slovenski čebeliar
GURSIUO ČEBELARSKEGA DRUŠTVA ZA SIjOVE^IJO V liJUBliJA^I ~~Letnik XXIII.	V Ljubljani, dne 25. septembra 1920.	Štev. 9.
Čemerika (veratrum album).
V zadnji številki »Slovenskega Čebelarja« omenja voditelj krtinske opazovalnice, da je čemerika letos napravila precej škode na čebelah.
Ta rastlina je bila še pred petnajst leti na ljubljanskem barju močno razširjena in je bila poleg gnilobe največji strah čebelarjev. Ni cvetela vsako leto izdatno, toda, kadar je, so bili panji v kratkem skoraj ob vso žival.
Vsa ta rastlina — koren, steblo, cvet in med — je strupena. Saj že pomeni beseda čemer v stari slovenčini strup, in čemeren človek je tisti, ki je vedno slabe volje, se grdo drži,. . pa saj vsak ve, kakšen je tak pustež.
Koren čemerike so svoječasno rabili in ga še rabijo za zatiranje govejih uši.
Pa tudi v modernem živinozdravništvu se uporablja ta rastlina kot zdravilo raznih bolezni.
Čemerika cvete koncem maja in skoraj ves junij — koder jej kosa prej ne pre-striže življenja. Cvetje se razvije na precej visokem steblu in je belozelenkaste barve ter močno diši. Že duh cvetja je »strupen« in povzroča glavobol. Naravno je, da privabi čebele, ki berejo strupeni med in ga nanašajo v panj, če sploh morejo še nazaj s paše. Nekatere čebele ostanejo namreč omamljene že na cvetju; in pomrjejo tam. Zato dobiš skoraj pod vsako čemeriikino rastlino mrtve čebele, na cvetju pa posamezne sirotke z razprostrtimi krili, brez moči, posute s pepelna-stim cvetnim prahom te škodljive rastline. Odpornejše čebele pa najdejo le še pot domov, toda padajo že pred uljnjakom ali pa lazijo onemogle po bradah panjev in kmalu poginejo. Padajo vedno vznak in gibljejo
z nožicami toliko časa, da jih je konec. Najtrdnejših čebel pa strup ne premaga tako hitro. Vrnejo se v panj in odlože med najrajše tam, kjer se mladice polegajo. Ker se pa vsaika mlada čebela napije medu takoj ko zapu,sti svojo celico, in sicer tistega medu, ki je v neposredni bližini njene celice, je ranljivo, zakaj pade ob čme-rikovem cvetju poleg delavnih čebel tudi toliko mladic.
Delo čemerike je strahovito. Panji izgube včasih skoro vso žival in si potem na. mesece ne opomorejo.
To je naravno, ker so izgubili vse delavke in vse mladice ter ostane v panju le srednje star zarod. Kadar čemerika zelo medi -— to je seveda odvisno od ugodnega vremena — je panjevo dno vsako jutro pokrito črezinčrez z mrtvimi čebelami. Pred čebelnjakom je vse črno mrtvic, kakor po najhujšem ropu.
V Ljubljani dolgo nismo mogli dognati vzroka temu, poiavu. Šele očak ljubljanskih čebelarjev, prijatelj Peter Pavlin, mi je pokazal prave pot. Mikroskop je našo domnevo potrdil kot pravilno; dognalo se je, da sta strupena čemerikin med in cvetni prah in da so imele mrtve čebele tak med v sebi in panji v satju.
Zadnja leta je čemerika tod minula, boljše rečeno: škode nam ni napravila več. Strokovnjaki trdijo, da so jo uničila umetna gnojila, predvsem Thomasova žlindra in kajnit. Znano je, da zaduše umetna gnojila po travnikih csat in sploh nežlahtne rastline, To utegne veljati tudi za čemeriko. Resnica je, da je ni več. Letos sem pa vendarle na svojih čebelah opazoval, da jih je meseca junija precej padlo in da so mrle na tak način kakor takrat, kadar medi če-
merika. Kmetje ne gnoje več v taki meri z	Opazka v »Čebelarju« pa mi je odprla
umetnimi gnojili kakor preje in domnevam,	oči in su,mim, da so tudi pri meni mrle če-
da si je ta rastlina med vojno zopet opo-	bele junija meseca zaradi čemerike. mogla. Avgust Bukovec
-———--GS5C6čSZ=	-	-l-i;-——-—
Čemerika in umrljivost čebel.
Po močvirnih travnikih cvete začetkom meseca junija do 1 meter visoka rastlina z rumenkasto-belim, spodaj zelenkastim cvetom; pri nas jo imenujejo čemeri-ko. Posebno v mokrem juniju, se njeno la-tasto razcvetje bujno razvije. Cvete vsako leto, a letos je bilo vreme zanjo jako ugodno, zato si jo videl po močvirnih travnikih v veliki množini. Rastlino imajo za strupeno in menda celo z vodo, v kateri kuhajo koreniko te rastline, odpravljajo živini uši.
Ker čemeriko čebele zelo obletavajo, mora biti jako medena, Obnožiina je rumena. Ravno ob cvetju čemerike sem imel letos izredno veliko mrtvih čebel pred čebelnjakom, veliko še z obnožino na nogah, a skoraj samih mladih. Od začetka do 20. junija je bilo pred čebelnjaki kar nasuto mirtvic, akoravno sem jih skoraj vsak dan po eno ali tudi po dve smetišnici pomedel skupaj. Okrog čebelnjakov je smrdelo po strohnelih čebelah, namesto da bi dišalo po medu. Panji, ki so bili prej nabito polni čebel, so se tako spraznili, da si redlko katero čebelico opazil za mrežo. Bal sem se, da bi bila to brezletnost (nosema). Ker pa
pri brezletnosti čebele prihajajo, i z p a n j a s polnimi, napetimi zadki in največ starejše čebele, zato sklepam, da je tej umrljivosti vzrok edino čemerika, kar je kazala tudi obnožina mrtvih čebel. Mlade čebele, ki so komaj začele izletavati, so se vračale domov iz paše, a predno so prišle v panj, so počepale, se zvijale in do drugega dne trpinčile pred čebelnjakom, potem šele pomrle. Zadek pri njih je bil tudi napet, a blato je bilo navadno rumenkasto, a večina je imela tudi želodček napolnjen z medom in nekatere tudi na nogah rumeno obnožino.
Ker so že stari čebelarji imeli strah pred čemeriko in so še pred cvetjem poželi vršičke, zato oklepam, da je bila tudi letos vzrok umrljivosti čemerika. Takoj po košnji je prenehala umrljivost in panjovi so se v kratkem zopet napolnili, kar pri. brezletnosti ni tako hitro, ako panji sploh ne poginejo.
Ker je čemerika Ikot strupena rastlina gotovo tudi živini škodljiva, zato bi bilo priporočati, da bi poizkusili izstrebiti jo s travnikov.	—k.
l^rcOigD—	-=----ESSH^
Hoja.
Letos se je hoja ponekod dobro izkazala. Zdi se mi, da je najlepše medila nekako od Krima čez turjaške gore, ribniške hribe, kočevske gore proti Kolpi, kjer preneha gozd.
Po odcvitanju lipe so se prikazale prve temnejše kapljice v celicah, izpočetka manj, potem pa vedno več in več; višek je
dosegla proti koncu junija, začetkom julija. Vreme je bilo mirno, večkrat soparno, kar je tembolj pospeševalo biro in medenje. Opazoval sem to čudno prikazen v gozdu na hojah in iskal one uši, ki bi povzročale medene kapljice na nojeve iglice. Zaman je bil moj trud, ni jih bilof pa jih tudi ne bode. Najti bi jih utegnila
le bujna domišljija. Po večkratnem opazovanju sem prišel do sklepov:
1.	Hoja medi v sušnih poletjih, kar je navadno vsako tretje ali četrto leto,
2.	Obilnejše medi v tanki zemlji na skalovitih tleh. V težki, vlažni, ilovnati zemlji medi prav malo ali nič,
3.	Medene kapljice se vedno nahajajo na gornji strani iglic ob listnih žilicah, pa tudi ob strani žlebička. Nikoli pa ne na spodnji strani iglic.
4.	Medijo vse iglice; srednje stare bolj kot mlade ali prav stare. Široke, dolge, k.repiko razvite iglice mede najbolj.
5.	Lub ali vejica ne medi! Jutranja rosa ali lahek dežek izpereta večkrat medene kapljice na tla in po vejah, kamor se pozneje naselijo glivice (sajavec) in ono mesto postane nekako sajasto.
6.	Med je gost, težje razstopen od cvetličnega in temno-zelenkaste barve. V večji množini se vidi črn.
7.	Specifična teža je večja od cvetličnega medu. Če doliješ v kozarec s cvet-ličri-n medom hojevca, se vsede hojevec na dno kozarca, cvetlični pa se dvigne, da se prav lepo ločita drug od drugega.
8.	V času, ko hoja medi, zaostane v rasti.
9.	Mali dež ne prekine medenja, trajno deževje, zlasti pa močni nalivi, ustavijo izločevanje medu za daljšo ali krajšo dobo.
Za svojo osebo sem trdno prepričan, da izločanje medu na hojah nastane na ta način, da se ogljikova kislina v listih potom asimilacije pretvarja polagoma v škrob in sladkor, ki se kopiči v listih bolj
in bolj, da pride končno na površje. Ni-&
Letos bo marsikateremu čebelarju težko prezimiti čebele, ker ne bo dobil sladkorja po primerni ceni za pitanje svojih čebel. Amerikanski sladkor, ki ni dovolj očiščen, najbrže ne bo dober, češki
koli pa ni opaziti, da bi se nabirale medene kapljice na spodnji strani lista.
Med je tako gost na listu, da ga čebela le po daljšem času posrka z rilčkom. V jutranji rosi se nasrka vlage, da se po iglicah poceja, v tankih nitkah navzdol. Tega čebele urno srkajo in komaj prisopihajo domov. V 14 dneh je panj nabito poln. Vsak prostorček izrabijo, vse zadelajo, staro satovje dozidajo, da je ulica med sati komaj za eno čebelico. Zalega se ta-čas slabo razvija, če čebelar ne pazi, da je v vališču dovolj prostora za zalego. Večkrat se opazi, da je takrat zalega le na dveh ali Iren okvirčkih, vse drugo pa je pokrito z medom. V takem slučaju le urno točilo v roke in toči iz medišč. Satje iz plo-dišča prestavi v medišče; iztočene satove deni v plodišče in imel bodeš krasne uspehe,
Hojev med je prav tako dober kakor drugi. Nima onega pekočega okusa, kot ga ima nekateri cvetlični med ter se mnogo lažje uživa. Izvrstno se obnese pri vkuha-vanju sadja in konserviranju. Zelo priporočljiv je za ljudi, ki bolehajo na pljučih. Manj vreden je radi svoje gostote za pre-zimovanje, zlasti v trdih hudih zimah, kadar čebelam ni mogoče izletavati, kar pa se pri nas navadno ne dogaja. Še v novembru in večkrat celo v decembru nastane topel južen dan, da se čebele prav lahko očistijo. Gotovo je, da imamo še premile zime, da čebele po nepotrebnem zapuščajo gnezdo in s tem tratijo hrano.
Morda je letos še kdo drugi opazoval hojo ter se morebiti ne strinja z menoj.
Ne trdim, da bi se morda kaj ne motil. Več oči več vidi.	A. Peterlin.
očiščeni je pa predrag. Za prezimljenje je pa vendarle najboljši med.
Splošno se trdi, da jelkin med ni dober za prezimovanje, češ, da je smolast, čebele ga baje težko prebavijo, zato po-
Jelkin med in prezimovanje.
vzroča grižo, Ajdov med pa premočno kristalizira, zato rabijo čebele pozimi veliko vode, se vsled tega vznemirjajo, zelo izletavajo, se pogube itd. itd. Vse m o -g o č e res! Kaj pa če niso vsi ti predsodki strašilo v koruzi, ki ga je treba samo odnesii, pa ga ne bo več?
Zato pa, čebelarji, le proč s takimi predsodki! Vsak med je dober za prezimijenje, samo če ga imamo. Kako so pa prezimovali stari čebelarji svoje čebele, ko niso znali, da lahko krmijo čebele tudi s sladkorjem? Manj so poznali čebelno grižo, nego mi sedaj. Imeli so zdrave čebele, akoravno so prezimile na medu, ki so si ga nabrale ali na jelki, smreki, travniških cveticah, na ajdi ali drugje. Za dobro prezimovanje rabi če bela dovolj zaloge, primerno toplolo v panju in m i r.
Sedaj pa naj mi v ieh križevih časih premišljujemo, kako si bomo nabavili za čebele oderuško drag sladkor, ko dobimo pri čebelarjih zdrav jelkin med po primerni ceni!
Bilo je 1. 1911. Jelka je izborno me-dila; drugega medu ni bilo, tudi ajdovega ne. Tudi jaz sem imel takrat predsodke. Jelkin med gotovo ne bo dober, drugega nimam, kako bom prezirali čebele ? Griža! Čebele z nabitimi zadki kot s patroni letajo po panju in iz panjev ter pišejo z ru-javo brozgo spomine v jelkinem medu. Druge zopet, kumarne kot suha južina, bu-lijo z velikimi očmi v sicer polne celice, a kaj, ko je sama smola in se vleče kot štrene. Taka in enaka strašila, ki sem se jih navzel največ od Nemcev, so mi rojila po glavi.
Če je jelkin med tak, hočem ga nekoliko razredčiti s sladkorno raztopino in potem nakrmiti čebele, Kupil sem si 18 kg sladkorja po 90 vin, Skuhal sem ga 1 : 1 (1 liter vode, 1 kg sladkorja). Štiri panjovi so" imeli dovolj medu, a samo jelkinega, 16 panjev pa ni imelo dovolj za prezimijenje. Onim štirim panjovom sem dal po 1 liter sladkorne raztopine, vso drugo raztopino pa sem zmešal z 80 kg jelkinega
medu, ki sem ga seveda poprej dobro se-grel, da se je z raztopino dovolj zmešal. To ni bilo sicer hitro in prijetno delo, a
vendar so mi vsa ljudstva izvrstno pre-zimila.
Takega opravila nisem potem nič več imel, a bi, verjemite mi, tudi ne poizkušal več, ker sem prišel do prepričanja in izkušnje, da je vsak med dober za prezimovanje čebel, samo če ga imaš. Če dobiš lahko med, četudi jelkin, pitaj raje s tem, kot z dragim sladkorjem. Časi, ko smo dobili sladkor po 90 vinarjev, se ne vrnejo več. Seveda, ako ne moreš dobiti medu, boš moral poseči po sladkorju, četudi je drag. Za pomladansko pitanje pa je le med, če hočeš panji hitro spravili n-j višek.
Čebelarji, ki ne bodete imeli letos toliko lastnega medu, da bi nakrmili čebele za zimo, kupite ga od zanesljivih čebelarjev, ne od medarjev, četudi je jelkin. Ako imate predsodke, razredčite ga s sladkorjevo raztopino (1:1:5) in bodete čebele ceneje prezimili in morda še bolje kot na sladkorju. Sladkor rabite v teh časih le v sili.
Čebelarsko društvo v Ljubljani bo gotovo rado navedlo naslove onih zanesljivih čebelarjev, katerim jc letos jelka napolnila posode s svojim smolnatim, a zdravim jelkinim medom. Menim pa, da čebelarji izpod Krima pri Ljubljani niso imeli čisti jelkin med, ampak je na-mešan z medom od prašne ajde, kar je še bolje.	—k.
Opazka uredništva. Prepričevalnim besedam g. pisca moramo pa vendar opo ■ rekati. Ne bo res, da bi bil vsak med za zimsko hrano čebelam enako dober. Natančne preiskave, ne samo nemških, ampak tudi drugih, zlasti ameriških čebelarskih učenjakov, so dognale, da se od nekaterega medu nakopiči v debelem črevesu veliko več neprebavnih zaostankov, nego od drugega. Neposredni vzrok griže je pa ravno to prenapolnjenje črevesa z blatom in po-
manjkanje prilike, da bi se ga čebela iz-nebila. Tudi jaz trdim, da je vsak med recimo enako dober v dobi, ko čebela leta. Nikakor pa to ne velja za zimo. Na dobrem cvetličnem medu prebijejo čebele v panju 4—5 mesecev brez škode, uko-ravno med tem časom nobenkrat ne izle-tavajo. Na jelkinem medu pa to ni mogoče. Ako se vam je sponeslo prezimova-nje na tem medu, je io pripisovati slučaju, da so se čebele čez zimo vsaj enkrat, morebiti pa tudi večkrat očistile. V zadnjih desetletjih imamo vobče in povečini mile zime, dalje stoji večina naših čebelnjakov v zavet-nih solnčnih rebrih. Vsled tega ni čuti veliko o griži. V Ljubljani in njeni okolici in po vlažnih, meglenih nižavah je . pa stvar opasnejša, nego se navadno misli.
Najžalostnejša priča za to nam je 1. 1917., ©
Dober streljaj od mojega čebelnjaka v Kočevju se razteza dolg, lipov drevored, obstoječ od 15- do 2Qletnih dreves. V njem se nahaja oboje vrst lip, ozkoliste in širokoliste. Rast širokoliste lipe je buj-nejša, listi in cveti večji od druge, a je je manj. Ker mi kraj ni bil natančneje znan in mi ni bila dana prilika prepričati se, zakaj je prišla lipa ob dobro in častno mesto med našimi medonosnimi rastlinami, sem sklenil, opazovati jo letos natančneje. Cveti širokoliste lipe se razpuste teden preje, nego oni ozkoliste. Na enem in istem drevesu se ne razvijajo vsi hkrati, temveč polagoma, od spodaj navzgor, od zunaj na notranjost krone.
Komaj so se razpustili prvi cveti, že so jo obletavale čebele in čim bolj je naraščalo cvetje, tembolj so hitele čebele na njega. Cvetja je bilo letos izredno obilno, vreme ves čas zelo ugodno, da so lipe obletavali celi roji od zore do mraka. Mimoidočim je nehote uhajal pogled na drevo, vsak cvet je imel svojega odjemalca. Ne
ko smo imeli v panjih sam jelkin med. Tudi v zimi od 1. 17. na 18, je bilo meseca januarja celih 14 dni krasno, solnčno vreme in čebele so izvrstno prezimile, n. pr, pri Žnideršiču v II. Bistrici, pri raznih čebelarjih po Dolenjskem (Toplice, Dvor), kjer so imeli obilo jelkinega medu, pa prav nič drugega. Kako je bilo pa v Ljubljani in na Vrhniki! Stotine panjev nam je poginilo za grižo, ker tistih 14 dni, ko so imeli po deželi najkrasnejše vreme, je pokrivala Ljubljano in okolico noč in dan megla, tako da smo šele iz časopisja izvedeli, kakšno vreme je zunaj. Ne moremo torej trditi, da bi bil sam jelkin med absolutno dober za prezimova-nje. S primešavanjem sladkorne raztopine imam tudi jaz prav ugodne izkušnje, dasi jc težko razlagati, na kak način učinkuje sladkorna primes.

pozabim one nedelje, kako težke so padale na zletalno desko, otovorjene z obnožino in s polnimi želodčki. Lovil sem jih pri žrelu, vsaka mi je pokazala, da je prinesla bogato zalogo sladkega nektarja. Barva ob-nožja in smer izleta sta kazala, da prihajajo z lipe. Pa to mi ni bilo dovolj. Stopim pod lipo, pripognem vejo ter lovim na cvetju se nahajajoče čebelice. Nisem se zmotil, niso me varale. Vsaka mi je pokazala veliko kapljico, ki se je po okusu dokaj ločila od prej cvetočega grenkega divjega kostanja. Opozoril sem sosednje čebelarje, da naša lipa medi, pokazal sem pa tudi nekaterim odličnim gospodom kapljice iz stisnjenih čebelic, ki sem jih ujel na lipi.
»Dobro,« mi poreče kdo, »pa pokaži, kakšen je lipov med, če je lipa medila,;<» To je pa bolj težko. V času, ko cvete lipa, je na travniku že mnogo raznega cvetja. Čebele berejo tudi na drugih cveticah (seveda, ene in iste čebele ne na istem izletu) in se ne zmenijo za naše želje, da bi
Lipa.
ločile nam na ljubo lipov, zlatični in žaj-belnov med vsakega zase. Tudi ne moreš pričakovati, da bi nam morebiti še na vsako celico posebej prilepile etikete kot medar na steklenico z napisi: »Pristni lipov,« »fini žajbelnov«, »akacijev med« itd. V tem času, ko medi lipa, je zalega naj-
Prišel je čas, ko bomo zopet rabili goreče žveplo. Da ne za žveplanje čebel, ve vsak čebelarski začetnik, temveč za uničevanje njihovega sovražnika, voščene vešče.
Satje, ki ga bomo pobrali iz medišč, bo treba shraniti kot dragocen zaklad, da ne pride do njega omenjeni škodljivec. Sredstva proti njemu so prepih, svež časopisni papir in pa dobro zaprte omare, ki jih je treba v jeseni in pomladi vsaj vsakih štirinajst dni zažveplati. So tudi čebelarji, ki vso svojo satno zalogo redno preiskujejo in naseljeno zalego sproti po-končavajo.
Meni se zdi vedno pregledovanje pre-zamudno. Dišeč vosek mi je pri tem poslovanju tudi že privabil roparice. Satje hranim v posebni omari, pri kateri sem tla in vse stene prelepil s papirjem, da se prehitro ne izgubi žveplov dvokis. plin, ki se dela pri gorenju žvepla, ki uničuje že zastavljeno zalego in ki brani, da se nadležna žuželka zopet prehitro ne nastani.
Čujte, kaj se mi je pri žveplanju pripetilo! Nekega popoldneva sem zažveplal svojo zalego satja. Pridem naslednje jutro na vrt in krenem, kakor dan za dnevom, najprvo k čebelnjaku. V njegovi bližini zaznam nek čuden duh po zapaljenem vosku.
bujnejša ter porabi ogromno množino be-riva za razvoj. Gotovo ga pa pride tudi veliko v medišče.
Pri poznejšem trčanju se je opazila razlika medu, zlasti med cvetličnim in poznejšim jelkinim, ki je bil letos tudi imenovanja vreden,	A. P,
Po dolgem iskanju, odkod izvira ta vonj, odprem omaro za satje in strah me obide. Papir na tleh in ob eni strani je zgorel, nekaj satov je bilo obžganih in raztaljenih, del lesene stene osmojen.
Kako je to nastalo? Ali je odskočil kljub pazljivosti del vžigalice pri prižiganju v omaro, ali se je osmodila vešča ali zašla čebela ob gorečem žveplu in padla na tla? Razlage nisem našel.
Dalj časa potem prižgem žveplen trak in tu mi odskoči drobec goreče snovi ne v zabavo na roko. Po tem slučaju sem takoj uganil vzrok malega požara v omari. Prižigal sem žveplo med omarinimi vrat-mi, goreče postavil v omaro v plitvo posodico in hitro zaprl. Pri tej priliki je od skočil kosec gorečega žvepla na dno omare in skoraj povzročil veliko zlo.
Da se mi zopet kaj takega ne primeri, postopam sedaj pri žveplanju tako-le: Precej visoko škatlo iz pločevine postavim zunaj čebelnjaka na tla, prižgem žveplen trak in ga vtaknem v posodo. Potem šele goreče žveplo v posodi postavirrf v omaro na kos opeke. Neposredno nad posodo ne pustim satja, da se ne stali ali celo vžge.
Da se tudi vam ne pripeti taka ali še hujša nezgoda, upoštevajte mojo izkušnjo.
J. V.
----=:SB35BC	=
Pozor pri žveplanju.
(g)	-- -=	—~!S3g-firg"l	=====	~ g)
Čebelarji! Shranjujte vse uporabno satje! Čuvajte ga pred moljem! V lepem satju je čebelarjevo bogastvo.
Iz Prekmurja.
Pot naju, je nanesla s prijateljem koncem avgusta t. 1. v Dolenjo Lendovo, odkoder sva jo ubrala s kolesi v 31 km oddaljeno Mursko Soboto. Poleg sadjarstva naju e zanimalo osobito čebelarstvo. Od Dolenje Lendave do Mujrske Sobote sama širna planjava, po kateri se menjavajo njive s travniki in pašniki. Vasi so redke, a velike, z lepimi hišami in gospodarskimi poslopji, zgrajenimi v posebnem tipu
v obliki pravega kota. '—j J V obližju,
vsake domačije se nahajajo velikanske kopice slame, ki kažejo, da je glavni pridelek Prekmurja žito. Mnogobirojne črede goveje živine pa pričajo, da Prekmurcu ne manjka niti mleka niti mesa.
Kot čebelarja me je najbolj iznenadila velika množina akacije in a j d e. Akacija raste v dolgih drevoredih ob potih in cestah, med hišami po vaseh, in po raznih mejah. Ker je ne sekajo za kole kakor na Dolenjskem, se je razrasla v velika drevesa, ki dajejo ob cvetju, ako je količkaj ugodno vreme, najobilnejšo pašo. Prav taka ie ajda, ki je ravno docvetela. Čimbolj sva se bližala Murski Soboti, temveč je je bilo. Niso redke z ajdo obsejane njive, ki merijo po več hektarov. Poleg teh dveh najboljših medu,nosnih rastlin dajo spomladi obilo paše obširni travniki in pašniki. Sadnega drevja tu ni veliko, ker menda ne uspeva.
Najprej sva se ustavila v Beltincih, kjer sva v bližnji vasi Lipovci obiskala kmetovalca-čebelarja Matijaža M o n-č e c a , ki je tudi član našega dfruštva. Kako sva bila iznenadena, ko sva zagledala v zatišju in senci košatih jablan dva velika čebelnjaka s kakimi 80 panji. Še bolj sva se čuidila, da so to moderni panji s premakljivim delom in da čebelar — d a si preprost kmetovalec — vrlo dobro razume svoj posel. Panji so stojaki, izdelani po Naiszerje-vem sestavu, zelo podobni znanim dunajskim stojakom, Satnikov, ki merijo 20 X 26 centimetrov, imajo po 12 v plodišču in rav-
no toliko v medišču. Ker so okvirji vsi enaki, so kaj pripravni za prevešanje. Satniki vise v zarezah v topli stavbi in se odvzemajo od zadaj, prav talko kakor pri dunajskem stojaku,. Tri posebnosti, ki sem jih opazil pri tem panju, moram še posebej omeniti. Panji namreč niso izdelani vsak zase, ampak po 2, 3, 4 in celo po 6 skupaj. V slučaju prenašanja, prevažanja, ropanja, zlasti pa v slučaju gnilobe je taka uredba jako neprilična. Sicer pa napravi čebelnjak, tesno založen s temi panji, jako ugodno sliko. Najbolj čudno se mi je pa zdelo, ko mi je lastnik povedal, da ima plodišče v zgornjem, medišče pa spodnjem delu in pa ko sem. videl, da loči oba sicer popolnoma enaka dela (kakor pri A, Ž. panju) skoro 2 cm debela deska, ki ima samo ob sprednji steni kakih 5 cm dolg in 2 cm širolk prehod iz plodišča v medišče. Sprednja stena je dvojna in ima 2 žreli kakor A. Ž panj. Izredno prijazni mož nama je odprl nekaj panjev in s kleščami vzel iz njih več satov, ki so bili do tal napolnjeni s pokritim medom. Klju,b nenaravni uredbi plodišča in medišča in kljub debeli ločilni deski in ozkemu prehodu iz plodišča v medišče je bilo precej medu tudi v medišču (spodaj). Najlepši sati so bili pa seveda zgoraj v zadnjem delu, plodišča. Mož je že vedel, da je njegova uredba medišča in plodišča napačna in je bil že prej sklenil, da prihodnje leto preuredi vse panji na ta način, da bo plodišče spodaj in namesto ločilne deske matična rešetka. Sicer pa moram priznati, da panj ni; napačen, razen tega, da je opravljanje tople stavbe od zadaj silno nerodno in zamudno. Naposled nama je pokazal še primitivno točilo in letošnji pridelek medu, ki ga je bilo kljub slabemu; vremenu pretej met. stotov.
Najboljša paša je v akaciji in ajdi. V dobrih letinah toči po trikrat ali celo večkrat.
Ko naju je naposled pogostil z medom, kruhom in sadjevcem, sva se poslovila od gostoljubne hiše. Obljubiti sva morala mo-
žtij, da mu izposlujeva pri čebelarskem društvu matične rešetke in da zainteresirava naše medarje za njegov medeni pridelek.
V Murski Soboti sva izvedela, da je bil tam pred kratkim ustanovni občni zbor čebelarske podružnice za Prekmurje, ki ga je vodil g. Jurančič. (Zelo čudno je, da nam prijatelj Jurančič ni o tem ničesar poročal. Op. uredn.)
Drugi dan sva se napotila s prijateljem v severni del Prekmurja. Povsod sva našla Na'1'Szerjeve panje v večjem ali manjšem številu. Med drugim sva si ogledala krasen čebelnjak na župnijskem vrtu v Št. Juriju blizu; avstri,sko-madžarske meje. V njem je bilo 40 štirijakov in nekoliko prekmurskih pletarov. Tudi župnik je imel me-dišča spodaj, dasi je omenil, da to menda ni pravilno. Matične rešetke tudi on doslej še ni rabil.
Čez vse lep pa je čebelnjak na naduči-teljevem vrtu v Tišini poleg posestva in obširnih drevesniških nasadov grofa Ba-tiany-ja. Popolnoma nova (1, 1919. dovršena) lesena stavba, stoječa na betonasti podlagi, ima obliko pravilnega osmerokot-nika. V eni stranici je vhod, v ostalih sedmih straneh pa je vdelanih v vsaki po 12 Naiszerjevih panjev in sicer v dveh etažah po 6 in 6 skupaj (šestaki), vsega skupaj torej 7 X 12 = 84 panjev. Panji so popolnoma nepremakljivi in tvorijo sprednje in skrajne stranske stene panjev obenem stene čebelnjaka. Potrebna svetloba prihaja od zgoraj skozi strešni nastavek, ki je pcdoben kupoli.
Tuintam v Prekmurju je videti še stare slamnate pletare v obliki zvonca. Postavljeni so posamez na kvadratnih policah pol metra od tal. Za streho jim služi snop slame, ki je pri klasju trdno zvezan in' poveznjen čez pletar. Tako zavarovani ostanejo tudi čez zimo na svojem mestu. Posamez sem naletel tudi na panje, ki so podobni našim kranjičem.
Kolikor se je dalo dognati na pogled, se prekmurska čebela nič ne loči od naše sivke. Opazil sem tudi, da je ravnotako pohlevna in krotka. Samo v enem. slučaju
sem naletel kakor še nikoli v svojem življenju. Pri neki hiši poleg glavne ceste sem opazil vrsto pletarov. Hajd "brž z voza in k čebelam! Gospodar je poznal svojo »živino«, ker mi je odločno odsvetoval, da bi hodil v bližino. Jaz pa sem hotel celo pogledati v notranjost, nekaj zato, ua bi se prepričal o vsebini, nekaj pa tudi zato. da bi pokazal svoje junaštvo. Po dolgem prerekanju in po prigovarjanju njegovega bolj radovednega sina mi je vendar dovolil, da poskusim svojo srečo. Prižgem cigareto, vržem vstran klobuk, zaviham rokave, privzdignem in denem na stran slamnato streho in zgrabim z obema rokama pletar, ga odluščim polahko od podlage in obrnem. Toda gorje! Cel roj čebel se je sikajoč in besneč zakadil naravnost meni v glavo, ne zmeneč se za mojo cigareto, in pikal, da je kar škripalo. Domači so zbežali v hišo, moji spremljevalci z voznikom vred so jo odkurili po cesti dalje Jaz sem pletar malo podržal, ker ga vsled množice čebel, ki je ostala na podlagi, nisem hotel povezniti nazaj, postaviti ga pa nisem mogel nikamor, ker je zgoraj precej šilast. Končno, ko je bila sila na vrhuncu, sem ga prislonil k poleg stoječemu stebriču, zagrabil plašč in si zavil vanj roke in glavo, ter odhitel za drugimi v hišo. Za menoj se je pocedil močan curek čebel. Ko sem se nekoliko oddahnil in se izvečjega otresel besne živali, sem z glavnikom temeljito otrebil glavo od žel in v lase zaritih čebel in hajd zopet nazaj k pletaru. Toda ni bilo mogoče blizu. Kar v curkih so se zakadile vame, ko sem se približal na par korakov. Oditi sem moral in pustiti pletar na tleh. Ko bi ne bil tako vajen čebel, ne vem, kako bi bil prenesel ta napad. Moj tovariš, ki je oddaleč gle ■ dal, ni mogel verjeti, da zmore človek prenesti toliko strupa. Tako pa ni bilo hudega in še tisti večer ni nihče poznal, da me je pred 'par urami pičilo nekaj ducatov čebel.
Nazaj grede čez Pohorje in Ptuj sva se ustavila s tovarišem v Sobetincih pri mizarju in čebelarju Žnidariču in pri če-
belarju Zeleniku v Prvencih blizu Mož-gancev. Nikdar še nisem videl tako lepega in tako vzorno urejenega čebelnjaka, kakor ga ima g. Zelenik. V tem oziru moram častitati njemu in mojstru g. Juran-čiču, ki je izvršil načrt. Ali je pa tudi tako praktičen kakor je lep, o tem bi se dalo pa prerekati.
Končno sem imel na tem potovanju tudi priliko, da sem za malo časa obiskal
g. Stampfla v Stražgojncih pri Pragerskem,
&
Zadnji up je šel po vodi pri večini naših čebelarjev. Mnogi vsled neugodnega vremena niso mogli izkoristiti ajdove paše v avgustu.
Ta mesec je bil v prvi polovici suh, topel in solnčen. V drugi polovici pa je bil vseskozi moker, mrzel in oblačen. Hudih nalivov res ni bilo, a pršilo je več ali manj skoraj vsak dan.
Tam, kjer so sejali ajdo takoj po žetvi, tako da je v začetku avgusta že cvetela, so čebelarji še dovolj dobro opravili. Na Štajerskem in v Prekmurju sem videl, da so rabili izmetalnico že sredi meseca.
Pri nas na Kranjskem so se večinoma držali stare navade, in če so bile tudi njive že prej prazne, sejali so ajdo o sv. Alešu in tako je začela cvesti šele o Vel. Šmarnu. Tega bogatega vira čebele niso mogle izrabiti. Mraz in mokrota sta jim branila izlet, še bolj pa povratek. Mnogo jih je ostalo ob cvetju, mnogo obležalo pred čebelnjaki. Panji so se praznili in ostali suhi. Izjemo poroča le Selo pri Žirovnici.
Razveseljivo je edino to, da so se kmetovalci zopet poprijeli dobro medeče črne ajde. Na Ljubljanskem in Sorskem polju sem se prav trudil, da sem opazil kako njivo obsejano s sivo ajdo. Ljudje so prišli do prepričanja, da imajo od okusne moke iz črne ajde več koristi kot mnoge slame, ki jo daje siva ajda. Dobro mi je
Ne bom popisoval, kako sem bil sprejet in kaj sem videl pri g. Stampflu, ker nam v tem oziru dovolj pove današnji članek Toliko pa rečem, da kakor še nisem videl lepšega čebelnjaka nego je g. Zelenika, tako ne poznam ljubeznivejšega in bolj izkušenega čebelarja, nego je g. Stampfl. Srečno pot v novo domovino! Spomnite se nas, ko pridete v ameriški eldorado!
M. Humek
označil kakovost obeh star kmetski oča-nec v Stajah za Studencem na Ljubljanskem barju, pripovedujoč: »Imel sem oboje ajd, drugo poleg druge. V črni sem našel osem. mišjih gnezd, v sivi pa nobenega.«
Vendar je še mnogo polja, kjer gospodari skoraj samo sivka. Delajmo na to, da se bode prav povsod sejala neprimerno boljše medeča črna ajda. Slov. čebelarsko društvo bo skrbelo, da se bodo prihodnje leto o pravem času objavili kraji, kjer se bo dobilo dobro seme. Če bo vreme le nekoliko ugodnejše, kakor letos, nam čebelarjem ne bo mogel izostati uspeh.
Posebna poročila.
Selo pri Žirovnici, Pri nas je bila le tos izborna paša na ajdi, pa smo odpeljali čebele proti Ljubljani, kjer le malo dobe. Matice stavijo zalego kar naprej. Mogoče bomo letos vzimili vendar le brez pomoči.
Krtina. Letos čebele ne bodo donesle toliko, da bi imele dovolj za prezimljenje. Vzimiti bo treba manj ljudstev, a močil a. Mnogo čebelarjev naše podružnice, ki obratujejo v kranjičih, ima napačno navado, da prezimujejo slabotna ljudstva, ki imajo istoletne matice, močne prvece z enoletnimi maticami pa odstranjujejo, češ, da imajo prestare matice.
Formin pri Ptuju. Ajdova paša se je letos, hvala Bogu, v začetku avgusta dobro obnesla. Vsako jutro je megla napo-
Opazovalne postaje.
		Panj je		na teži >					u v		Temperatura			"S	Dnevi						
Kraj	pridobil dkg			izgubil dkg				jO a v.	rt "IT o 2		.2.	.i	0) ti a	-D '5	e	S o •on	S	solncem		a o	
							S«	o				•M	C S							M	
		mesečna trelnna					0,	EL,	O.	o		C	T3	<y	<u	cs	0	'/2	celi	<» > N	
	1	2	3	!	2	3	dkg			O	C	13	CA S	N t	N	Cfl					
Ljubljana.......	90	! 10	40	80	20	45	95	__	20	19.	+ 35	+ 7	+ 20	28	17		12	5	14	2	
Vič pti Ljubljani . .	130	150	—		—	10	270	-	50	10.	+ 38	+ 9	+ 2T1	27	17	—	6	4	21	1	
Selo pri Žirovnici	1 55	355	945	95	20	120	1120	—	250	23.	+33	+ 12	+21	28	16	—	9	15	7	26	
Jescnice (Gorenjsko)																					
Krtina pri Dobu . .	10	230	3 L 5	45	15	105	390	—	75	19.	+32	+ 5	+ 17'2	30	18	—	7	10	14	10	
Sv. Gregor pri Ort-neku........	102	10	—	74	10	126	—	98	60	10.	+ 30	+8	+ 16	—	31	—	7	10	14	21	
Sv. Peter pri Mariboru ........																					
Formin pri Ptuju	445	1600	160	130	270	185	845	—	350	19.	+ 27	+ 14	+ 18'3	30	17	—	1	14	16	5	
Okljukova gora pri Sromljah .....																					
Mokronog......	250	510	2.0	30	40	210	750	—	155	19.	+ 26		+ 16	29	12	—	10	8	13	13	
Dolenja vas pri Cerk- |	240	165	—	50	20	150	185	_	50	10.											
niči........|	170	140	—	70	20	115	105	-—	40	14.	+ 28	+ 5	+ 15-8	28	9	—	11	9	11	22	
Novo mesto.....	10	160	230	20	5	90	285		80	28.	+ 34	+ 10	+ 16	29	17		6	10	15	10	
jiia ajdo in čebele so kar vrele iz panjev. Pri mnogih panjih so bila žrela premajhna Vračajoče čebele so bile kakor pijane. Počivale so po čebelnjaku, drevju, travi, plo-tih itd. in po kratkem odmoru šele hitele v svoje panje. •— 21. t. m. je prišel dež in mrzio vreme in to je trpelo tako dolgo, da je ajda cdcvetela. Izmetalnico smo pa ven dar rabili. Če bi ne bilo deževalo, bi nam še posode manjkalo.
Dolenja vas pri Cerknici, Medenje gozda je izostalo. — V tukajšnjem okolišu so se letos pojavile ose v ogromnem številu. Po jelkah in posebno vrbah kar šumi kakor pri čebelnem rojenju, pa ne ca m o pri nas, temveč cele ure daleč na
K otvoritvi čebelarske razstave v Celju 1912 je prišel gospod bolj majhne postave, živahnih oči in gibčnih kretenj. Ogledoval si je razstavljene predmete tako, da so veščaki takoj zaslutili v njem spretnega čebelarja Prihodnji dan je prišel zopet, a s predmeti, kakoršnih si na vsej razstavi iskal zaman: idealna ljudstva v panjih z nastavki, brezhibna družina v najnovejšem mobilnem panju z zanimivo ventilacijo, kaj zanimivo izletalnico (Stau-dingerjev amerikanec) itd. Učit se je prišel na razstavo, a bil je učitelj sam.
Bil je to g. Jožef Stampfl, velečebe-lar in trgovec v Stražgojncih, vasi Cirkov-ške župnije, pol ure oddaljeni od postaje Pragersko. Tiho in skromno je živel med nami, tako da kljub svojim velikim zaslugam za povzdigo čebelarstva še danes ni dovolj poznan našemu čebelarskemu svetu; tiho in skromno se sedaj poslavlja od stare Evrope, da si ustanovi nov dom onkraj velike luže. V slovo vrlemu možu sledeče vrstice.
Gosp. Stampfl se je porodil 3. januarja 1, 1859. v Framu, divni podpohorski vasi, znanem letovišču. Zgodaj je izgubil očeta in dobil strogega očima, ki je živahnega
okrog. Kaj dobijo vse na jelkah, nisem mogel dognati. Opazil sem pa, da na vrbah pobirajo roso, ki topi sladke izločke listnih uši, ki jih je jako veliko. Ker so vse manj občutljive proti mrazu, gredo bolj zgodaj na delo in vse prej odneso, preden izlete čebele.
Novo mesto. Vsled hladnega vremena, ki je nastopilo 22. avg., je ostajalo mnogo čebel na paši, pa tudi po tleh pred čebelnjakom je bilo vse črno. Komaj toliko jih je ostalo, da so ogrevale zalego. Kakor kaže, bomo imeli eno najslabših čebelarskih letin in ne vem, kako bomo pre-zimili, ako ne dobimo sladkorja.
Jos. Verbič.
dečka oblagal s trdim delom, A še danes ne pride piskra beseda iz ust našega čebelarja proti trdemu vzgojitelju. »Bilo je res prehudo,« omenja, »toda navadil sem se dela«. In res, težko najdeš bolj delavnega moža, kakor je bil vedno g. Stampfl. Zelo muzikaličen, dovtipen, gibčen in skrajno pošten deček je bil ljubljenec vseh; tudi v Mariboru, kamor se je umaknil v najhujši sili, je kmalu prišel do popolne veljave pri mojstru, pri katerem se je docela izvežbal v mesarski obrti (1874 do 1879), Odtod je šel v Hercegovino k vojakom (1879—1883) in se je kmalu priljubil pri višjih in nižjih, pa tudi pri domačem prebivalstvu.
Mesarstvo pa njegovi mehki naravi ni prijalo in po raznih poizkusih, priboriti si na drug način pošten košček kruha, sije omislil 1. 1892. dva panja čebel. Lotil se je te panoge kmetijstva s tako vnemo, izobraževal se je v teoriji in praksi tako temeljito, da je bil kmalu med našimi sosedi znan kot strokovnjak prve vrste, in mirno lahko trdimo, da ni blizu čebelarja, ki bi ga presegal v teoretičnem znanju in praktičnem občevanju s čebelami.
Leta 1895. se je g. Stampfl s svojo dru-
Jožefu Stampflu v slovo.
žino stalno nastanil na medonosnem Ptujskem polju, in sicer v Stražgojncih, Tu je postal v najkrajšem času velečebelar z blizu 100 čebelnimi družinami. Njegova ukaželjnost ni nikdar usahnila. Vse, kar so izumili podjetni čebelarski iznajditelji, vse je hotel preizkusiti, vsako izboljšanje v obratu, vsako novo orodje mu je bilo kmalu znano. In baš v tem ne vzdrži pač nobeno drugo čebelarstvo primere s Stampflcvim. Štori, košnice, dunajčani, Gerstungovci, Žnideršičevci, vseh vrst amerikanski, Štraulijevci, Kunčevci itd., vse je lahko preštudiral tukaj ukaželjni čebelar v vzornem obratovanju. Vsak sistem je opravljal naš mojster natančno po iznajditeljevih navodilih ter potem prilagodil obrat krajevnim razmeram. Poleg tega je imel zmerom v zalogi vse orodje, potrebno pri čebelarskih opravilih, pridobivanju in čiščenju medu in voska. Mno-gokaj je izdatno izboljšal; tako je solnčni topilnik njegovega sestava neprekosljiv. Kratko: vse, kar se je izumilo na čebelarskem polju, si lahko proučil v tej edini stalni čebelarski razstavi.
Po vsem tem je pač umljivo, da je bil vsekdar odlikovan, kadarkoli je kaj razstavil (n, pr. na Dunaju, v Gradcu, v Celju), da so iskali stikov s tem čebelarjem širokega obzorja čebelarski mojstri iz nemških in ogrskih dežel, po celjski razstavi tudi domači čebelarji. Kljub svoji skromnosti —- z edino majhno izjemo ni nikdar ničesar pisal —- je zaslovel g. Stampfl po vsej pravici daleč naokoli kot pravi čebelarski mojster.
Neminljive so zasluge g. Stampfla za razvoj čebelarstva na širnem gornjem Ptujskem polju, v gornjih Halozah in po pohorskem podgorju. V letih pred 1900 je doletela čebelarje starega kova katastrofa. »Ni več sreče pri čebelarjih,« so rekli in čebelnjaki so se praznili, podirali, trohneli. Naravno! Izginjale so široke, vse leto cve-teče mejice med njivami, skrčili so po metre široke, cvetočega grmovja polne,
gozdičem odgovarjajoče meje ob potih in med travniki, žito so očistili modriža, črna ajda se je umaknila sivi, »prahe« (neobdelane njive) so izginile ... »Muha ne da kruha« — ta pregovor je postal resničen tudi vsled padanja cen »strdi«, vsebujoči med, vosek, čebele, ličinke in z ilovico pomešan kravjek. Tupatam je še životaril kak panjič, ko se čez noč vzdigne iz tal Stampflov čebelnjak, res pravo čudo vsem domačinom. Pa ti koši! Vse v »gla-žu«! In noter se lahko vsak čas pogleda! Čebel nič ne smodi! Zato pa zdaj nam vse izropajo, ko ima »star e« čebele!... G. Stampfl je pa učil, razkazoval, podarjal točen med in delal. In danes? Skoro v vsaki vasi razsežnega ozemlja se vzdiguje mogočen čebelnjak z modernimi panji, vodijo jih Stampflovi učenci, mnogi že pravi čebelarski mojstri! Poznajo medstene, ne pa žvepla, med točijo v lepe posode, ne pa v žepe medičarjev.
Nad vse zanimiva so Stampflova predavanja. Izpraševanja in točnih odgovorov ni konca, ne kraja. Napravi roj iz slam-njaka, tega navduši za mešani obrat in mu odstopi nastavek, onemu da našega »Čebelarja«, drugemu' košček matične rešetke. Govori se o umetnem satovju, o začetkih in ta in oni si nese domov kar celi sat. Kar koga zanima, s tem mu postreže učitelj iz svoje bogate zaloge od modernega panja ali matice do pasti za miši ali ose. Na ta način je postal g. Stampfl pravi ustanovitelj čebelarstva daleč okoli svojega doma.
"Že iz teh kratkih podatkov razvidimo neprecenljive zasluge g. Stampfla za naše čebelarstvo: bil je mojstrski učitelj začetnika, bodritelj- izvežbancga, ustanovitelj mnogih čebelarskih obratov, duševni oče bližnje podružnice (Orehova vas). Podjetni duh ga žene v Ameriko in nas zapušča osirotele. Vsi, zlasti njegovi hvaležni učenci, mu želimo mnogo sreče v novi domovini in mu kličemo: Na mnoga leta!
Dav. Beranič.
Listek.	Čebelarji v Ljubočah.
Fr. Lackmayer, Preddvor, p. Tupaliče.
Druga črna gniloba se loti le starejših bub, katere po nji napadene dobijo rjave lise, ki se čimdalje bolj raztezajo in slednjič buba očrni in pogine. Taka zalega smrdi kislasto kot n. pr. gnila jabolka. Tekočina iz njih se pa ne vleče in ne drži sten celic, Pokrovci ostanejo celi, če jih čebele niso same načele. Po teh bacilih napaden panj, ako je še dovolj močan, ozdravi kakor hitro nastane izdatna paša. Zakaj? Zato, ker čebele takoj ven izme-čejo pokvarjeno zalego, celice očistijo in napolnijo z medom. Zalego pa gojijo v novo nastavljenih celicah. Če taki družini obesimo v gnezdo umeten sat, smo s tem pripomogli, da se prične hitreje razvijati in množiti. —- A vsega tega, vi ljubi prijatelji, ne morete opravljati v kranjičih. Vidite, tudi to je ena izmed mnogih prednosti panja s premakljivim delom!«
Župnik je prenehal, se nasmejal svojim poslušalcem in ko je videl, da ga z zanimanjem poslušajo, je nadaljeval s svojim čeb. poukom.
»Pa še na nekaj vas moram opozoriti. Včasih zamrje zalega vsled mraza, ako je po večdnevnem lepem in toplem vremenu, zlasti zgodaj spomladi, nastalo zopet mrzlo vreme in so bile čebele prisiljene strniti se sredi gnezda in tako zapustiti zalego ob krajeh satov. Največkrat se pa pripeti to le: Nekateri panj ima zelo rodovitno matico. Vsled preobilne zalege in le bolj pičle paše uporabijo čebele zanjo skoro ves sproti doneseni nektar. Paša se pretrga — in zalega vsled pomanjkanja pogine.
In tu vidimo naenkrat iz tega nesrečnega panja počasi lezti čebele, ki padajo raz brado na tla, nekaj časa si prizadevajo • vzdigniti se, končno obleže in pred panjem se množi število mrličev.
Včasih pa je panj po roparicah okra-den, ki imajo isiti duh kot čebele v okra-denem panju in zato jih napadene čebele ne ločijo. Te odnesejo ves med in v panju
nastane, če ni obilne paše, pomanjkanje in vsled tega zalega pogine. Taka gniloba je navadna mrliška gniloba, polna bogve kakšnih drugih bacilov! Vsem tem panjem je treba odstraniti satje z mrtvo zalego, nadomestiti s čistim satjem in dobro založiti z zdravim medom. Če je bil pa panj ropan, daj čebelam črez noč drug duh po kaki dišavi in žrelo priprl! Navadno jih še ojačimo s kakim satom, polnim zrele zalege, ki smo ga odvzeli kakemu močnemu plemenjaku. Samoobsebi se razume, da se pomaga takim panjem le spomladi in začetkom poletja, jeseni ni več vredno. Takrat naj se združijo s srednje močnimi panji. Kar vam pa sedaj povem, si dobro zapomnite! Najizdatnejša obramba zoper gnilobo je prav močan panj, ki ne poz-ia nikoli nobenega pomanjkanja glede zdravega medu in obnožine. Zato trdim, da se mora čebelar pogostoma prepričati s pre-gledavanjem panjev, če imajo vsega dovolj. Čebelar, ki med letom skopari, ko ni dovolj paše, in pusti čebele stradati, ta si je sam uničil vsako upanje na izkoriščenje dobre jesenske paše. Kaj zmorejo slabiči ali celo bolne družine? Torej še enkrat. Vsak panj mora imeti vedno dovolj medu! Če pa ne moreš zalagati z medom 20 panjev, imej jih samo 10, če pa jih niti toliko ne moreš preskrbovati, imej jih samo 5! Pet močnih delavcev več naredi kakor 10 jetičnih — četudi pridnih! —-
Sedaj pa, oče, le naredite kakor sem vam svetoval. Čebele v usmrajenih panjih močno zažveplajte, da se ne bodo mučile, in potem vrzite vse v ogenj. Panja sta stara in kakor vidim, že precej trhla, torej ju ni škoda!«
Župnik je vzel klobuk in hotel oditi, ko naenkrat zapazi novi panj s premakljivim delom.
»Ali je ta morda tvoj, Metka?«
»Da, moj je, Tonič ga je naredil in oče so mi vanj usadili dva drujca, kakor ste nam svetovali. Ali si ga hočete ogledati?«
Župnik ga je odprl in pregledal prve sate. Panj je bil narejen po vzorcu Pavli-novcev na toplo stavbo. Čebel je bilo dovolj v njem, a stavba satja je bila nepravilna.
»Ali si jim dala v okvirčke same začetke?« vpraša župnik.
»Same, ko nisem imela drugih večjih,« odgovori Metka.
»Zakaj pa nisi prišla k meni in bi ti dal vsaj tri cele sate? Vidiš, sedaj bodo stavile sate poševno, noben sat ne bo pravilen in ob boljši paši jih bodo na eni strani skupaj zlepile. Kako jih boš potem jemala iz panja? Vse boš raztrgala, med se bo cedil po panju, čebele pa branile svojo zalogo in roparicam boš dala priložnost k napadu. Glej, Metka! Prvi sat koj za prvo končnico imel bi biti z nalepkom, drugi bi moral biti popolnoma izdelan ali celo umetni sat, tretji zopet le z začetkom, četrti izdelan itd. Tako bi bila prisilila čebele, da bi bile morale vse sate pravilno izdelati. Ker so pa sedaj enega izbočile, bodo druge tudi, ker morajo imeti v ulicah zase I cm prostora. In teh izbočenih satov ne boš imela kje uporabiti! Dobro si zapomni! Še danes te sate popravi, in kadar bodo oče jeseni trgali, izberi si lepo ravno mlado satje in ga ureži za svoje okvirje. Spomladi ti bo prav prišlo. Sedaj pa z Bogom!«
Ko je župnik odšel, je dejal Tonič:
»Saj sem rekel, da ženske niste za čebelarstvo! No, kaj bo pa sedaj, Metka?«
»No, kaj pa hoče biti?« je oponašala Metka Toniča v počasnem zategovanju, »Potegnem s kaveljčkom okvirčke ven in skrivljene dele odrežem in sate uravnam. Ali si ti, Tonič, ko si pričel čebelariti, vse znal?«
»Prav imaš, Metka!« dostavil je Janko. »Nihče ne pade učen z neba. Od napake se učimo.«
»Da, da! Od napake se učimo, če jo spoznamo in se je res hočemo zanaprej varovati!« je pripomnil Mihol, namršil goste obrvi, pograbil lonček za žrjavico in hotel takoj zažvepljati usmrajena panja.
»Šele zvečer, oče! je dejal g. župnik, kadar bodo vse okužene čebele teh panjev doma!« je opozorila očeta Metka.
»Ah tako! Tacega žalostnega pokopa še nisem doživel pri svojih ljubih čebelicah, Revice!« je vzdihnil Mihol in se obrnil v stran, menda zato, da je prikril svoje solzne oči.
X.
S sprehoda domov grede se je oglasil župnik pri Smodinovih. Smodinova mati je bila že osem let vdova. Primožila se je bila na precej zadolženo posestvo, a njen rajni mož je spravil svoj dom z njeno pomočjo v nekaj letih na trden temelj. Po njegovi smrti je ostala vdova sama, odbila vsakega snubača in živela le za svojega edinca Janka, ko so drugi otroci pomrli. Previdna in skrbna žena je domačo srečo še bolj povzdignila. Res ni bilo veliko polja, a kar je bilo, je bilo dobro in rodovitno in pa vse okoli čedne, prostorne hiše. Dekla Špela je bila gospodinji nekoliko v sorodu in je služila pri hiši že deset let, in ker je Bog ni obdaril s telesno lepoto, pač pa z marljivostjo in pridnostjo, ki je mladina ne zna ceniti, ni mislila na možitev.
Pri Smodinovih niso poznali ne prepira ne krega, pač pa slogo in vztrajnost!
V takih razmerah je vzrasel naš Janko — čebelar, materi s celim srcem vdan.
Janko je ravnokar vsadil zadnji roj tega leta. Vesel je bil. Od dveh v Zalogu kupljenih starcev je dobil šest rojev, župnik mu je podaril prvca, ki je rojil in dal vnuka ali deviški roj, od Toniča in Mihola je kupil po dva drujca, ki ju je vsadil v panja z okvirčki.
Tako je imel dva izrojenca, tri prvce, enega vnuka, šest drujcev in dva trekov-ca. Torej 12 zasedenih panjev. Bilo jih je pravzaprav 14, pa drujca od Mihola je # vsadil skupaj v en panj in istotako je naredil z obema Toničevema drujcema.
Ko je Janko zapazil, da prihaja župnik, mu je šel nasproti in ga pozdravil.
»No, mladi muhič, kako kaj čebelariš?
Moram pogledati!« se je nasmehnil župnik Černič in vstopil v čebelnjak.
»Kakor vidim, imaš tukaj lep red in pa vse je snažno. Tako ima biti! Vsaka reč naj ima svoj prostor! Kdor ima vse razmetano, ne more potem najti, kar bi takoj rabil. Kdor ima grebljico enkrat na polici, drugikrat na mizi ali jo pozabi kje na panju, je ne more najti, ko jo rabi: to se imenuje nered, ki nikomur ne koristi.
(ŠF
f Ivan Lampe. Dne 11. sept. je preminul v Kranju odlični član našega društva in vrl sotrudnik »Slov. Čebelarja« mag. pharm. g. Ivan Lampe. Kdor ga je poznal in bral njegove članke, mora priznati, da je društvo izgubilo z njim idealnega člana, čebelarji izredno ljubeznivega tovariša in Kranjska čebelarska podružnica požrtvovalnega organizatorja in voditelja. — Obširnejši nekrolog priobčimo v prihodnji številki.
Savinjska dolina. Pri šaljivem Grabnarju v Dragopoljah pri Gomilskem smo se zbrali bližnji čebelarji Savinjske čebelarske podružnice na Mali Šmaren ob štirih popoldne k petemu čebelarskemu shodu. — Dasi je bilo vreme prav ugodno in je veselih sušilcev ota-ve kar mrgolelo po bližnjih travnikih — zbralo se nas je vseeno 30 čebelarjev iz najbližje okolice. Po običajnem pozdravu poroča g. načelnik najpopred o občnem zboru Čebelarskega društva v Ljubljani, dočim predava g. Piki o letošnji ajdovi paši, ki nam jo je pokvarilo slabo vreme, da bo treba na jesen pridno združevati in skrbno paziti, da bodo imele naše ljubljenke dovolj zaloge za zimo. Pravilo nam bodi vselej: Bolje je pustiti več, kot premalo; kajti na pomlad je ložje kaj vzeti kot pa dodati. Vsak skrben čebelar naj si zato prihrani vedno nekaj celih medenih satov. Ker se je pričelo že tudi ropanje, omenil je poročevalec tudi nekaj o vzrokih in kako ga uspešno zabraniti. Tudi o matičnih valilnicah nam je predavatelj dal praktična navodila. Le te bodo postale za čebelarje z A-Ž panji največja potreba. Ker se je g. Piki s takimi že sam pečal ter imel najlepše uspehe — obljubil nam je, na našo iskreno prošnjo, — da upelje za potrebe naše podružnice spet primerno število matičnih valilnic, kakršne je videl v ljubljanskem Marjanišču. Vsak preudaren čebelar bo delal na med ter pripu-
Odpadke satja mečeš v dobro zaprti zabojček, da ne morejo do njih vešče. Miza je čista, tla pometena, panji lepo v vrsti, za orodje določen prostor. Tak0 je prav! Kaj pa streha, ali je dobra? Ali ne zateka?«
»Dosedaj še nisem zapazil, da bi kje puščala,« odgovarja Janko.
(Nadaljevanje prih.)
stil le toliko rojev, kar jih bo rabil za izmenjavo matic. Da pa si izpremenimo čebelno pleme, treba bo začasno pridno — zlasti sedaj na jesen — skrbeti, da dobimo pri drugih čebelarjih mlade matice od drugcev ali tretjakov, ali da zamenjamo kar cele roje, — Izreja mladih matic je postala za napredne čebelarje neizogibna potreba. S tem vprašanjem se bo treba intenzivno baviti. — Ker je bil ta shod za to leto zadnji sestanek, poroča g. Piki še podrobno o odbiranju plemenjakov in kako jih vzimiti, — Proti koncu nas je še posetil tudi domači g. župnik Grobelšek, ki se je živo zanimal zlasti za razna vprašanja. Posebno ga je pa veselilo, da se je zlasti mla-dež začela tako zanimati za to idealno panogo kmetijstva — za umno čebelorejo, ki odvrača mlade fante od toli pohujšljivega pijančevanja, postopanja, tepeža itd., ter jim blaži srce.
Za gostoljubno pogoščenje — po dveur-nem shodu — pa vsem domačim Grabnerje-vim — zlasti šaljivemu Tinu — srčna hvala!
Tajnik.
Dober nauk za neveste. »Zakon je baje s strdjo namazan križ. Ko se strd poliže, pa križ ostane« — tako pravi pri nas neka stara prislovica; zato pa si iščite drage in ljube neveste svoje bodoče može le vedno med čebelarji; kajti pri njih ne bo nikoli križa, ker, ko bodete strd polizale — vam bo ljubi možek križ iznova namazal s strdjo. Tudi pelin je v zakonskem življenju kaj grenek in bridek. Ker pa te rastline čebele ne marajo — ga tudi čebelar ne bo imel; zato ti ljuba nevesta, ne boš imela bridkega življenja pri njem! — Sploh pa so čebelarji dobrodušni in dobrosrčni ljudje, zato po njih.	Feliks.
Iz Rožnega dola. Zopet Vam imam poročati resultat opazovanja in sicer glede sr-
Drobiž.
šenov. G. Lakmaver trdi, da so sršeni za čebele neškodljivi. Jaz pa mislim, da spadajo me4 najhujše sovražnike čebel ter prekose v tem oziru celo čebelnega volka. Svoje čebele sem prepeljal na jesensko pašo v Mirno peč. Po nekai dneh grem pogledat ter opazovat pašo. V bližini postaje na neki ajdovi njivi in pri stojišču čebel opazim nenavadno veliko sršenov, ki so lovili čebele. Na omenjeni njivi jih je bilo trajno kakih 30 do 40, ki so po cvetju ajda pobirali in odnašali čebele. Sršen prime čebelo bodisi letečo v zraku ali pa sedečo na cvetu, ji na mah odgrizne oprs e ter odnese mehki zadek v svoje gnezdo. To sem videl natanko. Vsedel se je z ujeto čebelo na bližnje drevo ter jo oskubil na omenjeni način. Slvar mi je postala za moje čebele pre nevarna, zato ha;d skat sršenovo gnezao, a i ga uničim. V takih stvareh izurjeni pastirji so mi ga takoj pokazali. Nahajalo se je v bližnji zapuščeni zidanici pod slemenom ter je imelo velikost cestne svetilke. Ostrmel sem nad množico tam brnečih sršenov. Toda kako jih uničiti, kajti sršen ima želo kot drobno šivanko ter strupa najmanj za 10 ali še več čebel. Delo torej ni tako lahko. Trebalo :e stvar natanko organizirati. S tovarišem čebelarjem sva izdelala bojni načrt, glaseč se na ogenj. Streha je bila iz hrastovih desk ter povrhu pokrita s pločevino. Navezala sva torej na dolg drog slamo in jo polila s petrolejem. Nato je eden slamo žvižgal, drugi pomolil gorečo bakljo pod gnezdo. Plamen je objel gnezdo dobesedno in sršeni, bežeči iz njega, so si takoj osmodili krila ter padali liki toča na tla. Uničeno je bilo vse, kar se ni nahajalo zunaj na »lovu«. Bilo je 5 kolobarjev zalege s 1500 ličinkami, velikimi kot mezinec, ter najmanj toliko odraslih sršenov na tleh. Lahko trdim, da je bilo enako število na paši, kajti prihajali in odletavali so kakor čebele iz srednjemočnega panja. Pri tem sva pobila in posmodila z drugo bakljo vračajoče se sršene. Vsega skupaj sva pokončala okoli 3000 sršenov.
S tovarišem-čebelarjem sva ugotovila, da so prinesli sršeni v teku 10 minut kakih 10 čebel. Vsakdo si lahko izračuna, koliko škode napravi ta čebelni ropar. Po mojem mnenju znosi eno tako gnezdo v enem mesecu srednji panj čebel.
Torej brezobziren boj sršenu!
A. Polič.
Iz Belokrajine. Kar čebelarim, ni še obetalo biti tako dobro čebelarsko leto, kakor letos. Sadno drevje je bilo prav zgodaj v cvet-
u in čebelice so kmalu začele polniti svoje pi-skerčke. V maju pa je cvetela akacija in čebelice so nanosile toliko medu, da ni imela matica kam staviti. Posledica temu je bilo slabo rojenje in majhni roji. Takoj prve dni junija pa je začelo deževati in nastalo je hladno vreme. Čebele so tičale doma in pridno uporabljale zalogo. Za čebelarje so se pričeli žalostni dnevi. V dobi kostanjevega cvetja, ki je pri nas glavna paša, smo krmili roie; kdor jih pa ni krmil, jih je »pokopaval«. Po dolgotrajnem deževju je nastala suša in ž njo cvetice bi ez nektarja. Zadnji naš up je bila ajda. Kako je pa z ajdo, mi menda ni treba poročati: dan za dnevom dež, hladno, megla. — Izvleček: starci imajo še precej pomladnega medu, mladiči pa ne toliko, da bi preživeli. Opozarjam tovariše, da mladiče, ako jih nameravate obdržati za pleme, pravočasno nakrmite.
K. —e.
Zakaj metliška čebelarska podružnica spi?
Tu in tam čitam v »Čebelarju«, kako pridno nekatere — poudarjam nekatere — čebelarske podružnice delujejo. Naša se je uvrstila med tiste, ki spe, ali ki se le redkokdaj zdramijo. Lepo to ni, a vzrokov je več. — Belokranjci s no, moram se pohvaliti, precej nadarjeni. Poleg svoje nadarjenosti smo pa kaj trmoglavi. Gospodje vinarski, sadjarski in drugi strokovnjaki vam lahko posvedočijo, kako težko nas je preg6voriti, da se poprimemo kake novota-rije. Ista je v čebelarstvu. »Tako so čebelarili moj oče, tako bom čebelaril tudi jaz,« je navadni odgovor, ako našim čebelarjem prigovarjaš, da prično moderno čebelariti. — Naši čebelarski podružnici se je v dobi njenega delovanja posrečilo vzgojiti le tri napredne čebelarje: Ivana, Haneta in Franceta. Kako pa. da ti mladi junaki dopuste, da čebelarska podružnica spi? Ivana je služba odpoklicala na Koroško, kjer nadalje čebelari, Hane nas je za vedno zapustil, neozdravljiva rana, ki jo je dobil v Dukla-prelazu, je končala po petletnem trpljenju mlado upapoLno življenje. France je zaradi otroške Ijubavne dramice zapustil dom. Prva dva se več ne vrneta, od Franceta pa upam, da bo v kratkem postal zopet steber naše podružnice, osobito, ker ga bodeta krepko podpirala najmlajša naša čebelarja Luka in Ferdo. France, čebelarska podružnica te kliče, da zapojemo v kvartetu:
Spim, spim, spim, spim,
spala sem.
Francelj je prišel,
vstala bom.	K. —e.
Odgovorni urednik Hinko Zirkeibach.	Lastnik »Čebelarsko društvo za Slovenijo«.
Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v Ljubljani.