAM se je leta 1970 povezala s Fiatom iz Torina za idelavo dieselskih vlakov in je dobila naročilo za 42 takih garnitur. Od tega je TAM izdelala 30 kompletov, Fiat iz Torina pa je dobavila ostalih 12.
LJUBLJANA — Pravijo, da kmečko zadružništvo v Sloveniji in sploh Jugoslaviji šepa. V Jugoslaviji je le še 530 zadrug in ■ 370 obratov za kooperacijo. Čd je to malo, prav gotovo ni krivda pri kmetih; pač nimajo zaupanja v komunistične zadruge. Prav tako partijo boli, ker je 85% zemlje v zasebni lasti. ¡Saj so jo po vojni na debelo „ko-lektivizirali“v pa so jo morali nato spet vrniti, ker je nihče ni obdeloval. V Sloveniji je v 46 kmečkih zadrugah in 31 obratih za kooperacijo vključenih okoli 45.000 kmetov ali 25 odstotkov.
RADENCI — ¡Načrtovanje kmetijskih panog tudi šepa. Pomurje naj bi po direktivah partije postalo žitnica Slovenije, pa so sedaj ugotavljali, da so se tam vse preveč usmerili na živinorejo.
LJUBLJANA — Posebna komisija je porabila 2000 ur, ob sodelovanju 90 prosvetnih delavcev, in se dokopala do dveh predlogov. Po prvem naj bi se o-snovno šolstvo združilo v skupnost o-snovnih šol, po drugem pa v organizacijo združenega dela... v bistvu menda ni razlike med obema predlogoma. Toda pravijo, da ob tem nastaja devet problemov, ki jih bodo morale reševati posebne komisije. Teh problemov pa še niso objavili.
LJUBLJANA — V ciklu „Ljubljanski umetniki Ljubljani“ sta 22. novembra koncertirala violinist Janete Bo-kavšek in pianist Leon Engelman. V mali dvorani 'Slovenske filharmonije sta izvajala dela Bacha, Griega, Ysaya, Lovca in Prokofjeva.
KANIŽARICA — V tem rudniku, v katerega je vdrla pred meseci voda, končujejo z betoniranjem odprtin, skozi katere je vdrla voda. Če ne bo kakih nepredvidenih težav, bodo že konec meseca decembra začeli s črpanjem vode in s tem začeli drugo etapo za sanacijo rudnika rjavega premoga.
METLIKA — V tovarni Beti v Metliki so se zbrali 15. novembra predstavniki tekstilnih tovarn iz Jugoslavi-
SLOVENCI
Osebne novice:
Umrla je Frančiška Kogovšek, dolgoletna kuharica in gospodinja v zavodu škofa dr. Rožmana v Adrogueju. Zavratna bolezen ji je pretrgala nit življenja. Pokopana je bila dne 11. decembra na pokopališču v San Martinu ob številni udeležbi rojakov, ki so jo poznali kot tiho, skromno pa vendar delovno osebo. Za njo žalujejo v Argentini njena sestra Marija poročena s Francem Zorcem in vsa njena družina; v Parizu njen nečak lic. Janez Zorec; v Rovtah, odkoder je pokojna -doma, pa ostalo sorodstvo. Naj v miru počiva! Vsem njenim sorodnikom pa izražamo globoko sožalje.
Poroka. Poročila sta se v soboto 11. decembra v cerkvi Marije Pomočnice v Don Bosco, Ramos Mejia, Jorge Ru-ben Canges in ¡Marija Roza Hren. Priče so bile ga. ¡Marta Canges de Alon-so in Ludvik Hren ter' Štefan Alonso in ga. Štefka Hren. Poročil je delegat msgr. Anton Orehar. čestitamo!
BUENOS AIRES Proslava Brezmadežne
Glavni praznik Slovenske dekliške organizacije in 'Slovenske fantovske zveze je Brezmadežna, 8. decembra.
Čeprav je bil letos za mnoge delovni dan, se je kljub temu zbralo nad 100 deklet in fantov, najprej k mladinski maši, nato pa k proslavi. Med mašo je msgr. Anton Orehar ob Brezmadežni pokazal na lepoto krščanstva. Ona je namreč naš vzor in naša Mati.
Proslavo je z izbranimi besedami v lepo okrašeni mali dvorani začela Helena Loboda, predsednica SDO. Pesem „Je angel Gospodov“ je vsem približala slovesnost' velikega dogodka. Kot govorniki so nastopili štirje: dve dekleti in dva fanta. Lic. Terezka Prijatelj je v prazničnih besedah nakazala pomen resnice „Marijinega brezmadežnega spočetja.“ Marko Mele je govoril o
je in sklenili ustanoviti konzorcij za proizvodnjo poliamidnih vlaken. Novo tovarno bodo postavili v Ljubljani v Mostah, en obrat te tovarne pa bi morda postavili tudi v Metliki. Nova tovarna bo veljala 1,5 milijarde dinarjev. Polovico naj bi dobili iz kredita tujih partnerjev, tretjino bi zbrali z domačimi krediti, ostalo pa bi dali podpisniki konzorcija. ¡Nova tovarna bi proizvajala 10.000 ton, sedanje izdelajo le 4.000 ton, poraba pa je sedaj kakih 15 tisoč ton v vsej Jugoslaviji.-
KRANJSKA GORA — 43 proizvajalcev spominkov je na sejmu v hotelu „Alpina“ razstavljalo svoje izdelke. Bili so na ogled izdelki iz ¡Slovenije in drugih delov Jugoslavije. Ob tej priliki so tudi razpravljali, kaj je turistični spominek in kaj kič. Iskali so pota, kako bi ta kič izločili iz tržišča.
MARIBOR — Hitro cesto skozi Maribor naj bi začeli graditi leta 1977, leto poprej, kot je bilo predvideno. Seveda bodo morali najti nekaj premostitvenih posojil, da bodo te načrte mogli začeti izvajati.
MARIBOR — V Mariboru je bilo 13. in 14. novembra tekmovanje amaterskih pevskih zborov iz .Slovenije za zlati, srebrni in bronasti grb Maribora. Prvo mesto je dosegel Akademski pevski zbor, sledila sta Akademski mešani zbor iz Kranja in Komorni zbor iz Celja. ¡Nastopilo je 19 zborov, med njimi moški pevski zbor „Edinost“ iz Pliberka z avstrijske Koroške.
Umrli so od 13. do 19. novembra 1976:
LJUBLJANA: Mirica Lajovic r. Karlovšek; Adolf Ralek, up. strojevodja; Jože Potokar, up.; Matija Vide, 75; Marija čertalič r. ¡Samec;; Franc Gomilšek, up.; Janko .Sedej, up. žup. in prof.; Majda Jamšek r. ¡Polanc; Valentin Tiller, 87; Julijana ¡Bedekovič r. Kranjčič; Justi Cvern r. Metlar, up.; Lovrenc Gradišek, up.; dr. Anča Kon-valinka Tavčar; Jožko Lutman, up. tiskarski strojnik, 83.
RAZNI KRAJI: Marija šepetavec, up., Pržan; Karol Porenta, up., Polje; Albin Pisanski, '82, posestnik, ¡Podbočje; Marija Vrečar r. 'Setničar, usl., Polhov gradeč; Ana Bižal r. Novak, Kranj; A-leksander Šmuc, up., Kranj; Barbara Fe-rant, Trbovlje; Drago Hasl, up. prof., Ptuj; Vinko Mrak, Stanežiče; Feliks Mr-var, Bobnarjev ata iz Cviblja pri Žužemberku; Anton Rome, 'Osrečanov ata, posestnik, Sela pri Šmarju; Štefan Jurak, up., Celje; Janez Križaj, ¡Sovinčev ata, Rateče; Ana Arrnič, Lukovica; Jože 'Stušek, up., Tržišče; Ana Obreza, 79, Šentvid pri .Stični; Jože Megušar, up. gozd. tehnik, .Šmartno pri Litiji; Lucija Dolinar r. Žagar, up., Škofja Loka; Anton Knez, up., Tržišče; Alojzija Kotnik, Dobrije; Ivan Lov.še, up., 74, .Zg. Kašelj.
Marijinih božjih poteh na ¡Slovenskem, Marija Novak je razvijala misli resnice Marijinega brezmadežnega spočetja, s posebnim ozirom na mladino. Janez Rode pa je nakazal vlogo Marije v zgodovini slovenskega naroda. Med govori je nastopal mladinski zbor iz Carapa-chaya, ki ga vodi lic. Terezka Prijatelj. Peli so: „Zdrava, zemlje vse Gospa“, „O, Brezmadežna“. . ., „Z Bogom, don’s ¡Marija pravi“. Za sklep pa so vsi zbrani zapeli: „Zmagala si“.
Proslavo, ki je bila nekakšna krona letošnjega življenja in dela ¡SDO in ¡SFZ, je s tehtnimi besedami zaključil Tone Erjavec, predsednik SiFZ.
Sklepna prireditev v Jegličevi šoli
V	prisrčnem slavju so se v soboto 4. decembra ob navzočnosti staršev in prijateljev otroci Jegličeve šole v Slovenski hiši poslovili od pretečenega leta.
Ob 18 so v mali dvorani ¡Slovenske hiše pod vodstvom svojega učiteljstva nastopili in prejeli spričevala. Posebno točko so nudile ulenke oddelka slovenščine za kasteljansko govoreče otroke. Od odhajajočih absolventk se je s toplimi besedami in Mauserjevimi Ozarami poslovil katehet g. Janez Pintar.
V	cerkvi ¡Marije Pomagaj se je vsa mladina s starši zbrala k zahvalni maši. Ob somaševanju čilskega gosta g. Grilja in g. kateheta jo je daroval msgr. A, Orehar.
Po vmesnem okrepčilu se je vsa družba pomaknila tja, kjer je bila glavna pozornost otrok: v Miklavževo dvorano. Nebeški dobrotnik je tudi letos prišel v vsem sijaju, Z vso dobrohotnostjo in — seveda^— z nauki ter darili za otroke in učiteljstvo.
SAN JUSTO
V	decembru je bilo v Našem domu polno življenja. .Bil je namreč sklep šole, obiskal nas je sv. Miklavž, fantje in dekleta pa so dali obračun o delu v letošnjem letu in si izvolili nova odbora.
Med pomembne dogodke naše skupnosti sodi brez dvoma praznik, ki ga je skupnost v Slovenski vasi proslavila v nedeljo dne 14. novembra t. 1„ ob
17.	obletnici blagoslovitve cerkve in ob 20. obletnici prihoda lazaristov v Slovensko vas.
Ob tej slovesnosti, na katero se je zbrala vsa soseska, smo dali večji poudarek naselitvi lazaristov med nas leta 1956. Mislimo, da ne pretiravamo, če rečemo, da je ta dogodek zgodovinsko pomemben tako za našo krajevno slovensko skupnost kakor tudi za vso bližnjo okolico, v kateri naši duhovniki živijo in delajo.
Povrnimo se 20 let nazaj v zgodovino naše vasi. Bila je prva pomladanska nedelja leta 1956. Vaščani so se zbrali v gornjem koncu še neograjene-ga športnega igrišča za Luževčevo in Gerkmanovo domačijo. Mlade, krepke in zdrave družine s številnim naraščajem so zasedle klopi ob' mizah, oboje improvizirano iz gradbenega lesa. Rahel vetrič je potegnil z juga pomešan s prahom ravnokar zoranih cest našega nastajajočega naselja. Rojaki so na pripekajočem soncu sledili telovadnim nastopom mladine, od katere se je velika večina rodila še doma ali v raznih begunskih taboriščiih.i Bili bo to prvi skromni začetki našega skupnega življenja v vasi.
Takrat stopi med zbrano gručo ljudi pokojni msgr. Janez Hladnik, ustanovitelj fare pri sv. Jožefu in njen prvi župnik. Ta fara je bila približno 15 kvader oddaljena od središča vasi, kamor smof zvesto nedeljo za nedeSjo hodil k slovenski maši do božiča leta 1956. Po kratkih pozdravih s posameznimi vaščani je po zvočniku sporočil vsem zbranim veselo novico, da je dobil dovoljenje za ustanovitev samostojne vikarijte na ptfdročju .Slovenske vasi, katera bo zaupana slovenskim lazaristom. Velika radost je prevzela vse prisotne ob tej novici, zlasti starejši med nami, katerim je bila pot do sv. Jožefa predolga, zlasti v slabem vremenu, so bili presrečni ob misli na bodočo kapelo v vasi.
Društvo ¡Slovenska vas je pristalo na to, da se sezida bodoča začasna kapela na društvenem zemljišču kot podaljšek že dograjene dvorane na ulici Porvenir. Po izpraznitvi bi ta prostor služil za povečanje dvorane.
S posojilom, ki so ga nam dali gospodje lazaristi, smo v mesecu decembru leta 1956 začeli z vso naglico z zidavo prostora za bodočo kapelo v velikosti 4x10 m. Velika lesena premakljiva vrata so ločila oba prostora. Ob cerkvenih opravilih so se vrata odprla in je bil pogled iz -dvorane v kapelo, medtem ko je bil pevski zbor na odru.
Sklep „Balantičeve“ šole
V	nedeljo, 5. decembra, je poleg staršev šolskih otrok prišlo več drugih rojakov k sklepu šole. Proslavo je z besedami zahvale učiteljskemu zboru, staršem in otrokom začel Pavle ¡Malovrh, predsednik šolskega odbora staršev. Nato so se vrstili lepi prizori. Otroci iz vrtca in 1. ter 2. razreda so uprizorili prizor „Lev je izgubil krono“, ki ga je napisala gdč. Miriam Jereb. Pripravili pa sta ga gdč. Marija Krajnik in avtorica. Tretji razred je pod vodstvom gdč. Kristine Jereb podal Kunčičevo recitacijo „Dedek sanja“. Gdč. Irena Urbančič je z učenci 4. razreda uprizorila prizor „Lena lepotica“ in Mavrico. 5. in 6. razred sta pod vod vodstvom gdč. Kati Cukjati v dramatski obliki pripravili Sneguljčico. ¡Nato še „Pesem o klasu“ in klasični valček. Osmošolke pa so v lastni izvedbi uprizorile, kako si bodo izbirale poklice. Šolski zbor, ki ga vodi gdč. Anica Mehle, je nato korajžno zapel „En starček je živel“ in „Ena ptička mi poje“. Voditeljica šole, gdč. Angelca Klanšek, je za sklep podala misli zahvale ter vsem učencem in staršem dala napotke za počitnice.
„Balantičeva“ šola je v letošnjein letu štela 115 učencev. Osmi razred jih ie končalo deset in sicer: Lučka Jereb, Marko Kavčič, ¡Marko Kržišnik, Rozka Likozar, Danica Malovrh, Irena Oblak, Tone 'Oblak; Karel Pregelj, Irma Šuštarič in ¡Magdi Zupanc.
Obisk sv. Miklavža
Po sklepu šole je med zbrane otroke, mladino, starše in ostale prišel v spremstvu angelov in parkljev sv. Miklavž. Prizor )je poživilo pelje tako sv. Miklavža, angelov, parkljev in zbora deklet in fantov, ki ga vodi Andrej Selan.
PRISTAVA (Castelar)
Zaključek slovenske šole
V	nedeljo 5. decembra je slovenski šolski tečaj dr. Franceta Prešerna slovesno zaključil šolsko leto. Prireditev je organizirala in vodila neutrudljiva in požrtvovalna voditeljica šole gdč. Mija Markeževa, ki šolo vodi že polnih 23 let. Ker je bila dvorana zasedena s pripravami iza miklavževnje, je bila prireditev v spodnjem salonu in zato brez okrasja, pa je kljub temu /prisrčno potekla. Otroci so pod vodstvom gospe Kristine Jerovškove lčpo zapeli nekaj slovenskih pesmi. Potem je gdč. voditeljica spregovorila staršem, šolarjem in1 se ganljivo poslovila od Dominika Oblaka, Irene Rant, Renate Keber in Martina ¡Križ, ki so končali 8. razred in zapuščajo šolo. Vsakemu je izročila šolsko spričevalo, slovensko knjigo in pismo msgr. Antona Oreharja. V tem pismu takole piše: „Bog naj bo s teboj,“ tako so mi rekli mama, ko so
V ARGENTINI
Na četrto adventno nedeljo smo bili zadnjič kot slovenska skupnost pri maši v fari sv. Jožefa. V svoji pridigi nam je pokojni' g. Janez naznanil, da bo prihodnja slovenska služba božja v 'Slovenski vasi, kjer smo medtem že dokončali prostor za bodočo kapelo. Po končani maši smo odšli od sv. Jožefa brez slovesa, brez poslovilnih besed, brez zahvalne pesmi. In vendar smo tam od naše naselitve v vasi prejeli marsikatere duhovne dobrote in tolažbo.
Šele kasneje smo zvedeli, da je bilo pok. g. Janezu hudo pri srcu, ko je z našim odhodom zgubil najboljši del fare.
Naselitev lazaristov
Dne 23. decembra so se lazaristi naselili v Slovensko vas. Bili so to duhovniki: France Buh, Ladislav Lenček, Janez Petek in pokojni brat Janez Grabnar. Najeli so začasno Igličevo hišo ob skrajno severnem robu vasi. Od takrat naprej so lazaristi z nami delili vse začetne težave naše naselitvene dobe ob pomanjkanju vseh najbolj elementarnih sredstev za človeka dostojno življenje kot so: tlakovane ceste, prevozna sredstva in zasebna ter javna razsvetljava, itd.
Prišla je dolgo pričakovana polnočnica leta 1956, ko se je v naši vasi prvič darovala sveta maša.
Božična noč leta 1956 je bil mejnik v zgodovini naše vasi. Bil je to velik dogodek za nas vse. Bil je to začetek stalne slovenske službe božje med nami in začetek delovanja samostojne vikarije, ki bo za dušnopastirstvo med Slovenci skrbela kakor smo bili navajeni doma.
Od tiste zgodovinske božične noči naprej je bila v ¡Slovenski vasi vsak dan sveta maša, celo dve ali tri in vsako nedeljo dve maši s pridigo. Vrstila so se spovedovanja, številna obhajila, procesije, krsti, prva sveta obhajila naših otrok, birme, poroke in pogrebne maše.
Lazaristi so prišli živet in delovat v Slovensko vas tudi zato, da pridobijo in vzgojijo med vrstami naše fantovske mladine duhovniške in misijonske poklice, ki bi pomnožili njihove vrste v ..zdomstvu in v misijonskih deželah.
Kmalu po naselitvi v vasi so kupili v središču vasi zemljišče, kjer naj bo stalo bodoče Baragovo misijonišče. Za Veliko noč leta 1957 so lazaristi prvič povabili rojake iz vsega Velikega ¡Buenos Airesa v Slovensko vas na blagoslovitev temeljnega kamna Baragovega misijonišča in bodoče cerkve, kar je
me 7. maja 1945 pokrižali z blagoslovljeno vodo v rojstni hiši, ko sem stopal v begunstvo, drugo večjo polovico mojega ¡življenja. In v zadnje pismo mojega bivanja v Evropi >so 20. jan. 1948 napisali: „Molimo eden za drugega, pa zaupajmo na ¡Boga in Marijo, da bi se zdravi videli.“
¡Prav tako želim tebi, ko odhajaš iz slovenske ljudske šole v Argentini: Bog naj bo s teboj — z Njegovo resnico v razumu ter Njegovo ljubeznijo v srcu stopaj v novo dobo svojega življenja, da tudi ob slovenski besedi nadaljuješ pripravo za delo v slovenski skupnosti v Argentini ali če je božja volja tudi v ¡Sloveniji.
Molimo eden za drugega pa zaupajmo na Boga in Marijo.
Irena Rant se je v imenu, odhajajočih gospodični voditeljici lepo zahvalila za ves njen trud in delo, ki jim ga je posvetila in je v imenu vseh odhajajočih obljubila, da se bodo držali tega, kar jih je učila in ostali dobri, verni, pošteni in zavedni Slovenci vse svoje življenje. Gospodični voditeljici je izročila šopek.
V imenu staršev se je gdč. Marke-ževi, katehetu M. Lamovšku in vsem učiteljicam toplo zahvalil predsednik krajevnega šolskega odbora Polde Golob.
Prihod sv. Miklavža
Medtem se je že znočilo in nastopila je skrivnostna tema. Fantiče je kar nekam minila razposajenost, ki je ob drugih prilikah nezadržna in kar plašno je ves šolski drobiž odhajal v dvorano, da pričaka Miklavžev obisk. V razsvetljeni dvorani so lažje zadihali. Pa je zopet nenadoma nastopila tema in seveda tudi molk. Odprl se je na odru pekel in iz njega so z velikim hrupom in truščem priskakali peklenščki s samim Luciferjem, ki je držal s tri-rogeljnimi vilami to peklensko svojat nazaj, da se ni pognala v dvorano. Ob prijetni muziki in lučeh so začeli prihajati na oder angeli. 'Nadangel Mihael je naznanil skorajšnji prihod Miklavža in resno posvaril peklenščke, da morajo biti mirni in ubogati Miklavža.
Oder je zablestel v polnosti luči in iz višave se je na oder, sedeč na škofovskem .sedežu, počasi, slovesno spuščal Miklavž. (Spregovoril je pozdravni govor in začel deliti darove. Miklavž je klical vse pridne in poredne. ¡S pored-neži so imeli nekaj opravka tudi peklenščki, ki so v istem kotu, kjer g. župnik Matija vernike odvezuje grehov, mrcvarili poredne fantiče.
¡Miklavž^vanje je lepo poteklo in pristavska mladež se. ga bo še dolgo prijetno spominjalo. Oder je bil ne samo lepo ampak odlično pripravljen in onremljen. Gospodu Mihu Gaserju čestitamo k njegovi iznajdjivosti in trdemu delu, da je ustvaril tako lepo sceno.
izvršil z vso slovesnostjo naš pokojni škof dr. Gregorij Rožman.
Dva meseca kasneje, to je meseca julija so zapele prve lopate na kraju bodočega misijonišča ob sodelovanju številnih vaščanov, ki so se odzvali prostovoljnemu delu pri kopanju temeljev. Gradbena dela, ki so jih prevzeli vaški gradbeni mojstri, so po tukajšnjih pojmih še dosti hitro napredovala kljub otežkočenemu dovozu materiala, zlasti v zimskih mesecih.
Leta 1958 je bila stavba Baragovega misijonišča v glavnem dograjena, da more služiti svojemu namenu. Na praznik 25. maja je sledila slovesna blagoslovitev in otvoritev Baragovega misijonišča, ki je odslej naprej župnišče, družbena hiša in središče sloven-.akcije v zamejstvu, nadaljevanje misijonišča v Grobljah s prav posebno nalogo za vzgojo slovenskih misijonskih poklicev.
Meseca aprila leta 1959 so sprejeli v ¡Baragovo misijonišče prve gojence za peti in šesti razred osnovne šole. U-čencem se je nudila verska in narodna vzgoja in redni pouk po javnem učnem načrtu. Poučevali so feaši duhovniki, včasih je tudi pomagal kakšen laik. Vodstvo Baragovega misijonišča se je takoj v začetku postavilo na stališče, da svojih gojencev ne bo pošiljalo v kakšne oddaljene zunanje šole zaradi nevarnosti, ki pretijo njihovemu verskemu in nravnemu življenju na poti tja in nazaj.
Vzporedno z gradnjo Baragovega misijonišča so začeli tudi dovažati gradbeni material za bodočo cerkev Marije Kraljice. Dobro leto kasneje, to je 14. novembra leta 1959 je namesto našega obolelega škofa dr. Gregorija Rožmana blagoslovil novo cerkev danes tudi že pokojni škof iz Lomas de Zamora dr. Aleksander ¡Schell, velik prijatelj g. Janeza Hladnika in naših gospodov. Z blagoslovitvijo nove cerkve se je prenesla služba božja iz začasne kapelice poleg stare dvorane v novo cerkev Marije Kraljice.
Naša cerkev, ki se s svojim cerkvenim stolpom visoko dviga nad vaškimi strehami, je veličastno poslopje z ravnimi linijami, zgrajeno na najbolj vzvišeni točki ob osrednji cesti naše vasi.
Ker so počasi pričeli prihajati v našo cerkev tudi domačini k službi božji, so gospodje vpeljali ob nedeljah eno mašo za argentinske vernike. Ko je njihovo število čez nekaj let narastlo v zvezi s šolo, so dodali še eno mašo za šolsko mladino.
Razvoj šolstva
Zaradi oddaljenosti farne šole šolskih sester pri sv. Jožefu in zaradi bolj u-spešnega dušnega pastirstva med domačini se je pokazala vedno bolj potreba po lastni farni šoli v vasi. Zato so se gospodje leta 1962 odločili za gradnjo primernih prostorov za vrtec in prvi razred osnovne šole. število otrok, ki so obiskavali farno šolo v vasi, se je iz leta v leto večalo. Z naraščanjem števila otrok, so se tudi v raznih etapah dozidovali potrebni šolski prostori po prej zasnovanih načrtih pod vodstvom arhitekta in gradbenih mojstrov. Vsa naša ljudskošolska mladina se je vpisala v farno šolo skupaj z otroki o-količanov.
Toda osnovna šala je odprla novo področje delovanja. Treba je bilo misliti, kam z mladino po končani osnovni šoli.
Že je bil sklep narejen in že so pristopili k izvršitvi tega sklepa. Ko se je zadnji razred farne osnovne šole pripravljal za odhod, so že pričeli z gradnjo novih	šolskih	prostorov šestletne
farne srednje šole ^Bachillerato comercial“. 'S tem je bila mladini zagotovljena poleg strokovne izobrazbe tudi nadaljnja vzgoja v krščanskem duhu. In ta	duh je	vedno	bolj prodiral	preko
otrok na starše. Vedno bolj so se do-mačini-okoličani bližali naši cerkvi, ki je	vabila	vse, ki	žive v njeni	nepo-
sredni bližini. 'Potom obeh farnih šol je	počasi	nastalo	novo zdrava	farno
občestvo, pri katerem je naša slovenska skupnost igrala svojo vlogo.
¡Naši lazaristi pa so imeli stalno pred očmi glavni cilj Baragovega misijonišča, to je vzgoja novih slovenskih misijonarjev.
Prostori v 'Baragovem misijonišču, v katerih je bila od leta 1959 naprej notranja šola in internat za gojence, so bili omejeni in niso mogli sprejeti večjega števila prijavljencev. In večje ko je število gojencev, večja je tudi verjetnost, da se bo kdo odločil za misijonski poklic. Zato so naši lazaristi počasi začeli misliti na posebno stavbo za misijonski zavod.
Leta 1967 so blagoslovili temeljni kamen bodočega Misijonskega zavoda ob ulici Guido ¡Spano. Naslednje šolsko leto 1968 so se gojenci iz Baragovega misijonišča preselili v dograjeni Misijonski zavod, ki je bolj odgovarjal številnim potrebam vedno večjega števila gojencev, ki so se prijavili za vstop.
Otvoritev Misijonskega zavoda leta 1968 je sovpadala s pričetkom pouka na ustanovljeni, farni srednji šoli. Od tedaj naprej hodijo gojenci v farno srednjo šolo, ki jo vodijo slovenski lazaristi.
Namen Misijonskega zavoda je bil izražen v listini ob blagoslovitvi, ki se je vzidala v temeljni kamen in ki pravi, da naj bi bil bodoči Misijonski zavod žarišče misijonskega zaledja in i-stočasno zibelka novih slovenskih misijonarjev. Danes po 9. letih obstoja zavoda lahko že z veseljem ugotavljamo, da je ta zavod dal svoje prve sadove, ko so trije duhovniki misijonarji in trije laični misijonarji že na delu, rhedtem ko so drugi odšli v bogoslovje, da se tam temeljito pripravljajo na življenje in kasneje po svoji vrnitvi po-
(Nad. na 4. str.)
20-LETNICA PRIHODA LAZARISTOV
(Nad. s 3. str.)
magajo pri velikih delih, ki so zastavljena za več generacij. Iz zavoda je izšlo tudi večjje število izobražencev, ki so prepojeni s katoliško in misijonsko miselnostjo.
Obe farni šoli, v katero je takrat hodilo že okoli 800 mladine, sta potrebovali večji pokriti prostor za telovadnico, za razne šolske nastope ter za razvedrilni prostor ob dežju. Zato" so leta 1970 zastavili gradnjo velike farne dvorane v sledeči velikosti: dolga 22 m, široka 15 m in visoka 6 m. Ta dvorana služi poleg tega tudi za vse prireditve farnih organizacij in potrebe modernega dušnega pastirstva. Nad farno dvorano so kasneje sezidali 8 prostornih in zračnih učilnic in več pomožnih prostorov, med katerimi omenimo med drugimi le šolsko knjižnico in dobro opremljeni laboratorij za fiziko in kemijo. Leta 1973 so še pozidali nadstropje tudi nad pisarniškimi prostori z novimi razredi, ker dotok otrok je še vedno naraščal.
V	kratkih vrsticah povzemamo položaj, kot je danes, ko to pišemo.
V	naši cerkvi je že več let vsak dan troje ali več svetih maš, ob nedeljah sta dve maši za (Slovence in dve za argentinske vernike, ki so vse dobro obiskane. V obe šoli hodi danes že preko 1.500 otrok iz bližnje in daljnje okolice, medtem ko je v Misijonskem zavodu vsako leto nad 40 fantov slovenskih staršev, ki obiskujejo farno osnovno in srednjo šolo v vasi, poleg tega se v zavodu izpopolnjujejo v dodatnih predmetih: glasbi, jezikih in zlasti v slovenščini.
'Danes sta Slovenska vas in cerkev Marije Kraljice ali „Maria Reina“, kot imenujejo domačini ves gradbeni objekt okoli cerkve v vasi, dve neločljivi stvari. Naziv „Maria Reina“, ne označi samo cerkev, temveč vse, kar je v njej, okoli nje in tudi sam naš kraj. „Maria Reina“ je lepa cerkev, kjer je vzorno urejena liturgična služba božja z ubranim oetjem bodisi slovenskim ali argentinskim.
Proslava
Namen praznika, ki smo ga obhajali v nedeljo M. novembra, je bila za-
SLOVENCI V
SAN MARTIN
Občni zbor Slovenskega doma
V nedeljo, 12. decembra 1976 je bil občni zbor Slovenskega doma v San Martinu. Vodil ga je predsednik Franc Zorec, ki je podal tudi daljše poročilo o delovanju doma v pretekli poslovni dobi. Spomnil se je med poslovno dobo umrlih članov: Ivana Boltežarja, Vilka Cudermana in Frančka Mikuša, za katere so navzoči zmolili očenaš. Ugotovil je, da je v domu ves teden, zlasti pa še ob nedeljah živahno življenje in so prostori postali že kar pretesni. Razveseljiv je zlasti obisk mladine. Pohvalil je vzorno delovanje slovenske šole škofa dr. Rožmana pod vodstvom gdč. Katice Kovač, dalje redno delovanje Lige Žena-Mati pod vodstvom ge. Mirjanke Voršičeve. Krepko delata tudi dekliški krožek in fantovski odsek. Posebej je pohvalil delo pevskega zbora pod vodstvom Slavka Rupnika. Pozdravil je tudi šahovsko sekcijo, ki jo vodita Lobnik in Zupančič.
Poročilu predsednika so sledila poročila tajnika Rudolfa Smersuja, blagajnika Franca Fajfarja, kulturnega referenta Stanka Oheržana, odbornika Vzajemnega podpornega sklada Rafaela Teliča. ¡Nato je Franc Hrovat v imenu
V SLOVENSKEM DOMU V CARAPACHAYU
bo na božični večer sv. maša ob 24. uri. Poje pevski zbor „Mladina“. Na Štefan dan pa bo sv. maša ob 11.30 za pok. Branka Vrčona. Po maši skupno kosilo, popoldan pa prosta zabava.
Sodeluje:
Slovenski instrumentalni ansambel
Prof. dir. JUAN JESUS BLASNIK
specialist za ortopedijo
in travmatologijo
Marcelo T. de Alvear 1241, pta. baja
Capital Federal Tel. 41-1413
Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17. do 20. Zahtevati določitev ure na privatni telefon 628-4188.
JAVNI NOTAR
FBI A - ¡ÍTS UO PAUL ] C.-SC 1.MTE
/Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Air«~
Pta. baja, one. z
T. E. 35-8827
hvala za duhovno oskrbovanje vasi skozi 20 let, za vsa velika gradbena dela, za cilje, zaradi katerih so bila postavljena: da bi iz teh šol prišla boljša mladina.
Msgr. Anton Orehar je imel pri kon-celebrirani maši globoko zasnovan govor, v katerem je govoril o pravilnem vraščanju v razmere, v katerih se nahajamo, in nas svaril pred pretiranim enostranskim poudarjanjem naših lastnosti. Pri slovesni maši je pod vodstvom Ivana Meleta lepo prepeval naš mešani zbor, kateremu so se v zadnjem času pridružili nekateri mlajši, v popoldanskih urah se je zopet vsa vas zbrala pri petih litanijah, nakar je sledil kratek kulturni program v cerkveni dvorani. Slavnostni govornik je bil za to priliko naš mladi inženir Janez Bokalič, ki je govoril o vlogi duhovnika' v slovenski skupnosti. Po končanem kulturnem sporedu, so se vaščani zbrali pri prigrizku. Tu so sledile čestitke, ki so jih izrekli zastopniki raznih krajevnih organizacij in katere so izzvenele V zahvalo gospodom lazaristom za vse storjeno v prid naši duhovni in kulturni rasti. V kratkem obdobju 20 let so naši lazaristi ustvarili velika dela, o katerih bodo pričale še kasnejše generacije. 'S temi deli so mnogo doprinesli k urbanizaciji enih najbolj revnih predmestij Velikega Buenos Airesa. Kar je pa še večje vrednosti, pomagali so k duhovnemu preoblikovanju ljudi, ki žive na tem področju. Ko delamo zaključke ob 20. obletnici prihoda lazaristov v Slovensko vas, mirno lahko trdimo, da so s svojim neutrudljivim delom in stalnim stremljenjem po napredku na vseh področjih v prid bližnjemu bistveno pomagali novi domovini pri njenem razvoju in istočasno so kot Slovenci doprinesli velik delež k prisotnosti in uveljavljanju slovenstva v tu-iem svetu.
Mi rojaki v Slovenski vasi izrekamo svojim slovenskim lazaristom globoko zahvalo za vse opravljeno delo farnemu občestvu v korist z iskreno prošnjo k Bogu, naj blagoslovi še naprej z o-bilnimi sadovi njihova dosedanja prizadevanja in jim želimo, da bi srečno izvedli še ostale načrte, ki jih imajo za bližnjo bodočnost.
I. Glinšek
OBVESTILA
SOBOTA, 18. decembra:
Na Pristavi občna zbora krajevnih mladinskih organizacij iSDC^SFZ. Začetek ob 19.30.
NEDELJA, 19. decembra:
Zvezna občna zbora SDO-SFZ v Slovenski hiši ob 10.30.
Zveza slovenski mater in žena prireja božično srečanje v Našem domu v San Justo ob 18. uri.
PO ŠPORTNEM SVETE
HOKEJSKI KLUB OLIMPIJA se je v pokalnem prvenstvu evropskih državnih prvakov uvrstil v II. kolo. V Ljubljani je 25. oktobra Olimpija v povratni tekmi premagala bolgarskega prvaka Spartak iz Sofije s 5:1.
NA TURNIRJU za evropsko prvenstvo v vaterpolu sta se v Šibeniku u-vrstila v nadaljnje tekmovanje reško Primorje in španska Barceloneta, na turnirju v Bukarešti pa moskovski MGU in romunski Dinamo.
VILI AlMERŠEK, eden redkih Slovencev, ki je igral v prvem moštvu ljubljanske Olimpije, se je novembra „preselil“ k francoskemu prvoligašu Angersu. Nogometaš Ameršek je podpisal dveinpolletno pogodbo z Angersom, potem pa se menda misli spet vrniti v Ljubljano.
LJUBLJANSKA OLIMPIJA je v 13. kolu prve jugoslovanske nogometne lige v Ljubljani 14. novembra premagala zagrebški ¡Dinamo z 2:1 in je bila po tem kolu na osmem mestu s 14. točkami (4 zmage, 6 neodločenih in 3 porazi). Na prvem mestu je bila Crvena zvezda z 21 točkami pred Radničkim iz Niša in Veležem iz Mostarja.
V drugi nogometni ligi je Maribor po 15. kolu na 11. mestu s 14 točkami (6, 2, 7), viški Mercator pa je na predzadnjem mestu in je z 10 točkami kar resen kandidat za izpad. Mercator je doslej dobil le eno tekmo, osem iger je bilo neodločenih in šestkrat je odšel poražen z igrišča.
(NA DAMISKEM AZIJSKEM prvenstvu v košarki v Hong Kongu je Kitajska v finalu premagala ekipo Južne Koreje s 73:68. Južnokorejčanke so bile prvakinje neprekinjeno zadnjih enajst let.
sov ob letnem prispevku 500 pesov, ki ga je treba plačati do 31. marca.
Ob zaključku so bili poslani pozdravi ohema častnima članoma: Jožetu Leskovarju in pisatelju. Karlu Mauserju.
Občni zbor krožka SDO
Dne 10. decembra 1976 so imela sanmartinska dekleta, povezana v krožku SDO, svoj redni občni zbor, ki ga je vodila predsednica Marta Dimnik. Odbornice so podale poročilo o delu v pretekli poslovni dobi. Imele so tudi volitve novega odbora in so bile izvoljene: za predsednico Irena Rupnik, za podpredsednico Mojca Oberžan, za tajnico Mirjanka Voršič, za delegatinjo Veronika Fajfar, za kulturno referentko Marija Žagar, za športno ref. Elizabeta Grom, za gospodarico Marjanka Lenarčič, za voditeljico mladenk Mojca Oberžan, za voditeljico naraščajmo pa Marta Dimnik.
NAŠ DOM	SAN JUSTO
Sobota, 1. januarja 1977 ob 20. url
Henrik-flobavi vitez
BOŽIČNI MISTERIJ KSAVERJA MEŠKA REŽIJA: FRIDO BEZNIK	SCENA: TONE OBLAK
IGRAJO DEKLETA IN' FANTJE IZ SAN JUSTA
SILVESTROVANJE Ob 21.30: Večerja — skupni asado
IN RAZVEDRILO
S SODELOVANJEM “SLOVENSKEGA INSTRUMENTALNEGA
ANSAMBLA”
Vstopnice za igro in večerjo v predprodaji NEDELJA, 2. JANUARJA, OB 20. URI
PONOVITEV IGRE:
“HENRIK - GOBAVI VITEZ”
Po dokriljem Zveze slovenskih mater in žena
ARGENTINI
nadzornega odbora podal poročilo in predlagal razrešnico, ki je bila sprejeta soglasno.
K«fr je večini odbornikov potekla poslovna doba, so bile volitve celotnega odbora in so bili izvoljeni: za predsednika Franc Zorec, za_ člane odbora pa: Stanko Oberžan, Tone Možina, Rudolf Smersu, Janez Marinček^—Franc Fajfar, Jure Truden, Miha Potočnik, Pavle Čibej, Jože Skale ml., ga. Milena Ebtočarjeva, Janez Petkovšek, gdč. Marta Dimnik, Marjan Petkovšek, Janko Lukman. Za namestnike odbornikov so bili izvoljeni: 'Lado Petkovšek, gdč. Darinka Zorec, Andrej ¡Petelin, Edvard Lukman. Nadzorni odbor je ostal v stari zasedbi in ga tvorijo: Janez Dimnik, Franc Hrovat, Stane Marinček, Franc Zorko in Anton Žagar. Odbor Vzajemnega podpornega sklada pa tvorijo: Rudolf Ribnikar, Rafael Telič in Jože Ziherl st.
Sprejet je bil sklep o zvišanju posmrtnine na 20:000 (dva milijona) pe-
Slovenski dom v San Martinu
vabi rojake na
SLOVESNO BOŽIČNO SVETO MAŠO
ter na božični zajtrk, združen s kratko božičnico —
na božični praznik, 25. decembra • ter na
VELIKO DOMAČE SILVESTROVANJE,
ki bo na Silvestrovo, 31. decembra. Igral bo orkester “Zlata zvezda” (bivša (Planika)
PETEK, 24. decembra:
SLOVENSKA POLNOČNICA ob 23. uri v Slovenski hiši.
BOŽIČ, 25. decembra:
V	Slovenskem domu v San Martinu
božični zajtrk.
PETEK, 31. decembra:
V	Slovenskem domu v San Martinu
silvestrovanje s sodelovanjem orkestra „Zlata zvezda“ (biv. Planika).
V	Našem domu v San Justo silvestrovanje s sodelovanjem ¡Slovenskega instrumentalnega ansambla.
Državni simfonični orkester in operni solisti bodo izvajali v petek 17. dec. na buenosaireški pravni fakulteti Hand-lov Mesija. Dirigira Drago Šijanec.
Vse naročnike v Argentini in po svetu prosimo, da čimpreje poravnajo naročnino ¡Svobodne Slovenije in naj ne čakajo opominov, ki nam povzročajo nepotrebne stroške.
Zadnja povečana številka našega lista v tem letu, ki bo BOŽIČNA ŠTEVILKA, BO IZŠLA 23. DECEMBRA. Prosimo, da organizacije, ustanove, podjetja in posamezniki pošljejo božična in novoletna voščila do NEDELJE, 19. DECEMBRA uredništvu lista. V letu 1977 bo prva številka izšla 6. januarja.
Uprava Svobodne Slovenije
Editor responsable: Miloš Star»-
Redacción y Administración: Ramón L. Falcón 4168 1407 Buenos Aires Argentina T. K 69-9503 Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimlr Batagelj in Tone Mizerit
i 09 u C 'g O *4 o M-“	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 577K
	TARIFA REDUCID/ Concesión N* 38z-»
Registro Nacional de la Prometí a« Intelectual N* 1.311.428	
Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1976 za Argentino: $ 1.700.— (170.000), pri pošiljanju po pošti $ 1.800.— (180.000); ZDA in Kanada pri pošiljanju z avion-sko pošto 20 USA dol.; obmejne države Argentine 12 USA dol.; Avstralija 25 USA dol.; Evropa 23 USA dol., ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 15 USA dol.; Evropa 17 USA dol.
Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, 1101 Buenos Aires, T. E. 33-7213.
PORAVNAJTE ZAOSTALO NAROČNINO!
Najbolj sodobno in najlepše darilo za vaše znance in prijatelje za Božič in Novo leto je jubilejni
ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE 1973—1975
Uprava Svobodne Slovenije ga odpošlje tudi po pošti kamor koli. Samo naročite! Cena Zborniku je 2.000 pesov in odgovarjajoča poštnina in priporočnina.
SLOGA OPOZARJA
Psmrtninska podpora ob smrti člana Sloge znaša $ 60.000.— (pesos m/n 6.000.000.—), če je imel član vsaj 6 mesecev pred smrtjo vloženih v 'Slogi:
$	5.000.— do 30. leta starosti,
$ 10.000.— od 31. do 50. leta starosti,
8 15.000.— od 51. leta starosti naprej.
Naložba je vedno na razpolago, prinaša lepe obresti, v primeru smrti pa je skupaj s posmrtninsko podporo takoj izplačljiva pokojnikovim svojcem. Podrobnejše informacije v naši pisarni:
Bartolomé Mitre 97, Ramos Mejía — v uradnih urah:
ponedeljek, sreda in petek od 15. do 19. ure ali po telefonu 658-6574
t
Glej. . . izbranega sem te naredil v topilnici bridkosti.
Izaija 48, 10.
Samo za nekaj dni je posijal svetel žarek posebne sreče v naše življenje, naš
Andrejček
in se že v enajstem dnevu življenja utrnil, še preden se je utegnil zateči v naročje užaloščenih staršev.
Položili smo ga v grob starega očeta 7. t. m. na pokopališče v San Martin, kjer se je nam v tolažbo s prelepimi besedami poslovil od njega g. Jože Košiček. prisrčna hvala njemu in vsem, ki so prišli k pogrebu in tistim, ki so nam bili v oporo v naših težkih dneh.
Janez Golob in Saša roj. Hartman, starši in ostalo sorodstvo.
Buenos Aires, 8. decembra 1976
♦
Dne 10. decembra t. 1. je odšla v večnost po zasluženo plačilo naša draga teta, gospodična
Francka Kogovšek
Pokopali smo jo 11. decembra na pokopališču v San Martinu. Prisrčno se zahvaljujemo vsem številnim rojakom, zlasti sosedom iz Churruce, za sočustvovanje in vso pomoč. Posebej se zahvaljujemo č. g. Fbancu Gromu, ki jo je stalno krepčal z božjim kruhom. Dalje se zahvaljujemo špiritualu dr. Filipu Žaklju za pogrebno sv. mašo in globok govor, prav tako tudi somaševalcem. Tudi se zahvaljujemo č. g. župniku Francu Bergantu za vodstvo pogreba in rektorju dr. Francu Gnidovcu za poslovilne besede ob grobu. Vsem iskreni Bog plačaj!
Žalujoči:
Sestra Marija por. Zorec, nečakinji Marija Zorec por. Sušnik in Darinka Zorec, nečak lic. Janez Zorec,
svak Franc Zorec in svakinja Julka Razpet ter družine Oberžan, Rupnik in Albreht
Buenos Aires, Pariš, Rovte, 11. decembra 1976