li|!fg DIE THIS FOSTER £4 V''*: to^tfei tit -i,; u' JWi (OS ftntsnvpr S, Uifdkr» W i f> "Hi-Pr^iii ^ii ttlWWjtf^ljMMiil^ fW"F id i «njBLlIH' FHOfO 10Hx 8W £ 5 4 LJUBI JANIM HMM\f( < L I NA SPORED PRIHAJA NOV FILM GUSA VAN SANTA MY OWN PRIVATE IDAHO RIVER PHOENIX, KEANU REEVES, JAMES RUSSO >POŠTOr ANO UfíFDMSfVO! Vsekakor gre vse spoštovanje Vašemu trudu, ki ga vlagate v projekt Revolver. Vendar sc ob prcbirinju ali prelistavanju omenjene revije nehote zastavlja vprašanje, komu je Revolver namenjen-(?). linam« pač to • m-K-vi da živimo / majhni deželi, kjer vsak pozna vsakega; iz tega p- prostega razloga smo prepričani, da poznale povprečen lik slovenskega gaya, da poznate njegove želje, potrebe in hotenja. Revija pa je pisana za povprečnega slovenskega intclcktualca, ker pa je teh med nami bore malo, se upravičeno sprašujemo, aliste jo res ustvarili in namenil: prav nam, ki na.s je največ, mentalno povprečno razvitim IHgeS jtot da so prav gayi tisti, ki med prvi..i. -v Sloveniji vstopajo v Evropo, saj nam v vsaki številki postrežete z neštetimi info mucijami iz tujine, medtem ko domačo "sceno" omenjate zanemarljivo malo! :''amen lega p sanja je preprost! Upamo, da boste razmislili o konceptu in ga tudi nekoliko spremenili, priredili. \ deželi kje'" it imo se dogaja toliko noiusli. Al» borno morali sedaj še gay i bojkotiral edino revijo, ki je prvenstveno namenjena nam? S SPOŠTOVANJEM! BRALCI Rol. Violeta, Jaka, Borut, S. Vedno bolj sp mi dozdeva^ da so "pedri" prav sami sebi največji sovražniki. Ne samo. Sa rušijo kakršnokoli gay sceno3 celo sebi ne dovolijo biti gay i, Zatirajo:lastna čustva,, lastna nagnjenja, ponižujejo se s sanittzatajcvanjem, čc že navežejo kontakt ali morda zvezo, to uničujejo in razrušijo tin temeljev. Zunanja represija sploh J i potrebna. saj so dovolj represivni & sami s sabo. Tudi med sabo se strahovito sovražijo, kot da so vsi ostali "pedri" kri vi njihove lastne homoseksualnosti, ta pa je za njih največji greh, ob katerem občutijo strahotno krivdo In ki so razdiralni v osebnem življenju, so laki tudi v socialnem. Kdo bi si «ïsSlil. da tudi po osmih letih aktivizma nc todo uspeli razširit gfoje skupnosti, jo vsaj ustvariti. Kaj so Storili za povečanje družbene tolerance, za večjo prisotnost, vidnost, prodornost ga v scene? V kakšnem številu so zahajali na prav njim HamcnjcnC prireditve, koliko si jih jc ogledalo gay filme, koliko jih je kdaj zašli nn Vodnikovo, v Amerikiinca, v stari in novi K4, koliko jih je prišlo na Magnus, koliko jih je kupilo Revolver...? Kdo jc pravzaprav postavil pod vprašaj potrebnost in smiselnost tovrstnih prireditev, lokalov, revij.., ? Kdo je sesul Ma mu s, kdo onesposobil Gayzine. Lesbozine, kdo zaprl Joy, Flamingo ..?Kaj si niso raje pisali osladna, opolzka pisemca, dolgo Iračan1 i po telefonu, sc plazili po grmičevju, se obiskovali po domovih, skrivaj buli li gay lilni na TV ali pora i i na vidcu, drk ali na razgaljene tipe ameriških uspešnic, kaj se niso raje zinrdovali nad vso lopedrsko zalego Koza diska aje kupovali Vroči Kaj ali Erotiko, kajti to bere vsak pravi dcc...? In sem štejem tudi vas, podpisniki in podpisnice zgornjega pisma. Lahko Ste zadovoljni, kèr niste sami, za vami stoji velika večina moških in žensk, ki se redno ali le kdaj pa kdaj spcntljajo z osebami istega spola. Velika večina, ki že ves čas bolj ali manj bojkotira vsakršen aktivizem. prireditve, lokale, revije, najbolj pa bojkotira svobodo lastile-spol ne usmerjenosti. Pritožujete se had zalite vno.sljo Revolverja. Kaj se niste morda pritc.j ?vali že nad kvaliteto tedna gay filmov, razstav, diska... kateri je tisti ni\ fci bj vaš: zadovoljil - mislim. da ga ni. Filmov sc vam ne da hodil gledat, razstave niso zanimive, tabori so dolgočasni, disko je brez veze, knjige. Revolver, vse to je prezahtevno ,. Karkoli se dogaja na seen i. v tako imenovanem "organiziranem getu '. vam ne diši,.. Kdo VWfvjS onemogočil, da izberete boljše filme, boljše razstave, razživite disku, popestrite Revolver? V osmih letih niste ničesar storili, razen da ste se odločali za bojkot, kajti zaka j bi se trapih s svojo "nenormalnost jo", raje se skrijete v straight scene , In stvari so propaaale m bodo propadale. Tudi to vas ne moli, pravzaprav pomeni --/.polnitev vaših (samo)uničujočih nagnjenj. Zatorej, združite se, večko vas bo bojk -tiralo, prej bo Revolver propadel, prej bo Zaprt Roza disko. prej bo ostalo le še grmičevje, osladna pisemca in telefonske IraČarije. Vso ircčo! Kr-r pa "homo večini" la uvodnik niti ne bo prišel pred oči, -še par besed ostalim. Kot vidite, smo prispeli do pete Številke - po piavilu Revolver pač izide, ko zberemo dovolj denarja, da pokrijemo tiskarske otroške. Kar se financ liče torej nič novega. V vsebini smo odprli tudi par strani zh bralce, za domače loge... kdaj pa bo izšla naslednja številka, nam ni hotel prerokovati niti naš Danny t'a veselo na branje. B.M. i • e še vedno organizacija, ki skuša pok"vau široko področje homoseksualnosti -tako moške kotženske. Nas n, lov ji Roza klub. Kersnikova 4, Ljubljana (IV. nad., soba 405), vsak delavnik med 15. in 18. uro nas la ko obiščete ali pokličete na tel. 061.319 ^P? (opozoril.) ¿arani upada vo^nterstva poskusite večkrat ali raji pišite). Žiro račun za plačilo posameznih publikacij, članarine (500 SLT za 1992) ali prostovoljnih prispevkov je" 50100-673-44343. K4, na Kersr kovi 4, vsako nedeljo od 22. do 3.ure. Revolver, revija s homoeroiičnim nabojem, je revija Roza kluba. Pitá toéor, bo verjetno konec avgusta 92. Pogovori mešano, tečejo občasno, pozanimajte se po telefonu za termine Pogovori LL. glej spoaaj. Seseda vabimo sodelavce -milom problema i nedača. Rat je veliki pa ravan i za kojeg se nesmeta-no proutraju svakakve ideje i zakoni i čim itn se netko usprotivi svrstavaju ga u redovc ne-prijatelja i iz tog razloga večina ozlojadenih šuti i čeka. Gradom s reče m lezbijke koje pretežno šute. ne izlazc jer gotovo i nemaju gdje izuči osim na mjesta gdie je ideal imati heterosek-sualnu romansu. Njihove vršnjakinjc u "i' ličnim" brakov ima stara ju se več o potomci-tna. a svt uokolo od roditelja, preko medija do prijatelja pokužavaju itn nametnuti umjesto vlastitog. svoj poredak vrijednostii stoga nije čudno što mi večina žena koje srečem kaže da se "sa svih strana osječaju prignječeno": od mžne prosi osti. nikakve sadainjosti do j oš cmje budučnosti. I tako mi lezbijke nismo samo seksualna opozicija, več prijeleča antiteza cjelokupnoj dominantnoj kulturi, jer izravno ugrožavamo toliko prižejjkivani natalitet u štabi 1 noj društveno) konzervativno) hijerarhiji. J oš če mnogo vremena proteči do dana kada če istospolna ljubav hiti jednak oprav na i slobodna. nevezivanje u bračne zajednice uobičajeno l u i vezivanjc. lako se pokušava raditi na demokratizaciji društva kada če stvarno gradanska prava ti podjednako dostupna sv ima; za sada možem o samo sanjati o punopravnosti naših veza i njihtivoj legalizaciji, pravima naslijedivanja, u/xirž a v anj a, moguč n o s tim a us v ajai ac" et si. Ja možda nemani strpljenja dočekati sve to, več jednostavno živim na seb svojstven način u zajednici sa ženom i ta me veza u potpunosti tspunjavii i čini sretriom. Moja individualna sudbinabitnija mi je od svih grup-nih uravmlovki koje mi često i sa svih sirana prijele, pokušavajuči ugušiti stvamu mene. Drago mi je što u nedalekoj Ljubljani još uvijek posloji živost i aktivnost lezbijske sekcije, na žal os t Slovenija mi je trenutno preda-leka i preskupa .. ali neču vas zaobiči kada se financijski oporavitn, a do tada primite puno srdačnih lezbij.skih pozdrava. Zagreb, 12. marec 1992 Nataša BEOGRADSKA SCENA U o v oni prvoin pismu ispričaču vam o posr-festovskom prikazi vanju lilma Edvard TI- (Derek J a rman). Samo prikazi vanje lilma prattla je tiha propaganda u kojoj su prikazani In se rti sa pojavom popularne Eni Lenoks. Sam film imenovan je od strane ovdašnjih kritičara kao najkontroverzniji. najšokanlniji i naj perverzni) i lilm decenije. I pored tihe propagande i ovako zlohne kritike, film jc svestrano pi nvačen od strane Beograd an a, a naroči t o omladine. Prikazi vati je liitna traje več dve sedmice, i to u temi' u od 20.30. uz nadzor odredenog broja pripadnika MU P Srbije. Film, iako avantgaidno-iluzmn stick, predstavlja i u po/naje nas sa sred nje vek o v nun životom u Britaniji, ali ujedno, ticociolji-V(> podMBČa na današnji način ži\ota gay populaciji u Beogradu i Srbiji. Izvrgnuli ruglu , škandaloznim upozorenjima, a sve češče i otvorenom suprostavljaoju Beogradskog ML Pa. beograjska gay populacija nema izla za, i ione u ■ dnbl" mrak. Polako noem iivot foto Anne Ferrai) Beogradana iz um T re pod pritiskom i*uviše surove stvarnosti. Oni koji su u neniogucnosii da i/aJu iz zemlje zbog vojne oba veze. poti-skujl) svoje želje /a normalnim životom i po vlače c sa Beogradske >-:eiie. Prisustvujuči prikazi vanju filma Edvard II. i sam sam doii-veo to da pored mene sede dva policajca koji su pratili reakciju publike li prvim minutama prikvizivanja. a kasnije, ti isti. omelah su paž-it ju publike, tako što su hrkali i ispuštali near likulisane zvuke. Doživljaj če biti zapamčen ali takode i škandal koji bih okarakter)sao kao nckultunin. Treiiutmi su u toku prika^..vanja i drugil. film ova, od kojih e i film soke potfte ze [Almodovari. Ujedno da nnpomeneni da jr američki film My Own Pridale Idaho skinul s a rep ertu ara. o k a rak leri sail kao nep ri ki ad an i nc[jogodan pri komunističkom vaspitavanju omladine. Reogradsfca scena če verovatnojtti dugo ostali bez gay diskoteka, a oivaranju islih se tek treba nadaii posle smenjivanja sndašnje vladajuče stranke. 4,4.92 Miloš 4 BOSNA BILA, BOSNA OSTAČE "Hotno s ek s ua li zam - bolest i zlo u svim vremeni m«**, stoji u naslovu jednog leksla. objavljenog u listu Zemzem (br. 10-12, god. XVIII, str. 21), a kojeg izdaje Zajcdnica uče-mka Gazi Husrcv-Begove Medrese u Sarajevu. Nepotpisani autor Teksta piše o svoj "tia-karadnosti" i "opakosti" ove pojave, te uavodi i sankcije koje čekaju tak ve ljude u zagrob-nom životu. Opisi tih sankcija uisti nista izgubili od svog srednjevjekovnog folklora: loma-če, kamenovanja, vatra,.. Spomenuti autor ipak propušta dati savjet tmirna ko ji večjesu '"gnješnici", tj. dati savjet kako da se ponašaj u i Sto tla čine kako h :hjegli srgbu nebesa. Ovim pro pustom ie na hiljade Bosanaca ostalo uskraceno za, tako "vazan'' savjet. Jedino slo im je preostalo jc to daovdašnjim "moral istima" preporuce da ill otii poštede svojih ovozeitmljskih sankcija, a za one nebeške če se sami pobrinuti. A. o pri s ušiv u ovozemaljskih sankcija sprain homoseksualaca ti Rosni svjedodi 2-gi stav 93-eg člana kaznenog zakonika R Bili k >ji inkriminira prostovoljni homoseksualni odnos medu osobama muškoga spola. No. te d rža v n e san k c i j c n i s u j edi na golgota kro z koj u piolaze ovdašnji gayevi i lezbijke. Odnos okoli ne prema njima sporo se mi jenja, što je največa prepreka za normalan socijalan život istih. Do s ta če j os vode (ugiavnom prijave) Mi-ljaekom p roteč i. dok se u Sarajevu jedan emancipirani gay ili lezbijka budu mogli, bez problema, atvorenp deklarirati kao takvi. No msu prilike u Bosni nišla specialno, tako je tnanie-više svugd,.. Radi sc samo o 11 i ¡ansa ma osvojene slobode koju uživaju homoseksualci u poj edin i m zemljama. A kad bi Rosna i bila nekakva zemlja, tj. država, onda hi se i homo-populacija mogla borit r.a svoja prava u institucijama sistema ili van njih, Ovako ne postoji ni sistem. ni tatú Herbert Ost institucije, ni pravna država, a Bosna se kao takva spominje još - u narodnim pjesmama. Eskalacija naeionufnog kao i ekonomski kaos dovode do zaokupljenosti naroda, intelektualnih krugova pa i samih homoseksualca drugim problemima. kao Sto je recimo gola egzi-stcncija. U uvjetima nenormalnim za življenje uopče homoseksualci m a jc .još teže. Od eufo-rije nacionalnih strasti nista drugo, pa ni homoseksualnost. ne može da dode do izražaja. Biti peder nije baš prikladno nacionalnim P rog ram ima. koji traže serij s k li pr zvtjdnju novili naraStaja koji života žaliti nccc na braniku svoga kantona, ulice ili hauštora. Dola.sk o m na vlast nacionalnih stranaka (buduči da je u svakoj od r h prisutan jak religij^o-konzcrvativni naboj) Bosni je oivo-ren pul u Evropu, ali onu iz srednjeg vijeka. Odnos ovih stran ak a sprani istospolne ljubavi je fipiČan odnosu kojeg imaju stranke istog profila, tj. kraj nje ignorantski. Što se tiče opo-zicionih stran aka. ni kod njih ova poj.iva ne naila; na dobar odziv. Dakle. u Bosni nema pomaka, Jcdini p omak je izgleda u sv i jesti ¡ju B (uglavnoin mladih). Obra/ovana omladina iz Sarajeva je dana: dosta tolerantnija spram homoseksualnosti, nego sto suto stanji sloje vi društva. Zahvaljuj uči bas mladini ljudi ma. polako počiti je, jav no, da se govori o "drugoj strani". Svc su učestaliji napisi u pi;amm glasil ima, koji ovoj temati-ci posvečuju paziiju. Radio je otišao ipak najdaije. Na omladinskoni radiu su nekako najliberalniji. Na va-lovima ovog radija, nedavno je se mogla Čuti jedno-satna konLakt emisija posvečen a li om o sek su a ln osti, Zanimljiva je činjer -a da su "moralisti" ipak ostal i manjim. dok je večina slu-šateijstva imala pas ve tole-rantan stav prema ovoj pojavi S a ara je v sk o j T V se p one kad prikaze film ili dokumentarna emisija o homoseksualci ma iredovito u kasnim nočnim saliina). i m je ugiavnom sve. Dakle, da za okru žimo: U Bosni i Hercegovini honlo-populaciji ile cvjeia-ju ružc, mada svc n i jc tako ni črno. Tome su dijeloni krivi upravo ovdašnji gayevi i lezbijke, koji sc jo s uvijek ne organiziraju. A dok se ne organiziraju, neče modi mnogo učiniti po pitanju svojih prava i svoje kulture. A do tada de o homoseksualnosti pričati i nagaCtati nekompe-tentne osobc, bez obzira dali ju hvalili ili kuddi. Ncizvjesfiojedokadačeovakvo stanje trajati, jedino što je izvjesno jc to (L jc ovo Bosna bila, i da če Bosnoni ostali. Sarajevo, 24.3-1992 Eni Pozdravljeni! Sem 21. letni gay iz Postojne in i vam oglašam predvsem zaradi zelje, da b postal član vase skupnosti. Izvedel za vas sem šele lani, sem sc pa takoj navdušil za celotno gibanje in vaša načela. Vesel sem, da obstaja laka skupina, kjer smo tisti, ki smo drugačni od osialih "normalnih" 96% ljudi. Postojnska *'gay scena" je nekaj kar absolutno ne obstaja in sem se do sedaj zanašal na slučajne kontakte ter poznanstva, 'spravim am za sabo že dve razmerji, se Še danes včasih vprašam, ali nisem imel zgoij sreče, kajti v Postojni je še normalen bile bu | mrtve sorte. Iskreno povedano si tudi nc b mogel privoščiti kakega aktivnega druženja in iskanja, ker je mesto precej majhno, preee udi ine pozna že od majhnega, poleg tega sta mama in oče na takih položajih, da bi se kaj takšnega še hitreje razširilo kot sicer, Wa bc j me skrbi, ko sc bo ra; .cdelo, ker staršev ne želim prizadeti, četudi jc mama intelektualno na prece jšn jem nivoju in ima sodobne poglede na svet, ampak vseeno ji nisem pripravijen povedati. Še ne, Izkušnjo s "coming outom" sicer imam in to ?clo dobro - pred letom dm sem sc zaupal kolegici in na moje presenečenje je rekla, da je to sploh ne moti in da mi bo vedno sialaob strani, naj se zgodi karkoli. Do danes so se moje prijateljske vezi od takrat močno poglobile in ji nikoli ne bom pozabil lega dejanja. Tu naletim na poglaviten problem: komurkoli bi se nameraval odki l.. vedno je to nasprotni spol in vedno bolj rte preveva občutek, da dekleta to lažje prem ejo. Občutek imam, da bi sc mi beseda ustavila v grlu, če bi želel razodeti to prijateljem. Na žalost so med njimi takšni, za katere sem prepričati, da bi me zasuli z v semi mogočimi žalji .mi i: i in klevetami. To ni v mojem interesu, ker bi težko prenesel, če bi me kdo saino ozmerjal za "ped ra" - to semi zdi tako odvratna bese da. Čeprav jo vesoljni svet uporal lja konstantno in brez predsodkov. Tol iko sem želel povedati o svoji iz išt . Želim vam veliko uspehov in trdne volje v iiadaljnem dela. Zelo rad tudi sam kdaj aktivno sodeloval, pa spričo pomanjkanja Časazaradi zahtevnega študija nc morem in mi je resnično zal. Prisil jen sem postaviti faks na prvo mesto. Če se bo le dalo, se vam b rad pridružil na naslednjem Pink taboru. Želim tudi pohvalili Revolver - mislim, da je revija enkratna in nanjo sploh nimam pripomb. Vesel sem bil lestvice " 13 naj gay filmov". ker sem razen treh gledal že vse in so po mojem mnenju res v c! iti. Prejmite rožnat pozdrav iz sive Postojne! vaš J. i?.-!?:-;: fo\om-b ms : j: ■■ ■: :. .'■:: : : Enimn PUNK(ER) IS DEAD Ivica Čuljak/Satan Panonski (1960-1992) 1960. god i ne, U Nuštaru (pored Vinkova-ca).rodjcnje fvicaCuljak, al i j as Satan Panonski, alijas Kečer II. Životna priča ovog svest-ranog umetnika (pisao je poeziju i pro/u. crtao, komporiovao. pevao, svirao), koja jc bitna za njegovo snarala_štvo, započinjc u Ne-mačkoj, gdc sc obreo nakon "služenja" voj-tiog roka. Naime, tam o upoznaje PUNK {koji če veotiia uticati na sve Sto jc radio, i kako je živeo) i svogdugogodišnjegljnbavnika vorio je da su ga iehi zanimale samo do vojske." - kaže mladi beogradski glumac, \enad Račkov ič). Po povratku u NuŠtar. ubrzo doliizi u sukob .sa primitivnem, malog-radjanskom okolinnm. O tornc. u svojoj knjiži piše: "Primitivci noče li me ' izpankerisano' odjevena mjogavnije psovke iprijetnje lortu-ra svih oblika izlit če iz svoje zalucanosti " 198 L godint. u luči sa "lokal nom mafi-jom,'") u samoodbrani ubija čoveka, Zbog togii biva ustidjen na vise od deset godina Talvora, ali se uhrzo. ume Sto u zatvoru. obreo u duScvrtoj bolnici PopovaČa (pedesetak kilo-metara u dalj ena od Zagreba). Tam o intenziv- nije poči nje da piše (mada u knjiži naložimo i poeziju koja je napisana nešto rantje). 1986. go d i ne, prvi pul objavljuje pes me u lanzinu SMRKU, koji je uredjivao Zdenko Franjič, dok se njegova muzika prvi put našla na kompilacijskom albumu Bombardovanje New Yorka (1988-89), jednoj od najznačajni-jih ncwvisrtih ploča. Zalim je objavljen njegov solo LP - Nuklearne olimpijske igre (iz-davač: "Siušaj najglasnijc"). za koji je sam komponovao muziku. Onda dolaze Satanovi ču veni koncerti, perform ar , scenski nastupi. izložbe cneža... Kreče sena svim alternativnim scenama bivše Jugoslavije (Beograd, Zagreb. I.jubljajta...) i, naravno, izaziva pažnju alternativnih medija (Radio 0-92, Mladina Globus...). 1990.^godine olpušten je iz bolnice i vrača se kliči. Iste g od i ne iz lazi njegova zbirka pe-sama - Mentalni ranjenih. Do počelka srpsko-hrvaisfcog rata (I991.g) održače nekoliko koncerata. a zalim oblači unifbtttiu Zbora narodne garde Hrvatske, Njegova dalja sudbina ilije sasvim poznata (postoje nagadjanja, koja TOG DANA p.bH iMhii, . ii me i it -i-nri Indi prnd^jftlttJk ! poŽcll ram i-in |i «ftSnrt tingctvimfi doistupuo ! ml K'f i hotel za ri»Š i nugmij se jer hhu ih nieUb dtrljaeki, wsrii i vri sni ing dans ti n<> kroz šta je on prt na: rime se b(Jvi kondenzitje se u njegovom h teranu»» s 11 ara las t\ 'u' "JUG0SL0VENSKI JEAN GENET?" Mnogi Ivicu Čuljka porede sa Jcanom Ge-iicrom, nuzivajuči ga "jugoslovenski Jean Cienei". Obojica su dugo vremena proveli u zatvo-ru/"!uduici", obojica su hili homoeroiskih 6 . í-Ssíft t «SIS ■>.'' ■ Jedoíig julra ja BvaJio jezik SeBran, on jmijc, kao (la m*ta nije, vdim mu. hjjdt' intli, pntaä »bi ¡si maičk), jes})® rnc /avtJio, il* sam tí w mnaíí»? Zrlhn iaiTvati kolfkp rné^i rM»nwí -vog boga, || klanjaš ne moliš, uradi nešto da nri hude drsgo. izbili im: Selime i nnrimoje blapj, Ifkljuíi ínali divnii Or ífcnt luiuikii. opici kukovimtt irhuínjak taktiku, |j«lir.r živi al'!nijimi invija. kako se StíHmdo a očima iIouva. rariñ kc ¡ grilse, ilC mega vwi, rttíe me kriie. Src brli ritam, jezikom m« mami. >:Iim .i' «vlači, ni mfi nií spas a, teske trii muda ko državna kas», Liee mu njfÉnii kao ti bajci .Vlife, ií zemlje snúvá, liíé mi sise. vriitim nek ¿ula k)mi£ kiljt'c ¡».ifravlja Selhnn je iilovala brit&nska Hol' nadob iiuriioiilog :i Ismim, kod jdole jadaii, potliranjfrh, slomljenili krila.;;.. i tcaxili ga Lfi'nrifti mi Karlih sila; tako sam it ralje kurac mu zaliio, r veli tla sultan na ko];«' bi jja nabit). Küií1. kontinfntdra klhna imi pirli. litin lil meni klim-a na rodi, t níje njegova rapa batí mala, laka bi :uz "Yaiwlin' kar» mu Ntala; h um !noj S«'lim uma «i iIDR, al ima. kr^tf k beiäoriiiil i jrdir;' n mi tuj este mana, Lum.m sklonosti, opsednuit zlo-čmcima i zločinom, i pisali su o njima. Doduše, Genct je pripada o knji-ževnam estahlishmemit i osetio jc "blagodcti veliko^ pisca" za života, što sa Č ulj kom ipak nije slučaj, Njegova literatura ostala bi zauvek nahranjena i izgubljena za čilaoce da 11 i je bilo Nikolc Mcdi-ča, koji je izdao Mental-nog ranjenika." Ako Culjkaporedimo sa Gcnctom, onda imamo isto toliko razloga da njegov život i li teraturu poredimo sa isidOneoni Ducasscom (Lautreamont), Rimbaudom, Markizom de Sadom, ili Cliveom Barkeroni. lako neikolovan pesnik t"... pa kdo je na-slao od kako su tnpnglavi obrazovanje stati više vrednovati no I i mudrost"6) u njegovoj poeziji nema amaterizma (osim u gramatič-kom smislu) t to zaista potvrdjuje lezu. potekla od ljudi koji su pmučavali Lautrcamonta i Rimbauda, da "prava pot H a" dola/a od dječaka v/, dječačkog iskustva. Jzvcsno vizionarstvo, koje Čuijak i spol j ava, tndikalivno je /anjegovu poeziju i ličnost. U nekim pesrnama kao da predvidja način tla koji čc umreti: "da čopor kockara nhil bi dječak '*: ili: ,. od kanjona KoloradaL.. od žrfava vata! ... od žetve poplave.:' ... kk.'-tre ivnjenikn": ili: "Ni stavi jaj pred oči krvave tu \likit sli I udih kontura,¡da moja zemlja je s p a lje na, / n i o j narod izgubi o dtišu.. Tu ii se ptinovo mogla praviti paralela s a Rim bau dom. koji je takotljeposedovali odred-jene vizionarske sposobnosti. Ali je ovaj put. mo/da. bolje povuči, naizgied neve-rovatnu p ara le ki i za primer uzeti njegovo« savremeni-ku. pesnika - takodje. zrtvu srnsko-brvatsko« rata - Milana Milišiča 10 koga su "paruzani" ilbil pr ,oin okupacije Dubrovnika, jeri Milišic "proride" svoju sm.it stihovima: ^Sječaš li ft iti d nailaska aviona?/U Marijinom naručju, dok grabi!Niza skale, prema podrumu' (...) "Vani h lis t a suitceJa j a potiho že Hm'da bombo padne blizuida se bolje čnje"\ ili: ^Rut blaži, rat smžiiVrii se vn jeme bez kraja/Zima iproljece gacajttiPreko decembra i maja.. No, ipak ove komparacije ne treba šhvaii ti suviie ozbiljno. jer svakog od navedenih autora (Lautreamont, Rimbaud. De Sade, Barker, pa i Milišic i krasi radikalna autentičnost i ori0inalnosl, A Ivi ca C i jak jc ipak samo -Satan Panonski (".,. ja jesatn plodove civili-:acije, ali ne i ujeziti slijedbcnik"1"j. Ivica Culjak jo s dugo neče dobiti mesto kojc mu, \'crovatno. pripada medju poetskim i umetničkim veličinama. Jasno je da "Široke narodne mase" m kad a reče evoluirali da bi mogle razumeti Satana Panonsko«. Možda neče ni čuti za njega (Danilo Kis u jednoni intervjuu kaže da mnogi franeuski intelektualci nisu culi za Lautreamonta! I. On nije pripadao SPS-HDZ "kulturi'* njega jc ta "kultura"' ubila! Post script um IvicuCuljkaiiLidi idoživljavali nanajraz-ličitijc načine: "on je (bio) i'eli ko dete" (jed an n>ck-mu7ičan: "ustaša koji voli da kolje" (fa-šistički lisi - "Polilika ekspres"); ''z/Tra manipulacija": "teutrttlan" tjedan prijatelj); "ludak'' (eslal shmentj: "genije, .svrrac na sceni" (jedan dramaturg)... Moguče je da je sve to lačno, ili je sve pegrešno. Verovatno nikada necemo saznali "pravu istmu". Siguran sam da ona nc postoji. Dejan Nebrigič ,\AFOML\\E 1 CITATI: 1 i Tvicti Culjiik: "MtnUilni ranjen i k", 59 2) Vinkovc ■ okolina su poznali p» rraloleln ¿kim i clrugim ""bandama"' i vi.sokoj stopi krimi- 3) ibid., sir. 1ÜS ■ 4) ibid., sir. 7 5) vidi: , 11., k: ^ 61 ibid., str. I) Treba naglasit.i da se pesme ktsje j« Satan Panonski [iiMlU) u 5B-0J gpdirt i :>:rili sld.s1 i ni: razlikuj u od prtih kojeje pisao u 30-oj. 81 ibid., iz nekoliko petima 9 \ vidi Pismo 1 i'iovilog" - ^rltinr Rur: 101 takcizvana ^A II) Milan Milišic: "Mačka na smečif, HIGZ 19S4, i/. ciekoliLo pes am a 12lU'ica Culjak: "Menlalni ranjen i k", sir 57 7 AIDS tu in tam Iniciativa "George House" v Veliki Britaniji "Še zmeraj JE življenje s HfV okužba", se glasi sporočilo iz Georgeovehise. K one epi Se zmeraj je življenje pomeni pozitivna stališča in zagotavljanje uslug za izboljšanje kvalitete življenja ljudi, okuženih z virusom 111 V. Georgeovo hišo so odprli v Manchestru I. dccembra 1091. na svetovni dan boj & preti aidsu. Ker iina to angleško področje visoko število smrtnih primerov med okuženimi, je bila takšna ustanova nujna. Sredstva so prispevale zdravstvene organizacije, mestne oblasti, firma IBM. gayi in mnogi posamezniki. Delo v hiši je organizirano prostovoljno in na osnovi skupin samopomoči. Nudi jo pa nasvete glede socialnih pravic, pomoč po telefonu, informacije, usposabljanje.,. Organizirali so rudi zagovomišlvo, družabništvo, družbene dejavnosti kot so vrlnarjenje Ln "nare h sam" ter otroško varslvo in podporo vsem, ki negujejo bolnike. Tako kot se širi virus med populacijo, tudi hiša sprejema večjo skrb in odgovornost. Ljudje z virusom H1V pogosto izgu ;j službo, nimajo ustreznega stanovanja ter trpijo zaradi bolezni in diskriminacije. Potrebujejo denar za hrano, ogrevanje, stanarino, prevoz, obleko itn. Ves denar iz fonda je namenjen takšnim osnovnim potrebam, čeprav ga seveda primanjkuje za vse dejavnosti, ki se odvijajo v hiši. Angleži so organiziral' prostrano mrežo pomoči, pozabili niso nikogar, ki je kakorkoli vpleten ali prizadet zaradi aidsa. Pomembno je, da so se organizirali sai , prostovoljno. Kaj pa pri nas? Vsak vc, da bi se lahko zgodilo tudi njemu. Ali se borne organizirali, solidarizirali s prijatel ji, ki so pozitivni, ki že živijo z aidsom, osamljeni s svojimi težavami. Jim bomo pomagali, si bomo pomagali? Bilo bi človeško. Ste žc kdaj pomislili, na koga se boste obrnili, če boste izvedeli, da ste pozitivni, ali če se bo to zgodilo vašemu partnerju ali družinskemu članu? Zdravniki vam bodo nudili le medicino. Če boste v stiski, sami doma, brez družbe, če boste izgubili službo in ostali brez denarja - kdo vam bo povedal, kakšne so vaše pravice, kje srečati ljudi, ki so v podobnem položaju kot vi? Naša država je sater pripravila program za preprečevanje in obvladovanje aids/HIV, vendar v praksi še ni zaživel in tudi ne bo, če jih nihče ne bt opomnil na naše pravice in na dejstvo, da smo tudi mi davkoplačevalci. V programu je tudi ustanovitev fonda, ki ga v resnici ni. Že res, da je program dober, mogočen, prepisan od kakšne evropske države, vendar samo na pap ju. Pri nas sta zagotovljena zdravstvena oskrba in testiranje, (MIKROBIOLOŠKI INSTITUT. Ljubljana, anonimno in brezplačno testiranje, naročite se po tel. 103 042 int.398). Šele ko bo zaživel ajds hot line, ko boino imeli posvetovalnico za aids, fond in ko bo v program aktivno vJ ':ueen tudi Roza klub, bomo lahko rekli, daje program stekel. Do takrat pa si bomo morali pomagati san Ko pa bo aids prišel tudi v kri višjih družben slojev in do politikov in ne bo več božja kazen pregrešnih, takrat... Zagovorništvo Pozivam vse gaye iti lezbijkc, ki so ztiradi svoje spolne usmerjenosti neli ah se imajo težave, naj sc nam javijo ali pišejo. Ste imeli težave v službi, šoli, v okolici, kjer živite, menite, da so vam bile kratene osnovne človekove pravice, ali potrebujete pravno pomoč? V Ljubljani bo v kratkem stekel nov projekt, zagovorništvo. ki bo zajemal tudi našo problematiko, kar pomeni, da boste dobili konkretne nasvete, oporo in pravno pomoč. fravíce eiopozitivnir ■ i aidsom ..:■ (yiT-Zdravim brez meja;} . ; Z zakonskega In medicinskega stališča je aids bolezen kot vsaka druga. ......i --■ ■ ■ ■ ■■ m : Osobo z virusom HIV varujejo sploéni zakoni - ne moro biti sprejet noben poseben zakon. V ravnanju z okuženimi osebami ne sme biti nobenih restrikcij. ;'. 4.7 : ■ Traosil zija, igla ir- idravniŠKi maL ,¡= no raj o brfi neoporečni - smeje siti fir jkužbi' lllPiii Mihce nima pravice omejevati i : d ill pravic oseb zgolj znradi nfiho Ul. S HIV in ne gletf^ na -jihovo rasno, ntndn^pripadnost, /erakoprepričanje in spolno usmerjenost. .:■ 6. Vsako omenjanje prisotne ali bodoče bolezni brez privolitve okužene osebe, se smatra za škodljivo in kaznivo po zakonodaji; Zavračanje ali od vzem službe, stanovanja ali socialnega zavarovanja nosilcem virusa kot tudi omejevanje njihove udeležbe v javnih, šolskih, vojaških idr, aktivnostih, se smatra zadiskriminacijo in je kaznivo. V nobenem primeru še testiranje na HIV nesmeopravitibrezvednosti posameznika. Mmm g s ■ sišiti: \ t utiranje in JnS> išklpreglet morati [ o^'ovatiarnnimncist estira nje sp le mere opravljati, če ne zage- /Ija psihn loške, zdravst'"-nF in s. ;ialn pomoči. :, l§ T0; i '■ H Zdra niška zaupnost, ki vlada ^fd zdravniki termed si-kimzdr: r .kom in njegovim pacientom, mora br popolna, se posebej, kar se tiče ostalegabol-rriškega osebja in javnih služb. Zdravstvene diagnose lahko iii morajo služiti ie v zdravstvene namene ne glede na zunanje pritiske. - Volitve Približujejo se volitve zato želim v k, številki izrabili priložnost za apel navas. Premislite, koga boste volili - stranke in posamezniki, ki na pragu 21. stoletja nc sprejemajo homoseksualnosti knt povsem normalnega pojava, ki skušajo oinejev;.,, našo svobodo n pravice ter nam s togo zakonodajo mečejo polena pod noge ne morejo dobiti našega glasu. Š.M Anketa Lanska široko zasnovana anketa o aidsu med gayi je že prinesla prve rezultate. V "kratkem bralci (!!!) gay revij odgovarjajo, da je aids vplival na njihovo spolnost - S3%. Predvsem so zmanjšali število partnerjev ali jih pazljiv eje izbirajo (?) oziroma prakticirajo varnejši seks. Med praksami je najpogostejša vzajemna masturbacija oralni seks (l aJ a- S Mmmmm&mem trn r¡§stes«tsa nje). Pri slednjem praviloma ne uporabi ijo kondoma in S6% odgovorov trdi, da nikoli nc sprejmejo v usta sperme priložnostnega partnerja - pri stalncjših partnerjih je ta procent 77. Približno ista razmerja, v malo manjšem odstotku veljajo z.a ejakulacijo v partnerjeva usta. Uporaba kondoma pri anulnem seksu je seveda pogostejša: pri pasivnem položaju 42% stalnih partnerjev vselej uporabi kondom, občasnih pa 70%, aktivni to storijo v istih procentih. Pri uporabi kondoma jih le 46% vselej uporabi tudi lubrifikant. Testa na virus H1V ni opravilo samo 21 %. Od testi ranih pa jih jc 17% odgovorilo, da so pozitivni. Tisti, ki se niso testirali, odgovarjajo, da jih je rezultata strah, ali da rezultat ničemur nc služi ali pa nc zaupajo zdravstvu. Velik del jih je pokazal nezaupanje v dražbo: smatrajo, da se opravljajo testi brez njihove vednosti, da so pozitivni odpuščeni, ostajajo na testi, nimajo v sun osti, da seje represija proti gay populaciji povečala... Glede informiranosti o bolezni jih je velika večina odgovorila, da so najbolj informirani preko gay medijev. Ob predlogih za boj proti aid sli se kaže, da je velika večina anketiranih, torej bralcev gay revij, zelo o a-vesčena na teoretičnem niv< t. Za izolacijo okuženih je npr. le 1% vprašanih, za podporo gay organizacijam 64%, za spolno vzgo v šolah 72% in seveda za povečanje fondov za hoj proti aidsu 86%, Sicer paje po oceni WHO dejansko stanje aidsa približno tako: okoli 10 milijonov okuženih v svefti (od lega 64 v Afriki, po milijon v Severni, Južni Ameriki iti Azi okoli pol milijona v Zahodni Evro '). Samit primerov aid.s a naj bi bilo okoli 1,5 t lijona. Do leta 2000 naj bi bilo okuženih okoli 40 milijonov ljudi. Vsi ti podatki so gotovo dovolj dober razlog za dosledno prakticiranje varnejšega seksa, kar pomeni zlasti čim več ne/nosu, ljuhkovanj. vzajemne masturbacije. izogibanje sprejemanju sperme, uporabo kondoma itd,, predvsem pa več domišljije, ljubezni in odgovornosti za lastno zdravje ali predvsem zdravje drugega. Umetniki Reinaldo Arenas, Jean-Paul Aron. Allen Rarnctt. Joseph Beam, Lb er hard Bedi lie, Michael Bennett, Horst Bienck, Copi. Conrad Delrez, Fran Dohl, Roben Ferro. Michel Foucault, John Fox. Pierre Guyotal, Keith Maring, Guy Hoe q ue ng h c m, Peter Hu j ar, B er-nard Marie Koltes. Robert Mapplcthorpe, Di-mitris Papakonstantinou, Kurt Raab, Kuno Raeber. Vito Rüsso, Andreas Salinen, Ronald M. Sc he mi kau. Manfred Semmelbaucr. George Stambolian, Herbert Tobias, George Wl tmore... temu seznamu žrtev aidsa sta se pridružila še mlada uspešna pisatelja: Tta an Pier Vitturio Tondell i ter Francoz Hcrvc Guibcrt (nekaj njegove pro/e obljublja naslednja št .Literature, tu pa objavljamo dva odlomka iz njegovega romana Prijatelju, ki mi ni rešil življenja, v prevodu Pulo ne Tavčar; ko govori o svoji bole/r in svo jih pj ja tel jih. nameni veliko prostora M.Foilcauitu, l ' ga skrije pod ime Musil). ^fotografije so iz knjige The Safer Sex Photobook, fotografa Wieland Speck & Harry Gane. založba Vis-a-Vis, Berlin, naro- čila: Prinz Eisenherz Buchiaden, Bleibtreust-rasse 52, 1000 Berlin 12* GUIBERT 11. Želel je, da bi se njegovo ime, ki mu gaje dala prekomerna slava po celem svetu, pojavljalo le v zvezi z njegovimi deli, povsod drugod gaje želel izbrisati, kot si je želel, da I i izginil njegov obraz, ki pa je bil prav posebno razpoznaven po različnih lastnostih in po mnogih portretih, ki jih je ti.sk že kakšnih 10 let razširjal. V letih pred smrtjo je zelo omejil število prijateljev, znance je potisnil stran od sebe, tako da mu jih ni bilo treba obiskovati, odnose z njimi je omejil na nekaj besed ali na telefonski klic, in ko je povabil v restavracijo enega od parih prijateljev e brž ob vstopu pohitel proti stolu in pri tem prav lahno porinil enega teh redkih prijateljev, s katerimi je še imel veselje večerjati, da bi mu omogočal kazati hrbet vsem drugim navzočim in se izognili ogledalu, potem pa seje premislil in mu zelo vljudno ponudil stol aiiklop. kije tii hotel zase. Za navzoče jc predstavljal skrivnosten sijaj, zapit sam vase, sijaj te lobanje, ki jo je vsako jutro skrbno bril in na kateri sem včasih opazil ostanke strjene krvi, ki jihje spregledal, ko mi je odprl vrata, prav tako pa sem zaznal svežino njegove sape, v trenutku, ko me je poljubil. Dva čisto mala zveneča poljuba na vsako stran ustnic sta mi dala misliti, daje bit tako obziren in si je malo pred sestankom umil zobe, Pariz mu je onemogočal nočne izhode, čutil seje preveč znan. Ko je šel v kino, so se vsi pogledi ustavljali na njem. Prcnekatero noč sem ga s svojega balkona na ulici du Bat 203 videl oditi zdoma, oblečenega v čm usnjen suknjič, z verigami in metalnimi prstani na apuletah, krenil je po odprtem prehodu, ki povezuje različna stopnišča št. 205 ulice du Bac. da bi prišel do podzemnega parkirišča, od koder jc z avtomobilom, ki ga je vozil nespretno kol zbegan kratkovidne/, ki »poljublja« vetrobran, začel pot po Parizu in se napotil v bar v 12, okrožju. Le Keller. kjer je preganjal svoje žrtve. Stephune je v nek )inari stanovanja, ki jo jc lastnoročno napisani testament spravil na varno pred vsil jivimi pogledi družine, našel veliko vrečo, polno bičev, usnjenih kagul. vrvi, klešč in lisic. Vs, t pripomočki za katere ni hotel vedeii. so mu vzbujali nepričakovan stud, kakor da so tudi oni od zdaj mrtvi, ledeni. Po nasvetu Musilovega brala je Slephane dal raz.ki iti stanovanje predno se je. zahvaljujoč testamentu, vanj vselil, ne ve doc, da je bila več ¿na rokopisov uničena. Musil je oboževal divje orgije v savnah. Strah, da bo spoznan, mu je onemogočal obiskovanje pariških savn. A ko jc odšel na nek letni seminar blizu San Francisca, je dal duška svojemu v t telju v mnogih savnah tega mesta, ki danes. :arad epidemije ne služijo več svojemu namenu ir so spremenjene \ ;upermar kele in narkirišča.. Homoseksualci San Francisca so v teh prostorih uresničevali najbolj nore iam.azine. namesto pisoarjev so namestili stare kit'1', kjer so žrtve ležale cele noči, čakajoč od- plake, potem pa so jih dvignili na majhne ploščad ; am i ono v, ki so jih uporabljali za mučilne prostore. Musil se je s seminarja vrnil jeseni 1983, pljuča mu je trgal suh kašelj in ga vedno bolj izčrpaval. A med dvema napadoma se jc naslajal ob spominih na zadnje objestne lahkomiselnosti v savnah San Francisca. Ta dan sem mu dejal: >>Zaradi aidsa verjetno ni več žive duše v teh prostorih.« »Motiš .vi?,a mi je odgovoril, »nasprotno, nikoli prej ni bilo toliko ljudi v teh savnah, poslalo je prav neverjetno. Ta grožn ja, ki lebdi v zraku, je ustvarila nova tovarištva, nove nežnosti, novo solidarnost. Prej nismo nikoli izmenjali hexed, zdaj pa govorimo. Vsak prav dobro ve, zakaj je tit-'f 34. Naslednji dan sem bil sam v sobi z Musilom, dolgo časa sem ga držal za roko. kol sem to včasih storil v n jegovem stanovanju, sedeč poleg njega na belem kavču, medtem ko se je poleti dan počasi nagibal h koncu, med široko odprtimi steklenimi vrati. Potem sem položil ustnice na n jegovo roko, da bi io poljubil K sem prišel domov, sem si namilil ustn.ee. sram meje bilo, hkrati parni je odleglo, kakor da bi bile okužene, kakor sem Lo storil v hote1' sobi na ulici Ldgar-Allan-Poe, potem ko mi ie stara kurba vtaknil a jezik do dna grla. Bit sem tako osramočen in olajšan, da sem vzel dne mk in opisal dogodek v nadaljevanju poročil o mojih obiskih. Ko je bilo to umazano dejanje opravljeno, sem se počutil še bolj osramočenega in olajšanega. S kakšno pravico pišem vse lo? S kakšno pravico uničujem to pri jateljstvo? In to delam nekomu, ki sem ga oboževal iz. vsega srca? Potem pa sem začutil, b .o ;e prav neverjetno, neke vrste pri vid ali omotico, ki mi je dala vso pravico, to je bilo torej nekaj kar imenujemo slutnja, neka močna v i/i j a, bil sem torej pooblaščen, ker kar sem opisoval ni bila toliko prijateljeva agonija, temveč agonija, ki me je čakala, ki ji bo identična, zdaj je bilo gotovo, da naju poleg prijateljstva veže tudi skupna tanatološka usoda. 9 SPRE-GAY-HOD po Ljubljani ROZA obzorja so se žc takoj v začetku leta razjasnita. Dotedajšnji JOY KLUB je svojemu vesel ju dodal Se GAY, tako da naj hi vse skupaj po pričakovanjih redkih obiskovalcev postalo vsaj 'double gay'. Že takoj po otvoritvi, 3,jan.l992. in nekajkratnih obiskih je postalo (Se bolj) jasno, da stvarca nikakor ne zafunkcionira po pričakovanjih. Obisk, razen oh sobotah, ni bil ravno velik., tako da so sc vrata Joy kluba ponavadi zapirala predčasno, tudi ob poskusih raznih prireditev (ples Fre-ddiejevc nočne more, večeri šansonov, laiino-american party, transvesritski show Salome itn.). Gay Joy klub je postajal vse bol j pust. lastniki pa užaloščeni. Ker tega psihičnega stanja do tedaj kar niso bili navajeni, so obupali, Pa spet nc povsem, saj so sc odločil da bodo od 1.marca dalje pridevnik 'ioy' nadomestili z 'Balkan.' TEST THE SOUTH Pa smo (spet ali kot ne-za-vedno) tam, o tem, kaj se zdaj dogaja v 'Balkan...-u1 pa nimamo prav nobenih informacij več. Kot jih nismo imeli prej, saj je bila obveščenost o tamkajšnjem dogajanju nikakršna. TASTE ¡I TEST EAST TOO Mogoče pa tudi 'Balkan' nekoč nc bo več 'in'. Potem lahko po Valentinu (?), Hipodromu, Joy klubu, Gav Joy klubu in Balkan Joy klubu navsezadnje dobimo še "Balkan Gay Joy klub', kjer bo prvi gost seveda Dmo Dvornik. UDRI JA CE MANIJA ČE Tudi g ay i bi počasi radi zlezli ven, Balkana v Evropo in Še iz Česa. pa smo se zataknili že v/pri Stari cerkvi, kjer je v začetku januarja bol j kot ne skrivnostno začela pristajati podvrsta ptičev neletalccv (roza) FLAMINGO prva 'gav restavracija' v Ljubljani. Njegovo ali njihovo geslo je, ne boste verjeli, ZABAVA. Zadeva je za spremembo funkcionirala. Vsaj navidezno in ne dolgo... V januarju m februarju je Flamingo stagniral- LEARNING TO FLY - Na noge se je pričel poslavljati na pustno soboto in pustni torek, maskam pa je ob njegovi in njihovi iniciaciji delil krofe in šampanjec. Odlična kombinaci . zapijmo rojstvo Flam inga in založimo smrt mračnih časov za gay sceno pri nas - naj to poslane tradicija. Kot so postali običaj (ni) petkovi 'gay in lezbičm partiji'; srčkovi plesi na izpadanje L metlo i dr. rekviziti ali fetiši, razna obscena tekmovanja ter perverzne igrice ipd. rituali, obredi in kulti, skratka: Kuuuul, from now on. Don't Worry - RE GAY and gay part of it - do maja, ko so Flamingo zaprli. KRVNA OSVETA OB STARI CERVI Tam e je zgodil šc 'horror parly' s čarovnikom Marinom /. Reke, ki prisotnih gayev in lezbijk ni niti očaral niti od čara). Za enega iz med največjih "čarovnikov AX'rowleya' i: bil tamkaj pravi horror thriller že leden poprej. Od tolpe mladeniSev (le-teh je v Ljubljani vse več in so mobilnega > načitja, saj se selijo i Tivolija pred Joy klub in Flamingo ter nazaj) je prejel par brv in knock-outov, lekcijo o božji prepovedi 'guzenja' in zgodbo o pos stvu enega izmed njih brala. Sicer pa un Ali-Star t ostal dolžan, saj jim je dal kontra 7 idealistično humanistično verz 3 lekei: teorije odseva v smislu nesmisla nas a it maščevanja, kar je začuda naletelo na njil vsesplošno odebravanje, epizoda pa se/1" kon- čala s krajo nekaj tolarjev, povabilom na di ik in prijateljskim slovesom: "Briši! Trčečim > rakom!" Po preverjenih podatkih KO k njegovi odrešitvi pomagati magični izreki: "Bog pomagaj", "Varen sem" in "Killing Me Softly", h is :- A KIND OF MAGIC- Queen Potem, ko je bil odrešen, sc je (lako kot šc nekaj prestrašenih posameznikov) odločil za stari, dobri, nepogrešljivi in najbolj zabavni nedeljski večer v K 4, potem ko je tam že povezoval program pusto vanj a, kjer seje isti večer dogajal tudi "Balkan show", torej spel vse troje hkrali. 'Balkan .seje (spet) odpel in odplesal povsem izven konteksta, nttriepos-rečen playback, le ideja imiliranja se je izkazala za posrečeno. Ostale imitacije, maske in kostumi namreč, so bile v isti špuri, nedomi-selne in klasične, večina ženskih, tam pa se je znašel celo en 'peder'. Razdelitev nagrad pa je neizvirnosti v skd pod obila lestvici NMEja: 1. Dama s kamelijami čez petdest let; 2. duh Freddieja Mercutyja; 3. Army Of Lovers; in še 4. James Brown. Temu naj bi bil kot tola-žilna nagrada podarjen kar sam Alisteir Crowley (prej tudi Agent Cooper). Po nekajminutnem čaLinju na živo nagrado se je lc-ta kot tolažba izkazala za lažno. To pomeni, da je bil čarovnik ob podelitvi nagrad odrinjen iz. programa in od same uža-Ijene žalost] se je pre oblekel v popolnega ITN KIEja. toje ROZA-LIJO. ali. bolj konkretno, v "Pedra'. Nekaj drugih 'slovenskih deklic' ga/jo jc začudeno spraševalo, če nima s sabo slučajno vse garderobe, ter jih raku spet 'to-laž-it.i' -povzeto po Knjigi laži, Be-Twin Pig-sih in Sovah, ki niso kar se zdijo. ŽIVOT JE MASKENBAL TEST THE WEST- ROZA DISCO IS DAÄ-BEST Sicer pa je nedeljska scena v K4 postala ena.najbolj norih, zabavnih, sproščenih in perverznih, skratka naj. Program, kije do sedaj potekal pod nesojenim geslom SEX, LIES & VIDEOTAPES, seje v postnem Času usodi I 10 imenovati SEKSUALIZACIJA SLOVENSKE DEŽELE. Ciklus je potekal vse tja do dnevov mladosti. Znotraj ciklusa so potekali različni showi, rim ali in obredi. Tako že 8.marca ' Moški vroči show za Dan žena', kjer so sc publiki s štirimi plesnimi točkami prvič predstavili GO-GO BOYZ, ki so tudi sicer trije aktivni pobudniki hot (gay ) pop-techno dance scene v K4. mesec pozneje p; ¡o že plesali pod reinkarnacijo WILD BOYZ. Teden zatem smo iz različnih perspektiv opažava ': Gay erotiko na odru', ki jo jc izvajala skupina PiGALLE iz Zagreba. Opazili nismo nič več,kol j bilo pričakovati od naslova, ra ten solidnega izbora glasbene kulise. Pa seveda usnje in 'visoke pete' (pa ne Almodo-varjeve), ki so neprestano povzročale težave talni ki lisi. Ob koncu marca sino končno doživeli première 'erotično-polttičnega rituala' JULIETTE;JUSTINE, nastalega po predlogi Marquisa de Sadea, v inscenaciji Andreja Aj-lccu. Ostanemo brez komentarja, saj so bile kritike v dnevnem časopisju dosti bol j zanimive od saine predstave, izjava ene izmed gledalk: "Mislim, da bom dobro premislila, če bom šla še kdaj na kakšno predstavo v K4", j)a v bistvu predstavlja povzetek mnenja vesoljnega gay občinstva, ki take in podobne prireditve spreml ja apatično in nezaimeresira-iio, kar p;i j i m navsezadnje niti ne gre zamerili. Vsi željno pričakujejo MLÎSKO, torej; ples, iur, norost in odstekanost. Iti neverjetno, samo in edino to se vedno zares obnese 'víalo manj pa Krusing ali iskanje partnerjev n,. in... Se najmanj pa sc obnese kontinuirano ro[arije bolj ali manj kvalitetnih gay porni-Čev. ki jih spremljajo redki zainteresirani posamezniki, prav tako s« z vrtijo mimo njih dela priznanih avtorjev kot sta Almodovar in Jar-man, pa LA CAGE AUX FOLLES IJ JH. Omenjenemu ciklusu so se pridružili tudi torkovi Aldovi večeri, ki vsebujejo tako zanimiv video, npr. video produkcija Nevena Korde z video-spoti Borshesie \ la eh delih, retrospektiva gay t lasik "Un chant d'amour" Jean a Gen eta in "Scorpio R i sins;" Kenetha Angerja ter malo manj gay "Dangerous Liaisons*' (kljub temu, da naša razmerja ...so nič manj nevarna) kot tudi DANGEROLS DANCING program z raznimi dodatnimi scksofobieno-poli ličnimi konotacijami: SCHWARZ-TANZ (Techno-Anti-NaziZone) z gostom DJ Natašo, desetimi zapovedmi in prepovedmi, med drugim homoseksualnih odnosov,ampak "LIFO'-s Are Ren!" in tudi mi smo UFOd. saj z naš li dejanji šc vedno kršimo ohstoječo moralo in se zadržujemo na Kersnikovi. Vendarle pa: Future is between your legs, medtem ko 'Big BARTL is (stili) watching U\ sicer pa glavno, da vas ne sliši. SILENCE=DEATI I=PEAF SPRE-GAY-VID FOTO Ob Schwarz-tanzu' so nas v K4 začele opazovali fotografijeGorazda Majarona. ki so predstavljale del širše gay-ioto razstave "POGLED MOŠKEGA", na o-gay-g]ed v Galc-rijiŠKUC od 14,-28. januarja. Poleg Majarona so razstavljali še Boštjan Lisec, Marko Radovan, Mio Vesovič in Alen Kos. Še vedno črnobela Lehnika, ki naj bi poudarjala izrazno moč moškega telesa, njegovo krhkost, erotičnost.,, Privlačno, a ne usodno, kajti Mapptc-thorpe ni ponovljiv, O tem, nli so pornografske' ali ne, pa kdaj drugič. Zaenkrcat le še to. da naj bi bile fotografije A len a Kosa razstavljene v Flamingu, ki pa jih ni prenesel, LIKOVNA Ob vseh mogočih zvrsteh in podzvrsteh je homoerotičnost še vedno najbolj pri kri i a ravno znotraj likovne umetnosti. Vsak grafik, kipar, slikar sc lahko skrije za nerazpoznavnimi oblikami, kreacijami in estetiko, zato jih raje nc bomo iskali. Vendarle pa podelju jemo 'naboj' razstavi 'In Memoriam Satan Panonski' v Galeriji GT. Za kolaže in kolažne instalacije, projekte, skalpture in cnvironmen-te, posebno še za kombinacijo resnice in laži, sei ijo "Oči istinc oči..." in njegovega prijatelja, ki jo je pripravil. GAY-DALISCE Za najvišje Revolverjevo priznanje dališki naboj'je med predstavami iz pravkar ztekajoče s^ sezone 1991/1992 nomimramt naslednjih pel, naštetih po vrstnem redu njihovih premier: l.Tennessc Williams: TRAMVAJ POŽELENJE - (PDG Nova Gorica; režija Dušan Mlakar), 3,okU991. William sove drame so edina psihoanaliza, ki jo stekam brez obremenjevan ¡a sivih celic. Med njimi sc prav omenjeno delo, čeprav so 'realistične' igre skoraj povsem ou t, se vedno rado igra in predvsem gleda Kako tudi nc, ko gledalec tako s upe ri o m o in samozavestno nadvlada seksualno nesrečo drugega in pri tem za bežen čas pozabi na svojo. Mi v dvorani vendar nismo tako spolno neurejeni, da ^i nas to privedlo v živčnost, alkoholizem, iskanje izhoda v lažeh (sebi in drugim), nenazadnje v klinično blaznost. Lika vlog Leigho-ve in Branda sta izklesala Mira Lampe-Vuji-čič in Bine Matoh. II Dons, fut met 2.Vili R iijak: TUGOMER ali TISTI, KI MERI Ž L OS T - (MGL; režija Mira Erceg), !7.okt.l991. Kot ni bila Tugomerjeva Karantanija 'dežela na sončni strani Alp', tako je tudi današnja Slovenija to le v reklamah. Sicer pa je prav tako klavstro/obična, baladno mračnih spletk polna, le fizične krutosti je (morda?) nekoliko manj. Med Karantanci (Slovenci) in Franki (Germani) se odločam za slednje. V pološčeno črne gumijaste k"1 turne oblečeni fnuisvesiitski Franki, naseljuje jim brutalno divjaškiBorut Veselko, mi omogočal o po istoveten ost: pogled na uniformirani hitlerjugend mj pač vedno vzhuri domišljijo. (Toto) 3.DOGODEK V MESTU GOG1 (Drama SNG Maribor; avtorski projekt Dal ¡a Zlatarja freva po Grumovili motivih), ¡9 kt.1991. "Mene ni nikdar nihče požele!". pravi Štefka Drolc kor Afra. Priča smo torej drami brezuspešnih iskalcev ljubezni, tragediji duhovno ranjenih ljudi, katerih svet s svojimi u stal jen i mi normami in pravili nc prenese drugačnosti. Ampak izhod iz tesnobnosti prekletega mesta, v katerega sta avtorja nastanila skupino groteskno individualizirani}! človeš-1 mask, obstaja. Samo, za božjo voljo, nc pustite sc ujeti splošni psihosotialni blokadi n kolektivni seksualni psihozi, predvsem pa nc ponavljajte tistega prvega stavka vsev-dalj. Utegne se vam zgoditi, da se tudi vaše življen je konča v mrtvaškem plesu zmagoslavja smrti nad živim. Takšen l> :uiec se mi je še včeraj zdel edina možnost, danes dvomim, kako bom mislil jutri, se bom vprašal jutri. Sem pač samo eden izmed mnogih \> Goge, 4.Carlo Hot doni: PAHLJAČA - (MGL; režija Katja Pegan), 20.nov. 1991 Goldom ni bil gay,njegov grofRocoa Marina še manj, a v lej predstavi to postane, ne da bi mu bilo potrebno spremeniti en sam ta vek izgovorjenega besedila. Takole je: če nekatere replike primerno poudariš in pri leni uporabiš še ves arzena! "gay gestikulirajija"-ti :jno i miš povsem nov in drugačen lik, v našem men) seveda lik 'dekadentnega pedra:\ Zal pa ne avtor ne režiserka taistega salta" nista zmogla z likom gospoda Ev arista (Boris O stan - "naboj* fv) igralca!), ki ■ z obnašanjem povsem poženščenega galanta deloval bolj pedersko od pedra samega, tekst pa m" je žal nalagal večno borbo za žensko svojih sanj. 5. Peter Shaffer: ČRNA KOMEDIJA - (SLG Celje: "režija Vinko Modemdorfcr), 2Q.nov.l991 Shaffer se zvezdniško sprehaja od West Enda do Broadways, s teatra na filmski trak. vse pogostejši gost pa je tudi na slovenskih gledališk, i deskah. Od psihoanalitične ' 'Eq u u s" do homoem tičtte dram e " Amadous", od ene prvih uspešnic zvezdniškega teatra pri nas ("Leticija in luštrek"; Cankarjev dom) do celjske "Črne komedije". Komedije so namenjene zabavi, ne beri in ne piši kritik ob njih, je moje geslo. Zato samo še opomba, daje lik Harolda, angleškega dandyja, igralec Drago Kastelic poudaril z vso nujno eleganco in pri leni občuteno odmeril njegovo homoerotično naluro. I And now, boy- and girls, the winner is... PAHL/AČA Obrazložitev: Grot' Rocea z vznesenim zanimanjem prebira 'Revolver", diskretno ga skrivajoč pred radovednimi meščani. Najbolj firbčnr med njimi, gospe Gelirudi, pa le ne zmore zamolčali njegove vsebine, saj je "prepričana'', da gre verjetno za filozofsko razpravo, zgodovinski zapis, če ne že za lepo pesniško delo. Grofu tako ne preostane drugega, kot da ji na uho zašepeta, da gre za nekaj povsem novega, drugačnega, iz francoščine prevedenega in tamkaj basni imenovanega. Iskreno upajoč v popolnoma fair postopek režiserke (in dramaturgi nje) sem prepričan, da s prispodobo (basni.1) ni mislila, da smo gaja in kzbijke živali. Pa še lo: MGL-u se uredništvo hvaležno zahvaljuje za zastonjsko in učinkovito promocijo, čeprav je tudi res, da bi bili brez nas ob pomemben "rekvizit", KINO = MOEVING-GAY-PICTURE Namesto oskarjev pa tudi v primeru kino podeljujemo naboje (le da mo bolj radodarni). Glavnino 'nabojev' prejme tokrat "FISHER KING", režiserja Terryja Gilliana: za film leta, najboljšo režijo, za obe glavni in eno stransko vlogo, Robin Williams in Jeff bridges sta se prav lepo po- m spogledovala, se s pogledi dogovarjala, ter se na koncu celo razgalila pred polno luno, potem ko sta slekla že vse prevladujoče ameriške institucije s celoletno holly(graai)woodsko produkcijo, vioco prodajalnami, reklamami in mediji na čelu; nam sla seveda kazala le hrbte. Prvi je nekoč že citiral Whiti inna.., dragega sta v "KRALJEVEM RIBIČU" hotela sesuli dva mladeniča, ker se je na gay-yardu poskušal samo-umor-topili, zraven pa se je znašla še figura propadlega kabarejskega pevca (Michael Jeter), kije zato moral biti tako transvesiit kot peder. "SILENCE OF THE LAMBS" (Ko ja genjčki obmolknejo) Jonathans Demmea za podob, e transveslilskega blazneža, kanibala idr. izmečkov ameriške demokratičnosti ne prejme nobenega naboja, saj jih je Amerika že dovolj obdarila z oskarji in s tem končno razkrila tudi 'lepšo" plal njene mitologije. Ki pa je ni več našla v liku JFK (Oliver Stone) in drugih 'tragičnih' žrtev in misterioz-nih spletk iz obdobja liberalizacije. V želji po razkritju zarote so med paleto možnih osumljencev menda odkrili ludigaya. En 'naboj - /a povrnitev stroškov- tudi njemu; čc ga ye ustrelil ali pa ne (dvignil ga bo seveda neznani prijatelj še bolj nepoznanega umrlega, kajli: Re v ol v cr 1 j u b i ma s k o ). Homič a pa smo o dk r i 1 i l u d i me d h i peri onič n i m i agei iti CT A, kjer le - ta zaradi nagnjenj ni mogel postati duhovnik, Pa se preselimo nazaj v leto 1945, v EVROPO I.aarsa von Trierja, ki nas je tako hipnotiziral, da smo skoraj uspeli spregledati kratek kader, kjer si je neki sehwul že prislužil svoj metek, nas pa je opozoril na vse prepogosto izrečeno frazo 'en peder gor al* dol- pa kaj'. Saj res, PA KAJ.. Raie se z vlakom Centrope odpeljitno naprej v prihodnost, kjer nas je sodobna belgijska filmska produkcija skoraj povsem ignorirala. Malg manj nova slovenska: v filmu BABIC V GRE NA JUG Vincija Vogue Anžlo-varja se znajde: "peder". Seveda le kol psovka, da ue bi bilo pomote. SATIRICON F.Fellinija m MEFISTO I.Szaba, ki sta se ponovno zrol al a v programu Kinoteke, sta svoje preštevilne naboje že zdavnaj pobrala, dodamo pa jih lahko še nekaj za njuno neponovljivost. TELEVIZIJA - RAZBITO OGLEDALO GAYEV ŠLA TANJE (Heavy Petting, 1988) -4.j an. Ameriški dok um eni arec o odraščanju v petdesetih in v seksualno revolucijo pridone-slih šestdesetih. Čast ga\ populacije sta reševala William S. Burroughs in Allen Ginsberg. Reševala zgolj pogojno, saj je bila edina omembe vredna Burroughsova izjava: "Meni j ! edino važno, da me ima moja mačka rada". FILMSKI MARATON" - S.jati, Filmček • Mlada dekleta" je ljubko delec avtorice Connie Kaiserman. (Mimogrede: Ismail Merchant je bil producent, zalo ji jc režijsko po- 12 magal James Ivory). Opozarjam zgolj na pre vod: če iz "motherfucker" uastaue "bedak", potem resnično ne moremo bili presenečeni, da se "faggot" sloveni kot "cepec1'. A bil je lo termin nedeljskega družinskega, filma in čas pobožiČni. V ameriški nanizanki "Taksi" se Tony (Tony Danza) ne more znebiti vsiljive Denise. Končna rešitev: za svojo ljubezen okliče Louieja (Danny de Vito). Ta seveda nenadno vlogo homoseksualca izjemno težko sprejme, a za svojega bud d a požre tudi to "sramoto". Ko se v nanizanki "Pravica iz teme" šar-mantni Gibson (Clayton Prince) znajde v zaporu. mu kot specialno kazen v celico pošljejo v ogrlice (beri: verige) okinčano ''Daisy". Sledi predirljiv krik in vi ste uganili zakaj... VENERINA PAST (Die Venusfalle, 1988)- 17 jan, Režiser Robert van Ackeren je sicer gay, a v svoji moški domišljiji, skritih željah in sanjah, v vseh filmih neprestano išče "idealno žensko'*. K er take n i, je nj ego va h om oseki, u al -nosi povsem samoumevna. Omeniti velja še l/.bomo vrsto nemških gay igralcev; Ilorst-Guenther Marx, Hanns Zischler, Rolf Zacher, H any Baer, glasbo paje napisal Peer Raben. ODDALJENI GLASOVI (Distand Voiccs, Still Lives, 1987) - 24,j an. V izjemno poetičnem filmu se scenarist in režiser Tcrcncc Davi es na dokaj nenavaden način vrača v svojo lastno m lad os L Kol da takrat šc ni vedel, dabo "nekoč postal" gay.,, STRAŠILO (Scarecrow, 1973) - 26.jan. Arcst je za gay sex idealno "zatočišče", žal pa Al Pacino svojo vitko ritko hoče obdržati n eo madeže van o. Odgriznil ti ga bom, ti k iff t bir!", vpije na svojega dotedanjega prijatelja, povsem pa mi spremeni tudi fasado. Se eden iz (prc)dolgc vrste ameriških homo lob i čilih filmov, pač. PK1ZNAM (I Confess, 195?) - 20,jan. Če bi ga poslovenili "Izpovedujem se", bi i/ naslova samega in pa iz nekaterih eletnen lov s i Žeja, lažje mnogokaj izpeljali: od resnice, da je to eden 1 litchcockovih najbolj osebni t) filmov, do dejstva, da sta bila oba glavna igralca v filmu. Montgomery Clift In O.E. Hasse, gaya. Siccr pa bi moral biti naslov filma geslo vsakega homoseksualca, kajti priznaš samo enkrat, zanikuješ pa se vse življenje, GOSPA DELAEIELD SE HOČE POROČITI (Mrs.Dclaficld Wants to Marry, 986) - Zfebr. Z ostarelo Katherinc Hepburn Hollywood res nima več kaj počeli, zalo paje toliko bolj dobrodošla zvezda številnih tv produkcij. V vlogi stare vdove, ki se v zares poznih letih iskreno in (ali naivno) zaljubi, je i arm an {na kot nekoč. A okolica (otroci in sosedje) njene vnovične želje po poroki nikakor ne more razumeti, še manj sprejeti. Izpade, da je tolerantna edinole še starost: svojemu sinu, sicer gayu, ki pripelje domov novega prijatelja in gakar v delovni obleki posadi v njen najljul> naslanjač, prav nič ne očita.,. CELLINI (Cellini - A Violent Life) -ö.febr, 1/6 Zivi jeu je in delo otroka renesanse Ben veil Uta Cellin ija, tega izjemno nemirnega in pustolovskega duha, je skozi nadaljevanko magistralno predstavljal Wad eck Stanczak. In če ste že pozabili: greh, zaradi katerega je bil večkrat kaznovan, seje takrat imenoval sodo-mija. NOČNI POR TIR (Portiere di notte) -8-febr. Liliana Cavani v fi] ma sado-mazohistične fantazije bolj moško, kot bi to bil sposoben storiti prenekateri "moški" režiser. Dirk Bo-garde in Charlotte Rainpling staji pri tem v nezanemarljivo podporo. TUJCA NA VLAKU (Strangers on a Train, 1951) - 24.febr. V tem briljantnem filmu, enem najbol jših Hitchcockovih sploh, sta glavna junaka Bruno (Robert Walker), eleganten in šarmanten, asocialen in illt il i gen ten ter Guy (Farley Granger), bled in nezanimiv mladenič, ki bi si želel pozabiti neugledne preteklosti. Ne uk-varjajmo se z vprašanjem kdo je pravzaprav "negativec", povejmo samo to, da je njun odnos taksen, da pričujoče delomnogi uvrščajo med gay filme. Saj, nastal je po de bit an t-skem romanu Patricie Highsmith. TRAMVAJ POŽELENJE (A Streetcar Named Desire) - 2.apr. Če so West the besi. potem so Tennessee Williams. Marlon Brando, Vivien Leigh in Elia Kazan quadrophonia of the best. Sicer je pa Že Jonas Ž. v Studiu City pred kratkim svetoval dekletom, naj se gayem v velikem loku izognejo, če se hočejo izogniti tudi travmam, kijih prinaša sabo neuslišana ljubezen. Shizofrenija glavne protagonistke tega filma je tako, upajmo, prej izjema kot pravilo. ZASEBNI DOSJE EDCAKJA HOOVER J A (The Private Files of J.Edgar Hoover, 1977)-3.apr. KaTizmat i čni ameriški režiser Larry Cohen v filmu podaja kronologijo aktivnosti LBlaja pod skoraj štiridesetletnim Iloovcrjcvem vod stvu, ki je s svojo ultrakonzervalivnosljo izzval številne komentarje ki so jih še najbolj podžigale s ovoj icc, da ni čutil nikakršne naklonjenosti do žensk. Bil je pač gay, pa kay! DRUGAČNA LJUBEZENSKA ZGODBA (Otra hi stana de amor, 1986) -10.apr. Ljubezen, ki jo doživljata dva moška, mladi uslužbenec in njegov šef, sicer zgleden mož in oče, namreč ni k homoseksualno razmerje, marveč nakazuje možnost svobodne izbire čustvovanja in življenja. To se seveda tie dogaja v ameriškem, šc manj slovenskem, pač pa, presenetljivo, v argentinskem filmu. In tudi tam samo v filmu. ŠPANSKI VRTNAR (The Spanish Gardener, i 956)- 17.apr. Medtem koje Dirku Bogardu (Gustav von Aschenbach ¡deček Tadzio le nedosegljiv ljubezenski ideal, pa taisti igralec (Jose) spremeni dečka Nicholasa v svoj prijateljski in ljubezenski objekt. P.S.: Sami presodite, če smo s filn m programom T V S L lahko zadovolj(e )ni, zagotovo pa smo na boljšem kot gledalci HTV (nekdanje TV Zagreb), katerih "okno v svet" se je doccla priprto. Pred kratkim predvajan Fassbinderjev filmski ciklus je bil še posebej na udaru. Cenzura je iz njega na jprej izločila "Lili Marleeti" (ker so nekdanji največji sovražniki ravno takrat postali najboljši prijatelji), ako jc pesem skorajda postala nova hrvaška himna, so ga naknadno le umestili v program. Podobno seje zgodilo tudi z Genetom, filma "Querelle", ki so si ga lahko gledalci pred kratkim ogledali na HTV II. V preostalem TV programu je gay problematika zastopana v zanemarljiv ne . Tako v okviru ku 1 turno-informatjvnega programa le znotraj Studia Ljubljana redno poročajo o dejavnostih, akjiVnOSt i in manifestacijah, Reza kluba. Kakšnih drugih omemb dejavnosti Roza kluba pa nacionalna TV ni sposobna, razen nekaj ciničnih pripomb in navedb (npr. komentar Ros vite Pesek o številu političnih strank pri nas, v katerem je posebej izpostavila gobarje in homoseksualce). Zalo smo cinični tudi mi- prav jim je. Andrej Zornik & Gusti Leben 13 .'.Ce:vzamemo. pöd- drotriügler1 sevens* dnevniški {časiiiŠiujiirrevijalfli (pertodil ) ist: iatiko v- grob err nakitu Cim ' da t obravnavanje : : "fenomena" homoseksualnosti: v.njsmu, M na : tri že dovolj- dobro -preizkušene-metode. : ■ : Najbolj: razširjeneso novice (novičke) .vselej ■ rahlo poii:trae:r& vniosek- .ct alno temo (nardon, osebo) izdomačih logov.. Ker je ni: povsod p bo: íúdl tukaj;'Káj": gs no '. torej v kratkemo&javil,,- :¡ Obilico "tehtnega " branja nudijo strani, na-: menjene čfn. *rc-ikf Č:: £te. eden ljubiteljev L ji :n ja çtivarn vam morda celo nadomešča 'eposíyyje, : te s tretmanom homoseksualnosti v njéj seznanjeni íew se te mbrikev vsakda- ■ njikti izognete; potem vedite: homoseksualci so ■ ps;hc:;al idušovri ßsiniki, breîduànt nemoral. rteži aS-ne^oveškf stroji za-ubijanjej. Le.v Izjemno redkih primerih; ;so zabeleženi kot žrtve, takšnega primera fottä se rr bilo?! Zatorej™ čudno; tiaje-svet najbolj' btirjâf Jeffrey Dali-mer, množični morijec iz Milwaukee^. Časopisje je ugotovilo, da je v ameriški sodni praksi le malo morilcev, ki s o ' tänorili :foîiko -1 j u d 1:15 -m| a-. . .dih moških. V zaključku sojenja so tako morilca, ki s:> gâ privlačevali predvsom ifijp postavni -. fantje,Qbsodàit : na- petnajst dosmrtnih kazni. Drugo mésto: na top listi zločinov zaseda za ■ aidsim oboleli'50-ldni td :$avto, "zli duh :Phi-; - ; liide!;¡l>e", Ki je : policiji priznal usodne spolne : ; odnose-z vet! kot sto mladoletnimi fanti: Šarile-': ; val ie tijdii: sq d ni procesproti homoseksualnemu . ■panj/-k]:jè:v Franciji jîfI ' 7 starih žensk. TaK&- 14 ZAUSTAVITI OESNICO Ameriške Sestre večne prizanesljivosti so se v Parizu pridružile proti rasistični m in proti fašističnim demonstracijam homuseksnalccv. "Sestre" so dvignile ;voj glas pri>t' politiki Jean-Marie Le Pena. voditelja francoske skrajno desničarske stranke, in rak o pokazale, da ini rudi krščanski) prizanesijivost svoje meje. 'ÖTZr JE BIL GAY ROŽA VARNOSTNE SILE Pink Angels {Rožnati angeli), nova skupina v Chicago, se je oblikovala po vzoru Rožnatepatrcie, gay in lezbičnih varnostnih sil iz New Yorka. Rožnata patrolaso nekdanji Rožnati panterji, ki pa so morali spremeniti svoje Ime. ker filmska družba MGM ni dovolila uporabe imena Pink Panier. Rožnati ange'i boao skrbeli za red in mir, preprečevali kriminal in ščitili prebivalce, še posebej v četrtih, kjer živi veliko homoseksualcev, Aiyn Toler vodja Rožnatih angelov, zagovarja sodelovanje s policijo, saj ima ta največ izkušenj. Angeli ne bodo oboroženi, temveč izurjeni v samooDrambnih veščinah. Pridružijo pase jim lahko vsi ne glede na spol. rasno pripadnost ali spolno orientacijo. Prav gotovo ste v Delu in drugje že brali o možakarju ki so ga nedavno našli v leau Tirolskih Alp in mu nadeji ime Otzi. Po prvih raziskavah bi naj bil Otzi iz bakrene dobe in star približno 2700 let Kljub temu je truplo dobro ohranjeno, razpoznavna so celo tetovirana znamenja na hrbtu in poškodbe kolkov. Znanstveniki menijo, daje bil Otzi samotar, nekakšen divji lovec, saj je umrl precej daleč od naselbin. Nadaljnje raziskave pa so prinesle še nekaj senzacionalnih odkritij z radiokarbonsko metodo so ugotovili, daje Otzi star več kot 5400 let. Odkrili pa so še nekaj, kar doslej se ni bilo predstavljeno javnosti: v Otzijevem anusu so našli sledove sperme. Čepiav tirolski strokovnjaki tega odkritja ne marajo obešati na veliki zvon, ne morejo zanikati doKa2ov, daje imel Otzi. divji lovec iz kamene dobe spolne odnose z moškimi mfc im i BODYBUILDING Tekmovanje lezbijk in gayev v body buildingu ima v Ameriki že šestletno tradicijo. Letošnje prvenstvo Physique 92, ki bo 13. junija v San Franciscu, bo prvič nadzorovala strokovna Komisija Ameriške amaterske atletske unije. Na sliki pa si lahko ogledale bicepse in tricepse lanskoletne zmagovalke Jan Austin. Če bi tudi sarr,: želeli tekmovati, pišite na naslov: Arcadia Bodybuilding Society, 1230 Market Street, Suite 221. San Francisco, CA S4102, USA. ŽENSKE KOT ME Angležin ji Suzanne Ncild in Ros Pearson, ki vodita privatno TV dnižbo Clio, sta posneli kar dva dokumentarca o starejših lezbijkah - Women Like Us in Women Like Thai. Oba sta bila prikazana na Channelu 4 in >c prvi dokumentarec je imel rekordno Število 1,5 milijona gledalcev, Presenetljive je. da so mnoge le/bijkc, stare tudi SO let, zbrale pogmn in spregovorile o sehi ter se pogumno razkrile pred svojimi otroki, vnuki, sosedi, javnostjo. Suzanne Neild in Ros Pearson, ki sta izdali tudi knjigo Women Like 1 (Ženske kot mej. Že razmišljata o snemanju tretjega dokumentarca. Tok rut se nameravata lotiti položaja starejših lezbijk znotraj Mine lezbične skupnosti. ....... . . ... . . _ . .............. ,,,. .............. ., ............. .... ...... ... ... ... ... ... ... ... ... . rimJn podobnim, primeram- p.a se postavlja u : {Mit za ravnovesje tudi: p™ množična mcrlika bijkt> AHeen :Wuomoš, sicer prostitutko,' so na :• Floridi obsodi na-eiektfiSfii stol. Zgolj za povzemanje f j|:h agencijskih-vesti gre v teh prime®, zabeležen so te najbolj okrutni m zato j? senca,: . ki s: te m p ad a n a vs □ amo šekš ual no prop ula cj-jO, Mika vetja. Sicer je pa pfava sreča, da takšnih domačih premerov Se rte premoremo: TiKo s i je^edinole zdbetelita sojenje m acloJet-: nku i Kranja, cK-tfe-emu za poskus ^nora nekega1 v&mskega homoseksualca, a še to se ■je odvijalo v Irstii Koa je.-bii v item primeru ' rapioaiee n pos loo^nost ^¿isani : članki, na "črnih straneh ■ v glavnemtüdi popi sujejo-ie situacijo v svetu: Teto v prispevku Hudič js beli mož"{Mpvfce,' g^ ari i :iroški prostitutk; izvemo' jj "Toda jüfe f JStitucija ni omejena i ia IMČ dež efe. V vseh veiemgstíh bogater, ¡veía so bordeii, masažni saloni,'v katerih Služijo mladoletniki. V Bruslju ' so odkrili razvejano organizacijo, v njej je sode-'tóva'l ¡lo- visoki 'adnik Urrcefa k e pošiljal dečke;p n- m svetu. Imeli í o'.a' IfiOO síáínüi ■ strank in ta v Evropi, Hie in S Japonskem. ■ Raj za homoseksuaice p., je Š Lanka, sa; na . odjemafeefialfacko)i10000 dečkov redkosta-. tih'več koti 4 iet. VčlajnkLi-"Otroci vse pogostejše žMVe"' (Dnevnik,.! 3:2.),o spolnih napadih na ■;mladoletnike, so samo v oklepaji omenili, da-.so fantje kot žrtve Se vedno' redki, ni pa menda ■potrebno pripor i, c ¿o-osumljeni {ln kaznovani) i\ spojno n '"lotakljivos b ez vsake izjeme-:in izključno moš' L Domači novinar članku. ''Homoseksualnost.v policiji'-da., vendar..." :2elb .domačega: časopisa (Slovenec ■ -6.1.) načenja vprašanje, kititiri duhove angleške in ameriške, nikakorpa ne tudt domače javnosti. Sovraštvo do drugačnih:' (Večer,.2.6.3.) pa je edini prispevek- (povzet po "Df Spgl'1 ki-' gu, jri o dramatičnem porastu napadalnih' mo.seksealci : Napadalci so praviloma člani tolp, r /epa ie-redko prijavijo napa | jgoia^ijj .v tiianastóvrjri nadaljuje:")/ nemških vefe. eT stih doživijarazrnati zločin, ki, drugače kot-.napadi nattijce, šemzbudilpublicitele-.razrašča . se. nasilje zoper homoseksualce. Policija mehi, :da;so sa.mo.larti «ropali, premlatili iniz&itjeva!i na tisoče homoseksualcev. Motiv.dejanja: .sovraštvo. do Jioroose ¡ua'c3' ^ljuí na 'homoseksualne žrtve veljajo med-veíeme; iludir za nekakšen šport, storilci ra s<; sker v;dr | . člani ¡ luličnih toípvstári Ris 15 i" 25 M 1 Sil ■nájbiísáeviioirtevtennapadi kv n< vojilo. Kraji dejanja'so v dveh--tretjinah javni parki,- stranske' ulice v eeirtihs homoseksualci ■ rnesto:znana zbirališča homoseksualcev. Toda irtev se odpravi na: policijo, kajti -pomagajo-st sami"; Zgled so. skupine za samopomoč'v ■ angleških ln: ameriških velemestih"-...:.. Omieniti '(Elja, d? or'ertjeni čianE sploh ni t objavijen : na S črnino :obarvanr strani, sicer sije pa.sarrio . militi, da bi žilo Eamzabeieženil dejg^-ki tako ■ alt.:drugače-vključujejo hnmnseksuaio?. vse manj. in manj.;:, -.:;■:. .-.'::' :MKtte.m ko je' Svetovna' zd rav stve na-otf.garat-. zacija (WHO) -homoseksualnost črtala izpogla- ■ -vja' V'diSevne .mot^ie■l,. In jo. uVf£tila:mad. poglavje "spolna Usmerjenost",:^znanostih psihiatrija :-skušata odgovoriti na- vznemirljivo vprašanje : -Ali ie irarraseksuainost- prtroje 'i ali p na?" (Sloveo .■: ?:3.pq NGwsweesu'), 1» lem ko js Svetovna zdravstvena onjai,tet'riji iraotovlia, rin,',is aids zapustil geti homosex:_. 15 mi fe spet zasvojencev z m a m ¡1; JemE $ cin a karti rt® spczrala. ca "AieJs ogroža tudi navadne «juni' (Večer/ICi. - po ' Kurieru"). 7a pri spc vkov, ki pa nekako izgub ljeno tavajo po tej reviji, kot da ne bi vedeli drug za drugega. Tako smo lahko brali nekakšne kva-¿1 teoretske seksološke članke (avtorske ? prevode?), kjer se dokazuje, da lezbijk sploh ni, so samo heteroseksualne ženske, dovolj spolno osvobojene, da ležejo tudi z žensko. In pa za fru s tri rane možače, ki sovražijo moške. V isti reviji smo maja 1989 brali tudi Čisto spodoben intervju z ljubljanskimi feministkami a lezbijkami - človek res ne more vedeti, pri čem je. Je pa zelo dobro vedel, pri čem je, nek novinar mariborskega Kaja. ki je sekciji LL v Roža disku ponujal lole kupoprodajno po godbo: LL naj zbere osebnoizpovedne zgodbe svojih članic. Kaj pa bi jih priredil in primemo začinil - ker oni tudi natančno vedo, kaj bralstvo hoče. Kar pomeni, da v resnici ne potrebujejo skupine LL, la pa ne njih. na terenih.. Naslednja zanimiva slvar so poskusi raziskav (bojda bolj poglobljenih), ki se znajo vleči kar skozi nekaj številk določene revije. Omenimo beograjsko revijo Duga. kjer je leta 1988 šest avtorjev kar v šestih delil skušalo povcdati,kajje to lezbištvo. Terenska raziskava z naslovom Dodiri trece vrste omenja celo nekaj znanih seksologov. ki o pr p1 šafi o lezbijk ah, predstavlja t udi feministk noiniez-bieno gibanje, osrednji pa so se\eaa mtenjuji z lezhijkami (spet "zgodbe, ki jih piše življenje") in pa s čisto slučajnimi moškimi ali ženskami, katerih edina zasluga je. da so imeli povedati kaj proti lezbištvu. Tudi v Sloveniji se je pojavila raziskava o lezbijkah. V mariborskem 7Djo je jeseni 198 & na svet spravil Miroslav Slana M i ros, ki se je pred lem že natanko seznanil z moško homoseksualnostjo in svoje ugotovitve tudi objavil v Telexu. Slanova raziskava o lezbijkah v petih delih se imenuje Drhtenje lokvanjev. fn kaj najdemo? Intimne izpovedi lezbijk, zmedene in tjavendan nametane pojme o feminizmu, pornografiji, jezerih ženskih duš in seveda nekaj krepkih pripomb Čez ženski aktivi cm, Aktivizem je res grda in nepotrebna reč, s katero se ubadajo tiste, ki še niso dojele Slanove pogruntavščine, da se "za navidezno milino nekaterih lezbijk skriva posebna tr dota. obdarovana z drobci krhkostr'. ... in vendar nekoliko drugače Omenimo še dve posebnosti, na kateri je sekcija LL še posebej ponosna. Prva stvar je, da seje LL že znašla v rumenem tisku: pred štirimi leti je bila omenjena v sarajevskem tabloidu As v okviru raziskave o prostituciji v takratni Jugoslaviji. Tam smo prebrali, da se ljubljanske lezbijke za šilinge prodajajo avstrijskim damam. Poseben poudarek pa si zasluži intervju s članicami LL, kije bil jeseni lela 1989 objavljen v Tribuni. Avtorici H ¡ser k Korneža je brez posebnega "predznanja'' o lezbištvu uspelo narediti intervju, v katerem ni niti trohice Osladnosti ali prikritega moraliziranja. Najdemo veliko avtentičnih izjav, ki jih je novinarka takole komentirala: "Različnipredsodki in kli-Šeji o lezbijkah žal ne dopuščajo, da hi z mojimi sogovornicami vodila pogovor brez uporabe psevdonimov. Imena so tako izmišljena, je pa njihovo doživljanje družbe, ki jim je dodelila vlogo državljank drugega razreda, toliko bolj resnično." Že sam naslov intervjuja. Rožnati trikotnik, je povsem drugačen, saj gre za trikotnik, ki je simbol gay/lezbičnega gibanja. V primerjavi s tem zvenijo naslovi drugih člankov precej senzacionalisiično in nemalokrat ceneno: ZJodiritrece vrste (Duku, i 98B), Ti i neprijetni vonj po moških (Jana, 1987), Crnoluso dekle i: lezbične sekcije (Nnvi tednik, 1990), Drhtenje lokvanjev -pozdrav ženskam, ki ljubijo ženske (7D. 1988 ),.Jugolezbijke (Erotika, 1989), Ustavimo se še pri fotografijah, ki spremljajo zgoraj naštete tekste. Najpogosteje vidimo rahlo zabrisane ženske akte ali pa sterilne, osladne podobe dveh manckcnsko sfrizi-ranih žensk, ki se nežno gledata ali pa ležita goli v travi med ni Žicami. Erotika je eveda o av' t "drznejše" fotografije razgal jenih lepotičk v podve-zieah. prozornem spodnjem perilu in podobni šari. Gre pač za straight simboliko, ki nima nič skupnega z avtentičnostjo lezbičmh imidžev. Poletne noči Ker smo že omenjali talk showe v tujini, ne smemo pozabiti nekakšnega poskusa T V li_. talk showa, ki smo ga lahko videli leta 1986 na ljubljanski televiziji v okvirunočnegaprograma Poletna noč. Za uvod so nam odvrteli lezbični film Kot strela i jasnega režiserke Diane Kurys, nato pa je sledil pogovor na temo homoseksualnost. V rtngu sta biia Mojca Dobnikiir. predstavnica feministične skupine Lilit, in dr. Jože Lokar, znani psihiater, nehvaležno voditeljskodelo paje padlo na rame novinarja Branka Maksimoviča, ki se v dani mu vlogi ni najbolje znašel. Dobni-karjeva je skušala predstaviti probleme maf-ginainih eksistenc oz. lezbijke irt gaye pri nas, dr. Lokar, znani toleranmež, paje dobrohotno n na hano razlagal, daje ckskluzivnih ho moseksualcev v resnici zelo malo, sploh pa je večina žensk kar "močno zagreta za nasprotni spni". Tako menda ni treba pretiravali z akti-vizmom zaradi peščice de luxe homoseksualcev. Za veličastni zaključek te Poletne noči (gledalci so po pravilu streljali mimo s svojimi vprašanji, saj so jih zanimali frigidnost, povezava med homoseksualnostjo in incestom itd.) je poskrbel voditelj MaksimoviČ in nam zavrtel osladen ameriški dokumentarec, v katerem Joan Collins mori s svojimi svobodnimi nazori o spolnosti. Nekoč je bil tudi Roza val pa se nam je izmuznil in se stopil z Valom 202 - zda ¡ se mu reče Pinkv (najbrž z ipsJonorr. .'i val. Poleg oddaj o horoskopih in posvojirvi otrok (nedvomno velik "prispevek k zamolčani zgodovin ezbištva"), lahko ob prihodnjih popoldnevih pričakujemo razmišljanje o sjjolnosti Joan Collins, Aktivizem in golota Iz večine medijskih obravnav lezbištva veje nekakšna težnja po ohranitvi sanj ske podobe dveh nežnih dušic v sofisticiranem objemu, očiščenem vsega feminističnega in političnega. Lezbični aktivizem pogosto nervira tako pišoče kot bralce: kaj se greste nek aktivizem, saj vam nie nočemo, prav radi vas vidimo v dvoje, le zakaj si delate škodo z gibanjem. Čc se torej lezbijke (ženske! prijazno razkazujejo in lie trapajo s političnimi zahtevami, je še vse v mejah normale. Spomnimo se afere z ljubljanskim izvršnim svetom, ki je listal po Revolverju - poslanci so zagnali vik in krik, ko so zagledali gola moška telesa, in 7 glasovanjem odločili, daje Revolver pornografska revija. To pač ne gre, da bi se moški ovekovečali v svoji goloti, to je vendar gnusno in je pornografija! Seveda gre /a dvojna merila, ki pa so pač del našega vsakdana. Bojana Vesel 19 METULJEVA TEMNA LJUBEZEN h'ederico Garcia Lorca, pesnik in dramatik, najslavnejši španski literal po Cervantesu, se je rodil leta 1898 na jugu andaluzijske Granade, v provinci Fuente Vaqueros. Po i indiju književnosti in prava doma je prišel s svojimi dvajsetimi leti .< Madrid, kjer seje v okviru slavne Residencie de Estudiantes srečeval . sodeloval s številnimi prihodnjimi Španskimi znameniteži. Čustvena in literarna kriza gaje v letih 1929-30 pripeljala v New York in na Kubo. Z rojstvom liberalne španske republike je 1931 zapustil intelektualne kroge, saj je vlada sponzorirala delovanje njegovega potujočega univerzitetnega gledališča La Barraca, s katerim si je zadal nalogo, da predstavi špansko ki asi ko tudi v najmanjših mestih. Z uspehom pa je predstavljal še svoje drame: po stal je poznan, priznan, V ne povsem jasnih okoliščinah je svoje življenje izgubil leta 1936, star 3S let. Že na samem začetku državljanske vojne so ga blizu Granadc zajeli fa-langisti in ga ustrelili. Njegova smrt je takoj postala mednarodni incident in simbol fašistične neumnosti ter aiitiintelektua"; :ma. Vzroke zanjo so mnogi iskali v levičarskih sinipatizerjih, prijateljih in sorodnikih, s katerimi se je družil in živel, dejstvo pa je. da gre vzroke iskati tudi in predvsem v njegovi spolni orientaciji, aklivizmu in seveda pisanju. Za časa življenja je bil Lorca najbolj poznan po poeziji Ciganski romancero. Manj znana poezija in nekatere drame, ''nežaljive" za dediče, so bile objavljene ali ponatisnjene leta 1938. Zbirka Pesnik v New Yorku, skupaj OdoWaltu Whitmanu,\z bila prvič natisnjena Šele 1940. Preživeli sorodniki, dediči njegovega literarnega deia, so s "čiščenjem" le-tega vseskozi preudarno manipulirali i du- šebrižno skrbeli za neomadeževani "'dž, za moralni blagor njegove duše. Tako je druž la njegovo zgodnjo, a pomembno dramo Metuljev urok (''metulj"'je španski slangovsk iraz za homoseksualca) "ponovno odkrila" šele leta 1954; predolgo, vse do 1974, pa ni izšel ponatis njegovih proznih Impresij inpejsažev. Enajst Sonetov temne ljubezni je izšlo šele 1981 in to najprej v francoskem prevodu. Leta 1986, ko je Španija z vsem spoštovanjem počastila 50,obletnico pesnikove smrti, jih je objavil, skupaj z razkošno likovno opremo, tamkajšnji dnevnik ABC in hkrati razkril resnico še o drugih Lorcovih neobjavljenih pesniških in dramskih besedilih. Sonetov, v katerih brcz predsodkov izpoveduje svoje najintimnejše čustvo in jih lahko po lepoti postavljamo ob bok Shakespearovim, je seveda veliko več in le upamo lahko, da bodo prišli na svelfo še ostali, skupaj s teksti iz znamenitega zvezka Album blanco, V prevodu Cirila BergJcsa so pri nas izšli v reviji Literatura (1988,št,7), nekaj pa tudi v antologiji Drobci steklar ustih(Aleph, 1989). UPORNIŠKI TRIKOTNIK Trikotnik, ki so ga sestavljali Luis Bunuel (1900-1983), Salvador Dali (1904-1989) in seveda Lorca, je bil svoj čas nerazdružljiv. lan Gibson, avtor obširne in skoraj popolne bi ografij e L on: a: A Life, pripove d uje: " 8 Hi so trije genialni fantje, ki so izhajali iz dobrih provincialnih družili. Spoznali so se na zelo preprost način. V Madrid so prišli, ko je bila španska, kultura v razcvetu, in po naključju so stanovali V istem študentskem domu.. Bunuel je prišel v glavno mesto leta 1917. Najprej je hotel študirati agronomijo, potem pa se je odločil postati inženir v industriji. Oboje je pustil in si izbral študij naravoslovne nujnosti - eniomologijo in žužkoslovje. od koder prihaja njegova obsedenost s pajki in drugim mrčesom. Zaključil pa je s š (udiranjem zgodovine. Oblačil se je športno in naokrog je hodil bos Lorca je prišel Madrid jeseni 1919, začel študiran filozofijo in pravo in slednje tudi končal. 'Slab Študent', je izjavil nekdo od njih, 'kot odvetnik ne bo nikoli spravil družbe v nevarnost Dali se jim a je pridružil septembra / 922 in se takoj vpisal na akademijo San Fernando Salvadorje bil patološko plašen, nato pa se je skril pod masko ekshibiciomz-ma.,. Bodoči filmski režiser Bunuel je takrat pisal pesmi v revijo Ultra, hotel je postati pisatelj, ' 1 pa je že ateist, anarhist in protiburžoazno orientiran. Tudi Dali je takral pisal, prijatelji so celo govorili, da je boljši pesnik kol slikar Lorca pa je risal in igral klavir. In bil zaljubljen v Dalija. Toda norme neke morale, ki so na španstJi tleh gnale purilanizem v skrajnost do brezmejnosti, so poskrbele za skriva- nje te preproste resnice, dokler ni Gibson zapisal: "Kako pa seje razvilo prijateljstvo med pesnikom in slikarjem, je treba povedati po resnici: Lorca se. je noro zaljubil v Dalija. Ta gaje za velikonočne praznike povabi! k sebi1 Caduques. Dali ni bil homoseksualec, roda pestili so ga razni dvorni in bojazni, tako kot Buñuelo. Oba sta pozneje storila vse, kar je bilo i' Hjunih močeh, da sta dokazala svojo moškost. Federico in Salvador sta savražifa žensko telo. Na nekaterih Dalijevih slikah iz ¡istega obdobja lahko prepoznamo Lorcov profil ali postavo. Vloga, ki jo je tu ?rul Bimuel, je bila ta, da je hotel par ločiti, kot razkriva neko pismo, ki ga je napisal Pepinu Belin. V" pismu pravi, da Lorca uničuje Dalija... Salvadorje bil človek, ki ga je bilo homoseksualnosti neznansko strah, bil je bolezensko plašen in poln kompleksov. Zelo dobro vemo, kako se jih je rešil. Tudi o l.orci ki se je pritožil, da ga je Bunuel osmešil v svojem filmu Andaluzijski pes, vento i'íc. Cista resnica o razmerju med tremi velikimi umetniki pa še vedno ostaja skrivnost Preberimo si sedaj delček spominjanja na L orco, kot ga je v svoji avtobiografiji Mon dernier soupir (Moj poslednji vzdihljaj) zabeležil tíuñuel: Lorca je prišel v študentski dom soi m o dve leti za mano. Prišel je iz Granade, na priporočile> svojega profesorja don Fernanda de. Los Ri osa, za seboj pa je že in te I objavljeno prozno delo Impresije in pejsaži, v katerem je opisal svoja potovanja z dort Fernartdom iti drugimi andaluzijskimi študenti. Sijajen farmer, z vidno željo po eleganci, s temnim sijajem v očeh, je Federico izžareval privlačnost in magnetizem, ki se mu je ic malokdo lahko uprl. Dve leti starejši od mene, sin bogatega imetnika nepremičnin, je prišel v Madrid predvsem, da študira filozofijo, a predavanja hitro zapusti in se v popolnosti preda književnosti. Hitro je spoznal vse, vsi so spoznali njega. Njegova soba v študentskem domu je postala eno od najelitnejših sestajali šč v Madridu. Najino globoko prijateljstvo se je začelo že ob pn>em srečanju. Morda je vse nasprotovalo neotesanemu Ara goric it iti preftnjenermt Andaluzijeu. a verjetno sva prav zarot tega kontrasta bila skoraj nerazdružljiva. Ob večerih sva odhajala izza doma, sedela sva na travi in on mije bral svoje pesmi. Čudovito je bral. V kontaktu, z njim sem se sam počasi spreminjal, spoznaval sem nek nov svet, ki mi ga je on odkrival vsak dan znova. Nekega dne o mi povedali, da Martin Dominges, močan Baskijec, ¡rdi, daje Lorca homoseksualec. Tega nisem mogel verjeli. V tem času se je v Madridu vedelo za dva. tri homoseksualce in prav nič me ni moglo prepričati, da je litdi Federico takšen. Naslednjega dne sva skupaj sedela za mizo v obednici. Po juhi sern mu s tihim glasom rekel: "Pojdiva ven. Nekaj važnega ti moram povedati." Malo presenečen je pobudo sprejel. Dvigneva se in odideva v sosednjo kavarno. Tu sem mu sporočil, da sem se odločil 20 stepali se z Baskijcent Martinom. "Zakaj?" me vpraša Lorca. Oklevam za trenutek, ne vem. kako naj se izrazim, zato ga vprašam direktno: "Ali je res. da si mor i con {homoseksualec}?" Vstane zelo prizadet in. reče: "Med nama je končano!" Odšel je. Kasneje sta prijateljstvo obnovila, prav kmalu pa se jima je v domu pridružil tudi Dali. Bunuel trikotnik dopolnjuje takole: Vsi so se zbrali v njegovi sobi, občudovali sliko in tako je bil Dali sprejet v našo skupino Resnici na ljubo je on, poleg Federica, postal moj najboljši prijatelj. Mi trije se sploh nismo razhajali, še posebej zatone, ker je Lorca čutil do nalija resnično ljubezen, žal pa je ta do njega ostal povsem ravnodušen. To 7adn je seveda ne drži, potrjuje pa samo dejstvo, da je tako močno homofobični Bunuel (o Čemer priča njegova avto biografij a v kar presenetljivo odkritosrčni meri), kot priča te ljubezni, hotel par razdreti. Iz hoinofobije ali preprosto iz ljubosumja, to zdaj ni več vprašanje, kajti resnica je, da mu je to tudi uspelo. Da pa Dali res ni bil tako ravnodušen do Lorce, pričajo pisma, ki mu jih je namenil. Lorcova pisma Dali ju in Runuelu so žal še vedno nedostopna, pa tudi Dali sam je že hotel tožiti revijo Poesia, potem pa ga je francoski založnik le prepričal, daje popustil in dovolil objavo. Pisma so bila tako prvič objavljena leta 1987, pri nas pa jih je bilo nekaj, v prevodu in priredbi Marjete D rob nič, natisnjenih v Tribuni (1989,št.6). LAS CARTAS DE AMOR DE DALI A LORCA Dragi Federicol Pišem ti poln duševne vedrosti in svetega miru: ie seje začelo slabo vreme v tem blaženem septembru, dežuje, piha, barka je zasid rana v pristanišču, to daje močneje čutiti notranjost in prijeten hrup nežnega in mirnega notranjega delovanja... Izkazalo se je. da je sveti Sebastijan gospodar Cadaquesa; se spominjaš samotne kapele svetega Sebastijan a na gori Peni? Torej, obstaja neka zgodba, ki mi jo je povedala Lidija, zgodba o svetem Sebastijanu, ki poskusi tisto, kar je privezano na steber itt varnost nedotakljivega na svojem hrbtu. Nisi pomislil nato, ne da bi poškodoval rit svetega Sebastijana? i.. .1 Adijo, zelo te imam rad, nekega dne se bova spet videla. Kako imenitno se bova imela! Piši. Adijo, adijo. Dali ▼ ▼ T D ragi Federica I i.. J Kot v idiš, te "vabim " k svojemu novemu tipu svetega Sebastijanu, ki temelji na čisti spremembi Puščice v Morski list. Začetek elegance je spravil svetega Seba-s tija na v slastno agonijo. V njen I je neki n eele -ga nt en pomen, ki ga strahopetno vodi k ozdravitvi; toda morah je biti tako, za nekaj časa ti to predlagam, mogoče bova s to spremembo nekega dne našla pravo hladno temperaturo puščic starega svetnika. ¡..J Bomo videli, če bom o tebi kaj slišal. Zakaj mi tako malo pišeš? V Hospilalitetu mi je teko popoldne Barradas pokazal "klovnavsko" fotografijo, na kateri sta ti in Maroto. Skoraj sem planil v jok. Kakšna Čudovita japonska čokoiadka Suchard si ti! S. Dali T T T Federico! /,../ Adijo gospod, od tebe se x poljubom na tvojo palmo poslavlja tvoj... gnili osel T ▼ ▼ Drogi fant! l.J S hit itn. da bom naredil izvirne stvari - grde? lepe '.' Ha ha ha hi ti ti cilj z laski moj moj Moj moj Mmmmmoj moj. Dobro, rad te imam in se imam imenitno.... tvoj Dali PUBLIKA APLAUDIRA LORCI Na .slovenskih gledaliških odrih Lorea ni prepogost gost. Za njegovo predstavitev še najbolj vztrajno skrbi SSG Trst, od sezone 19K0/8 I naprej, ko so uprizorili Krvavo svatbo, z veliko tragedinjo Štefko Drolc v glavni vlogi. Krvavo svatbo je na lilmski Irak leta 1981 prenesel režiser Carlos S aura in skupaj s korcografo m Antonio m Gadesom ustvaril pravi plesni ritual. Najbolj znana ekranizacija je nastala po drami Dom Bernarde Albe, ki jo je 19K7 posnel Mario C a mu s. Režiser in scenarist Juan Antonio Bardem je pripravil tv serijo pod naslovom Lorca, Muerte de itn Poeta. Loreovo življenje je v n jej podoživel igralec Nickolas G race, predvajala pa jo je tudi TVS. t.orea si prav gotovo ni zaslužil, da bi bi zgolj in samo zaradi "spotiki ji vos ti" njegovi teksti toliko časa zamolčani, prikt iti. A tako je in "PUBLIKA" se končno predstavlja domači publiki. Končno ali pa že, saj je tudi svetovno premiera doživela šele 1986. Prvič je bila objavljena v Oxford u 1970, v uredništvu pisatelja Rafaela Mart i ne za Nadula, l^orcove-ga tesnega prijatelja in imetnika edine ohranjene verzije rokopisa. Pri nas jc v prevodu Vesne Velkuvrh Bukilica izšla v reviji Maske (19 9 Lšt, 8), tu pa j o j c odk ri 1 a rež i s erk a Branka Be/eljak Glazcr in jo skupaj z mladimi ptujskimi igralci, ki sestavljajo Teater III, premierno uprizorila 9,3, letos. S pravo evforijo so se lotili udejanjanja te "neuprizoTljive" nadrealistične árame,najprej zaradi kristalno čiste poezije same, zatem so se jim začeli odpirati Še neki povsem novi svetovi, nove vizije, ki jim jih je tekst razkrival. Eden najpomembnejših vidikov tega dela je Lorcova angažiranost do resnice, ki jo skuša gledalcu predočiti skozi "pravo gledališče", kajti le tako naj bi se"razvedela resnica grobnic". Razplet Publike tako na krvav način predstavi nasprotje med tem gledališčem, "gledališčem pod peskom", ki razgalja pristno dramo in z njo poseže v intimo gledalca, in med "gledališčem na prostem", k banalno predstavlja okus določenega dela občinstva, ki mu tli do tega, da bi se na odru soočalo z resnico. In prav s pomočjo lega prvega tipa gledališča poskusi avtor v igri, v kateri nam predstavi "obris neke skrite sile", dati obliko notranjemu svelu, ki ga želi postaviti na oder kot "svojo resnico moškega iz krvi". Do kod ta resnica pravzaprav lahko greje bila vodilna tema, ki je režiserko pri uprizarjanju vodila v pretežni meri. Glavna junakinja draine pa je še naprej "skrila sila", ki ni nič drugega kot intimni svet avtorja, "pesnika, ki sem iz sam". Zato ni presenetljivo, da j noč ljubezni zadobi povsem drugačen odtenek, saj v osnovi vztraja pri misli, da se ljubezensko čustvo laliko z enako inte izivnostjo razvije med ka- terimakoli dvema bit jema. "Gre za obliko, za ruash)", torej je "Romeo lahko ptica. Julija pa kameri, Romeo je lahko zrno soli, Julija pa zemljevid'', kajti "ali morata Romeo in Julija nujno hiti moški in ženska„ da bi se prizor v grobnici razvijaI živo in pretresijivo ?'' Ill tako sla zamenjaj;a igralca, ki sta igrala Romea in Julijo v potVorjeni predstavi konveneionalne-ga gledališča, z drugima osebama, ki sta se "ljubila z neizmerno ljubeznijo", čeprav je t il "Romeo moški pri tridesetih . Julija pa je bila petnajstletni fant". Skozi "agonične podobe krutosti in seksualne stiske", s "predirljivo grozo grobega trčenja potrebe in poželenja", se neprestano odslikava mučno iskanje ljubezenskega samo uresničenj a. Posebno očitneje to v ljubezenskem dialogu, v katerem Ravnatelj in 1.Moški (kinai bi bil Lorca sam) nenehno govorita o možnih preobrazbah: "Ce bi se jaz spremenil v jabolko? - Bi se jaz spre me t'i i v poljub... Če bi se jaz spremenil v mravljo? - Bi se jaz spremenil v zemljo... Ce bi se jaz spremenil v zemljo? - Bi se jaz spremenil v voda,,.", doklcrkončno nc prideia do želje, da bi se spremenila v "morski mesec", s čimer ie nakazano njuno soočenje z resnico. Morski mesec je v tem pomenu "simbol izpolnirve-izumrtja", eiosa, ki odreka oploditev. Ta je vsekakor prisoten v istospolni ljubezni, ki ni za Lorco v svoji najbolj vzvišeni obliki nič drugega kot izraz idealne ljubezni. V nekem smislu pa pomeni utelešenje homoseksualnosti skrivnostni lik Cesarja, ki nenehno tava po svetu, "da bi našel enega, ki pa ga ne najde". Saj ga ima, ker ga nikdar nc bo inogel imeti. V nedeljo, 10.5., so ptujski amaterji gostovali v S MG. Amateiji jih lahko imenujemo le pogojno, saj predstava saina presega domet običajne produkcije domačih profesionalni! teatrov. Verjetno pri nas še nismo videli domače predstave, ki bi bila tako močno nabita •l moško erotiko, v veliki meri prav s ho-moerotiko. Kljub mladosti sta zlasti Tadej T oš in Nešo Tokalic (na sliki) spretno obvia do v ala tako svojo igro kol telesi. ZELENO, KI TE LJUBIM ZELENO Trop ljudi je planil na vrtove, / na tvoje čakajo telo in mojo agonijo / na konjih luči in griv zelenih. Že rimski poet Marcial govori o zeleni barvi, ki ima med pari istega spola poseben, erotičen pomen. Poseben status si je utrdila v pozni viktorijanski dobi Anglije, ko jc Robert Hiehens leta 1894 objavil roman Zeleni nagelj in s tem obnovil in utrdil njeno asociacijo. Dali torej ni zaman pisal Lord: "Mika me, da bi ti poslal kos svoje zelene pižame...", čeprav ni verjel, da ; edina učinkovita formula ljubezni moški-moški. Lorca je verjel in prav /atoje najbolj sovražil Galo in Eleanor Do ve - ženski v življenju S. Da lija in Emilia Aladrcna, dveh moških torej, ki ju jenajbolj ljubil. Ljubil je in sovražil, a njegova čustva je zaznamoval dih smrti: Jutro je naju združilo na postelji, / usta so lovila shlajeni curek! brez konca razlivajoče se krvi. / In je stopilo sonce na zaprt balkon i in i korala življenja razprla svojo vejo ! nad moje srce. zavito v mrtvaški prt. Gusti Leben 21 HOMOSEKSUALNOST IN POKLIC Razkritje seksualne identitete ima tako kakor vsi večno zeleni problemi i s t<»spolne skupnosti tudi svojo službeno plat. Tri tem je kajpada odločilnega pomena kje živite in kaj počnete - če ste učitelj angleščine in vrh tega še sodelavec angleškega nacionalnega gay lista The Pink Paper, Simon Harris po imenu, lahko te reči tečejo naravnost gladko. Začeli smo z zgledom, sposojenim iz tujine. Ker pa miselnost okolja, v kakršnem smo morali 7, ras ti mi, vse predobro poznamo, bomo na uredništvu veseli tudi vaših prikazov težav, ki bi vam jih homoseksualnost povzročila ob delu. »Samo to bi želel povedati, da mi je bilo v srednji šoli najlepše na urdh angleščine. Hvala! Darren. xxx« To so besede z razglednice, ki jo je Harris prejel od dijaka na zadnji šolski dan. Darren je vedel, da je gay od svojega štirinajstega leta. Ker pa so šole take, kakršne pač so, je moral to spoznanje skriti isti hip, kot se je dokopal do njega. Kazličnež Vseeno se je od drugih opazno ločil, manj časa kot drugi je prebil za žogo in tudi gov oril je drugače. To je bilo dovolj, da so mu vrstniki uspešno grenili življenje. Se huje, zlonamernih pripomb se niso znali vzdržati celo nekateri učitelji. Darren je imel angleščino vseeno rad. Čeprav Harris takrat coming out a še n izvedel, se je Darren lahko zanesel, da ga s tega oddelka ne bo nihče zasmehoval, čutil je, da se je homofobnim opazkam mogoče vselej postaviti po robu. Pri šestnajstih se je odločil, da opravi pripravljalne izpite za univerzo ii t izbira predmeta je bi laja sna; angleščina. Tako je Darren končno lanko prebiral besedila avtorjev, katerih (homo)seksualnost je bila neločljivi del ustvarjalnega procesa, v katerem so nastala njihova dela. Darren je svoji seksualnosti prvič lahko pridal ucko vrednost: Pred tem so o homoseksualnosti v šoli govorili samo, ko je beseda tekla o HiV infekciji. Zdaj pa je spoznal, da je del aktivne kulturne tradicije, ki je našla pomembno mesto tudi za težave in izkušnje njegovega kova. Samozavest se mu je vidno povečala. Domačim in tiajo/jiin prijateljem je pripravil coming out, začel je zvezo z vrstnikom in se, skratka, bolje oborožil za spopad s prihajajočimi življenjskimi težavami. Aprila letos je Simon Harris »praznoval« drugo obletnico coming outa na delovnem mestu učitelja angleščine v neki (fantovski) srednji šoli v Londonu, Tam poučuje Že pet let, leta 19K9 pa seje čutil tako močnega, da je napočil trenutek za »veliko izjavo«, kot temu šaljivo pravi. Napočil je po izkušnjah, podobni tisti z Darrenoin, ki so ga prepričale, da je to potrebno storiti. V pri jateljskih pogovorih so mu to potezo vsi odsvetovali. Opozarjali so ga, da tnu utegne mešanica znanega predsodka pedofilijc in coming outa na glavo nakopati še policijske težave... Vseeno seje Simon Harris v sebi že odločil. O tem je obvestil novega ravnatelja. In čakal na odmeve, čakal na tisto neizogibno vprašanje z one strani katedra. Mi šlo za kako paranojo, prej za povsem očiten stereotip: V desnem (»Right is wrong«, je moto večine uhanonosilcev) Simonovem ušesu je več uhanov, oblači se v majice s političnimi gesli in rožnatimi trikotniki, njegov 501 jeans pa je zatlačen v Doc Martcnse. Tore j,,. ? Harris je čakal celo leto. Potrebna so bila TV poročila o demonstraciji aktivistov Outrage z njim in plapolajoči) zastavo v roki v prvem planu, kot tudi članek o njegovi knjigi o lezbijkah in gavih na izobraževalnem področju v bulvarskcm časopisu, da so fantje končno začeli spraševati. Dva dni se je po šoli govorilo samo o tem. Treba je bilo miriti kolege in starše, se soočiti z razre d i. I n p ote m j e v s e z en ako hitrost jo tud i potihnilo. Harris še danes naleti na težave v glavnem samo v razredu, kjer je večji de! učencev iz temnopoltih fundamenialističnih družin. Zanje prestavlja Izkrivljenost in Zlo, tisto, kar jim o islospolnosli vsak dan vbijajo v glave. Vsem drugim to ni več posebnost. Harris je pač gay. .no, in? »No. med tednom coming outa je bilo včasih res peklensko. Brez podpore kolegov in prijateljev, zlasti pa lju bimca, bi težko zmogel«, pove Harris. »Ko imaš v učilnici po dvajset šestnajstleinikov, ki jih poz/mi skoraj štiri leta in z njimi razpravljaš o lasmi seksualnosti In celo prisluhneš njihovim vprašanjem, je to nedvomno najbolj travmatična izkušnja, kar si jih človek lahko zamisli. Zdaj je seveda drugače. Tako olajšanega se počutim zdaj, ko so odpadli napori skrivaštva,<* doda Simon Harris. Nsdolgo zatem seje pogovarjal s kolegom z neke druge Šole. Ta mu je zaupal, da ga dijaki izzivajo z vprašanji o njegovi seksualnosti in da se inu zdi primemo, da izvede coming out in konča z uničujočim govoričenjem. Skupaj sta prišla do sklepa, da mora biti izbira trenutka za to stvar njegove privatne odločitve, manj zunanjih pritiskov. Nihče nima pravice p 'si ljevali. Točno lako. S tem pometamo predvsem pred lastnim pragom. Po svojem dejanju ima Harris vso pravico javno pevedali, da ni za outiranje kar vsevprek: »Celo niijradikalnejši outer ji se morajo strinjati z dejstvom,da njihove tarče ostanejo belci srednjega razreda na višjih položajih. Torej ne tisti. L erih socialni status je že brez tega dovolj katastrofi četi. V izbiri med tem, kaj je politično prime to in kaj osebno možno, mora odločiti tisto drugo«, je neomajen Harris Učiteljski kolega, s katerim jc govoril, bi torej ne dosegel nobenega od zaželenih ciljev, če n jegova gay podoba predstavlja ranljivost in samoobrambno drzo, namesto pozitivne moči! Dijaki gane bi sprejeli kot svobodnega posameznika, njegov korak bi razumeli kot rezultat homofobne prisile. Le kakšno korist bi potem od tega irneli dijaki kot Darren? Marko Jarh \ij MHWS BC TiNTiN m najini ljubezenski zvezi. Tega nisem nikoli izdajal, vendar je res. da a imela precej prijetno n intenzivno razmerje. Hi! je moje prvo izkustvo i nekom, za katerega sem vedel, da je homoseksualec. Navadno sva posedala po ktnantah, pri čemer je Brian okrog sebe vedno opazoval ie decke, in jaz bi ga Vprašal: Ti je vSeč ta? Morda oni? Ti mulci so tako postali zveza za najino Milina." Kasneje se je njuno razmerje oh ladi lo in ko je nekoč B nan glasno razmišljal kakšen naslov naj da svoji biograli ji (,4 Cel iarftd of Noise), «a je John ostro ošiitil s pogledom iti vprašal: "Zakajpa ie ne /v naslovil kar z Židovski bitzi'7" Čeprav je B.iun pred ostalimi svojimi varovanci vsa) navidez skušal svoja nagnjenja p-1 riti. je bilo vsem jasno kaj in kako. saj ea e John tudi javno zbadal. Ni pa vedel, kako razsuto je Brianovo zasebno življenje in kako ta človek pravzaprav zaradi svojih psili h težav tud; telesno propada. Uiail je leta 1967 - umor, samomor ali le 'običajna' smrt? Tudi Lennon jc tragično končal. 1980 je padci pod streh neuravnovešenega človeka. Rumeni tt^ pa ga scv eda ne pusti v miru počivali, sledeča ugotc. ite najnovejša: Yoko Ono je izplačala leta E9K3 plesalcu Tony ju Mancru tisoč aoiarje^ samo zato, da piscu biografije o svojem možu ne bi odkril, da sta bila z Johnom ljubezenski par. l-cto kasneje, 196 T. je angleška sccna poskrbela /u novo presenečenje: The ROLLING STONES. V pesmi When the Whip Comes own bo izpričali nekaj ezoteričnih. a jasno sebi pripisanih pogledov na homoseksualno prostitucijo, v Honky Tonk Women i 1969) pa nekaj referenc, rahlo prikritih skozi u porabo a n g !eš k e ga. si anga, do I ran s v e s ti tsk ega oralnega seksa. 1970 so S tone si prekinili pogodbo s svojo založniško hišo. gramofonsko družbo Dec ca, ker jim ni dovolila, da bi posneli svoj Cocksin ker h'Ines. Vendar je pesem skozi piratske izdaje množici njihovih občudovalcev vseeno postala dostopna. Tekst se sprašuje: Oh. where can t ;et my cock sucked? Where can I get my ass fucked? MICK JAGGF.R je s tem komadom zavestno degradiral tradicionalno pojmovanje spolnosti. Občinstva ni očaral samo s svojimi dvoumnimi pesmimi, pač pa tudi z gibi in pojavo samo, kar vse je njihove nastope obeleževalo kot napoved miselne in čutne dekadence, ki se je končno /.ačela prebujati tudi v glasbi. In prav Jaggerje njen klasični predstavnik^ mikrofonom (faličntni simbolom) v ustih alt med nogami. Na trepalnice sije nanaša! tuš. da se je kar cedilo, med hojo se je po/ibaval v bokih, glavo si jc krasil s široko krajnimi klobuki v stihi Grete Garbo. Prav to pa bi bil lahko vzrok tragedije, ki se je leta 1909 zgodila na koncertu v Altamontu, Kronist je zapisat: ".Manager je pomotoma najel za redarje mirite!ja. Hells Angels, ki so se j v no poti kills po oko! it t. Petsto dolarjev jim je plačal, da bi popaziti na preveč navdušeno občinstvo lie Us Angels pa so se razburili, ker je bi! Jagger za njihov okus preveč nežen in poženi en. Prijelo jih je, da bi ruzkazali svojo moškost in možatost vsemu občinstvu Namesto da Njo dokazali z divjo ježo na motorjih, \n \e pričeli pretepati s poslušalci. Kot da hi hoteli dokazati, da oni že niso 'topli'". Če Beatle zaznamuje Revolution (1968), Slonese i I Can t Gel No) Satisfaction (1965), potem jc večna himna ansambla The WHO prav gotovo My Generation (1965) Naulicah Londona so se pojavili 'mods', visoko ostriženi mladi fantje, ki so svojo energijo sproščali v večernih ravsih z mladeniči iz sosednjega ganga. Med temi pobalini je bil tudi PETE TOWNSHEND, skladatelj, kilarisi in pevec Whojev, ki se je rocku navezal 7 vsem srcem in se pri tem ni nikdar posluževal cenenih trikov. Njegovo najobsežnejše delo je rock opera Tommy, ki jo je leta 1975 režiser Ken Russell uspešno prenesel tudi »a filmski trak, I.Posebej zgovorna scena: medtem ko Čuva malega Tom my j a, njegov bratranec Kevin prebira 'Gay Times'). Ob koncu sedemdesetih je Townshendrealiziral samostojni album, na katerega je uvrstil ludi pesem Rough Boys. v kateri odkrito priznava erotično privlačnost, ki jo čuti do mladih mulcev. Natanko to je kasneje potrdi! rudi v nekaterih iniervjuiih. podobno pa tudi JIMMY PAGE i7 ansambla L,Eli ZEPPELIN, kar pa je za mačislične in s ek s i stične glasbenike res svojevrstna raritcia. Preselimo sc sedaj ponovno čez lužo. Leta 1 je s skladbo Sock ft to Me Baby opozoril nase MU CH RYDER, svo j coming out pa je storil šele 1978. ko je svoje homoseksualne izkušnje z užitkom popisal na albumu How 1 Spent My Vacation. Sicer pa so ameriški glasbeni svet šestdesetih pretresale tri scene: New York, Chicago in San Francisco so bili centri. Village Voice je leta 196fi objavil ogla : "Come Blow Your Miru! the Silver Dream Factory presents the first ERUPTING PLASTIC INEVITABLE with Andy Warhol. The Velvet Underground and Nfco". V New Yorku pa (Udi že po vseh drugih progresivnih krogih ZDA jc imel takrat pojem 'pop an' že ustaljen pomen. Warhol je hit seveda ideolog le tega. kupina VELVET UNDERGROUND pa eden njegovih velikih projektov. Spoznali so si na Cafe Bizraru na West 3rd S t reel u, "na Go-Go Sireetu /a devet čukov na večer", kot bi rekel LOU REED. neka vrsta glavnega Velvets. Kritiki so o njihovi glasbi pisali: "C vi leč rock'n'roll, h poslušalce He najbolj spominja na de kade mm Berlin v /i r desetih... Warholova brutalna skupina z nepretrganim showom groze... To je združba., i v resnici utripa z grožnjo, cinizmom in perverznostjo...". Pevko NlCOje v ansambel vključil, bolj nasilno kot ne, Warhol sam. zato jc imel pivi album naslov Velvet Underground and Nico. Predstava, ki sojo imeli Vel veli o sebi, je sprva sploh ni vključevala, zato jc prav ironično, da jc Reetl takratne najboljše komade (Al! Tomorrow's Parties.,.) napisal prav zanjo. Besedna in glasbena magija Vel-vetov, vtisnjena na vutil, je bila varno spravljena v ovitku, na katerega belo podlago je Warhol narisal roza ban ana in nad njo napi sal: "Počasi olupite in glej le!". Lou Reed je skupino leta 1969 zapustil, vloga dekadentne in siimoimičujoče 'Žametne živali' je bila izživeta. Po kraikotrajnem sodeloval j s hieaški-mi bluesmani, sc IGG Y POP leta 1968 v me v rodni Detroit in tam formira prvo zasedbo notorične skupine STOOGES. S scenskimi ekscesi, provociranjem puhlike in pljuvanjem 29 nanjo, inazohi stičnim s am oran je vam t; m z nožem in drobci stekla Iv ustih) ter s polivanjem razžarjenega voska po svojem impo-zantnem torzu (ni vprašanje, po kom se je zgledoval SATAN PANONSKI), je utrdil rockcrski teater krutosti. Kritika je zapisala: "Počutiš se kot hi bil v celici z gumijastimi Stenami, zaprt skupaj z blaznežem, ki te posi-Ijuje in pljuva vate, pa možnosti oboje hkrati... Iggy je posegel v množico, zgrabil jo je. ponižal, prestrašil in posilil". S an Francisco pa je bil v tem času središče povsem drugačne glasbe. West Coast Sound imenovane. Strogo je bila povezana z drogo iti čeprav je bil v New Yorku izjemno popularen heroin, so 'flower children' prisegali predvsem na LSD. Vsi so bili na acidu, tako i z v aj al c i k ot nj i ho vi fani. Rod ilo se j e hippyj e-vsko gibanje, otroci kalifornijske visoke družbe so se pričeli zaljšati s cvetjem in se izgubljati v psevdorevolucionamih idejah. S seksualno revolucijo je v tem času stopila na sceno tudi svobodna ljubezen, skupaj z njo biseksualnost, ljubosumje je šlo vsaj za nekij časa v pozabo. Super zvezde so bile v s veji abstraktnosti izjemno cool, a sko: njihove samodestrukcije je scena postajala vse bolj paranoična. Iz povsem osebnih nagibov na piedcsial te scene poslavljam belo pevko s črnim glasom, J A NI S JOPLIN: "Ko sem na odru. živim. Pozabim na žalostno življenji; izza njega, aslant mile perje. Ko je nastop pii kraju, sem sama, čisto sama. Osamljena, zapuščena, zavržena." Kot piše njena prijateljica Myra Friedman v biografijiBuried Alive, se je Janis dol dajala z vsakim, ki jo je hote!, da bi se tako otresla številnih globoko zakoreninjenih kompleksov, ki so jih ji že v otroštvu vcepili starši in okolica rodnega Texasa. Njena izrazita senzualnost je sama po sebi prehajala v obscenost, večkrat izživeto v množičnih orgijah, nemalokrat lezbičnih. Moški so ji zagotavljali varnost, ženske nežnost, in ko je že vse kazalo, daje našla ravnovesje, je kot strela z jasnega udarila smrt. Bilo je to 4, oktobra 1970. Od jeznega mladeniča, ki pa je že ves čas vseboval tudi precejšnjo mero 1 rizma. je DONOVAN kmalu postal prvi glasnik "cvetlične generacije', pesnik in pevec magičnosti, pra-vl jičnosti, sanjskih svetov ljubezni do narave in bližnjega. Priznal je svojo biseksualnost, podobno kot tudi JOAN BAEZ: "Če mislite, da sem levičar ka, nimate prav. A če mislite, da nisem, tudi ne. Če mislite, da sem lezbijka, nimate prav. A če mislite. J a nisem, tudi ne". Preden zap_stimo šestdeseta omenimo vsaj še ansambel DOORS, ki ga je navzven poosebljal JIM MORRISON, rahlo žalostno zasanjani pesnik in pevee, vendar neverjetno grob upornik brez razloga', ki je na koncertih tako rad "vse' pokazal. Leta 1958 je oznanil !'m .4 Backdoor Man in tako odkrito spregovoril o nezaslišanem tabuju, ki ga je do tedaj predstavljal analni spolni stik. Umrl je leta 1971, njegov obraz padlega angel a pa še danes krasi prenekatero steno v sobi prenekaterega gaya, Z imenom vzroka smrti tako Janis kot Jima, 'overdose' imenovanega, se ne morem strinjati. Jaz bi temu rekel: "OVERLIFE". hand! And said dear boy I'm gonna make you 11 man. In končno se izkaže, daje Lola Iransve-stit: Well I'm not the world's most masculine man / but I know what! am and I'm glad i' m a man / And so is Lola. Igra z ambivalenco spolnih vlog se konča tako. da se identiteti obeh spolov zlijeta v eno: Girls will be hoys and boys will be girts / It's a mixed up muddled up shook up world except for Lota. Da-vies si je na koncertnih predstavitvah te pesmi pomagal z imidžem Marlene Dietrich in s tem dosegel, da so se v music-hallc staciomrai. 'female impersonators' in 'drag acts' preselili ill svoje mesto osvojili tudi v številnih london skih 'pubs' in 'clubs'. Pesem se s sve n popularnim refrenom (LaTa-la-la Lola) Še danes pojavlja kot reden gost radijskih programov. Vedno pa jo Val 202, kakšna ironija, predvaja za Dan žena. Tudi letos je bilo tako! Oči tno homoseksualno zade vo m ed m lad i-tni je inoč najti v pesmi Me and Julio Down by the Schoolyard, ki jo je leta 1971 napisal PAUL SIMON in jo izvedel v duetu z ARTOM GARFUNKELOM. Kaj se je na šolskem dvorišču zgodilo, pesem ne razlaga podrobno, zato pa tembolj poudari reakcijo odraslih: The mama pa jama rolled out of bed ¡ And she ran to the police station... ■■' ... it's against The law. it was agí is! the law i Oh what die mama saw, it was against the ¡aw. Mati demonstrira svoj gnus: The mama looked down and spit on the ground 1 Every time my name gets mentioned V običajno naivno preprostem Simonovem jeziku, z ironičnimi nod ioni, smo tako priča povsem normalnemu dogodku teenagerskega doživljajskega sveta, ki poslane kamen spotike moralizatorskih avtoritet in pa seveda po vsakovrstnih 'senzacijah' hlepeče javno sli:... ¡he press let the story leak, t And when the radical priest came to get me releasedi We was all on the cover of Newsweek. Začetki 70-tih so ponudili nekaj izjemnih pop/rock izvajalcev, katerih zvezde se na est-radtiem nebu blešče danes prav tako kot nekdaj. E L T ON J OH N je bil pry t, tak c>j za nj i m DAVID BOWIE. Slednji je najprej od mrtvih obudil Louja Reeda, nato pa reaktiviral še [ggyja Popa, ki sta nekaj kasneje botrovala p liriku. Njihov vpliv se je najprej odzrealil v ' g 1 am', 'glamour', * g litter'. al i k ar p o domače, v 'posrcbrcncm' rocku / MARCOM KOI A-NOM v glavni vlogi, A o tem in še marsičem, sh oo - bee-do o-de e-d a-d a- be e-doo - bee-d ab' n -dow, v prihodnji številki. GUSTI LEBEN with a little help from my friend ANDREJ TOD UVOD V NEDVOUMNA SEDEMDESETA Sledeč stopinjam Cocksucker Bluesa je prišlo do prave poplave eksplicitnih homoseksualnih tekstov, mnogi med njimi so postali veliki hiti. Pn i med njimi je bil Lola. popularne angleške skupine The KINKS. RAY DA VIES je svojo Lolo postavil v londonski milje. Sicer nekoliko obskuma, vendar tudi prijetno skrivnostna pesetn, v subjektivni formi pripoveduje o doživetju nekega mladeniča v Solni: I met her in a club down in old Solw i She walked up to me and she. asked me to dance / I asked her name and in a dark brown voice she said Lola. Da vies nato izriše primerno atmosfero lokalov v čet. l., kjer točijo ponarejen 'šampanjec' {it tastes just like cherry cola), kjer je celo razsvetljava 'lažna' (and danced al! m «lil under electric candlelight). V tem okolju Lola zapeljuje neii kusenega mladeniča: Weil! left home just a week before f And I'd never ever kissed a woman before i Bui Lola smiled and took me b\ ¡he 30 RADIO ŠTUDENT, UKV stereo 89,3 in 104,3 MHz OSTRE PAPRIKE Chad, Anthony in John, Člani skupine Red Hot Chili Peppers, so nedavno na MTV-ju j isno povedali, da niso nc homofobičm ne seksistični. V primerjavi z večino rock skupin gre za hvalevredno izjemo. Prav tako je bilo rečeno, dasta dva člana rc sk u p i ne g ay a. O menimo še kot zanimivost, da se je Flea, basist Pepper sov, pojavil v filmu z gay tematiko A/v Own Private Idaho - v vlogi uličnega prostituta, Na sliki pevec AnLhonv, kot ga je videl Bruce Weber. RED, HOT & DANCE I5.junija izide album Red. Hot & O anee. Dobiček od prodaje ho namenjen razisk ivsl-nim in drugim skupinam, ki se u aijajo s problematiko aids a. Pra% joto» o se opomnite kompilacije Red, Hot dt Blue, na kateri so znani pevci in pevke predstavili predelane skladbe Colea Porterja. S prodajo albuma je bilo zbranih 350.000 angleških funtov za projekte v zvezi z uidsom. Na albumu Red, Hot tli Dance bo 10 pesmi, med njiini bo kar tri nove prispeval George Michacl: Too Funky, Happy Do You Realh Want To Know. Obetajo se Se ekskluzivni remixi Madonnine pesmi Supernatural (izvaja Sly & Robbie), Unbelievable skupine EMF ('v izvedbi Briana Ena), Seala in Lise Stansfield. IS. maja je že izšel single Too Funky, ki naj bi promoviral izid albuma. Tudi drugače sc mnogi g) asbemki nesebično lotevajo dobrodelnih akcij - nedavno jc skupina INXS na koncertu v Avstraliji prislužila kar 1,5 milijona $ v pomoč ljudem z aid som. Skuj la QUEEN je za boj proti aidsu namenila milijon angleških funtov - izkupiček od prodaje svojega i iva izredno popularnega iflngVd Bohemian Rhapsody. Celo heavy metalci so kljub svojemu pri-slovičnemumačizmuin 'robustnosti' pokazali razumevanji, za 'kugo XX.stoletja". Skupina METALLICA jc bila tako navdušena nad konc erto m na Wem bley u (v ča s t F. Mere u ry a), daje sklenila izdati LP s svojimi štirimi interpretacijami legendarnih Quecnov, izkupiček pa bodo v celoti namenili obolelim za aidsom. ZELENE ZAM0RKE 20.maja so v Cankarjevem domu za dobro razpoloženje poskrbeli Les Negresses Vertes. z otvoritvenim koncertom letošnje Druge godbe. Vročično, novo in nepozabno! Zelene zamorke' pa ne delajo samo nore glasbe, ki jezmes raia, afriških ritmov, biuesa, /lamenca, ciganske poetike,.., pač pa presenečajo tudi s svojimi videi - v pesmi o muhi Zobi, Zobi la Mouche. njihovi prvi veliki uspešnici, se dva člana skupine (moške, seveda) divje .strastno poljubita na usta! Omeniti pa velja tudi pesem I Love Paris, njihov prispevek na albumu Red, Hot & Blue. VROČI MARKY Marky Mark je nov idol, ki se pojavlja v najstniških glasbenih revijah. Vendar i njegovih posterjev ne lepijo po zidovih le najstnice; radi ga vidijo tudi mnogi gayi. Še več. Menijo, da so Markyjfcvi nastopi veliko bol j erotični kot pa povsem razgaljeni moški v gay pornografskih revijah. In kaj takšnega počne Marky Mark? Slači se kar na odru, obdrži le tesne kratke hlače in razkazuje mišice, Seveda pa tudi poje - skupina Marky Mark and the Funky Bunch je imela doslej že iri hite: Good Vibrations, Wild Side in 1 Need Money. 31 MTízíkm VROČICA ROŽNATIH NOČI Črni scenarij nekaterih nepopravljivih pesimistov iti "dobronamernih" ekspertov, da bomo plesali eno samo poletje, se na srečo ni uresničil. Plav nasprotno. Roza disko je bolj 71 v kot kdajkoli prej. vaj raznotere prireditve I med njimi nemalo takih, ki zaslužijo posebno pozornost) k .ir prehitevajo druga drugo. Tako smo konec maja z ROZAVIZIJO -duhovitim satiričnim t ran s vestir ski m spekta-Mom odlične gay plesne skupine WILD BOY Z in gostov, primemu počastili tretjo obletnico obstoja in delo« unja te edine lezbič-ne in gay diskoteke ta hip pri nas (doslej je gostila 7t_ 28 000 obiskovalcev), ki e ji je uspelo obdržati na "trgu" in ki je brez večjih pretresov vzdržala "konkurenco" JOY CLURA in resta v ra je FLAMINGO, ki sta po začetnem (skoraj evforičncm, vsekakor pa prctencioznem) zagonu hitro potonila v zgodovino. Ob pripombi, dn devetdeseta n i so več naklonjena raznoraznim klanom m posameznikom, ki a priori skušajo nagajati organiziranemu gay gibanju, namesto da bi se integrirali v sceno tako, da bi resnično želeli popestrili ponudbo in ne sesuvati še tega. kar je pač na voljo, se z globjimi vzroki, zakaj se jc to zgodilo, na tem mestu ne bomo ukvarjali, Raje se bomo ozrli po trenutnih glasbenih trendih in dogodkih v Roza disku. Napoved, da bodo v letu 1992 začeli prevladovati techno ritmi v plesni glasbi, se je pokazala za pravilno, še ineraj so v vrhu priljubljenosti THE KLF praktični) z vsem, kar nareaijn - trenutno sta najpopularnejša koniadaViuíí/icí/ít Ancient in America: Whát Time Is Love (nova raz Cica njihove prve velike uspešiiicc What Time Is Love). Skoraj pa bi si upala trditi, da jih v zadnjem času po popularnosti prekašata 2 UNLIMITED z Tvilighl Zone, Gel Ready Fur This i n Wnrea-hoiic. Med techno komadi visoko kotirajo tudi L. A. STYLE i James Brown is Dead, V 96 7 Das Boot i ! Wanna Be Kennedy. OPUS »I z It s A Fine Day, DJ imenovan MOBY s komadom Go\, pa INNER CITY z Hallelujah '92' in Let In Reign, CAPELLA s Take Me Away... Omenili bi lahko še nekaj bendov. ki si nesporno zaslužijo vso pozornost - na primer skupine MYSTERU. MEDITERIA in ST MELODY.,. Tudi SNAPi so se vrnili v velikcn1 slogu, najprej s Colour Of Lore, potem pa še zRhythmlsA Dancer, pa C1VIL-LES & COLE (C&C MUSIC FACTORY) z Deeper Love. Zanimivo, oboji se bolj kot prej oprijemajo techno ritmov, ki so jih domiselno vkomponirali. ne da bi i/.g ti bili svoj značilni glasbeni izraz. Neuničljiva je ludi ROZA LL A z Everybody's Free (nekoliko manj z zadnjim hitom Are You Ready To Fly), Predvsem pa so zanimivi ARMY OF LOVERS {Crucified, Obsession in Ride The Bullet) ter RIGHT SAID FRED - RSF z I'm Too Sen. Don t Ta I k.I us t Kiss in Deeply Dippy. Za armijee lahko rečemo, daje to prva prava NRG (hi energy) muzika, ki spominja tla dobro staro gay m liziko osemdesetih (npr. DEAD OR ALIVE). Zanimiva pri tem bendu pa ni le glasba, pač pa tudi njihova trans v est its k a garderoba in video spoti k i0 videli zelo gay. Za RSF pa lahko rečemo, da je njihova glasba odlična zajcbancija in parodija, ž ur er ska in uučujoče zabavna. ERASURE irenntno najbolj zažigajo s komadom Breath Of Life, THE PET SHOP BOYS pa sta producenta zanimivega debija CICEKA / naslovom Love Is Everywhere. Po d at j š i od sot ttos t i se jc n a g I a s be n c de s ke v rn il a ANNIE LENOX z odličnim albumom Diva. ki \ /drži privrženost tako tistih ki se navdušujete za bolj "aller" kot tistih, ki imate n.je komercialne j šo glasbo. Money Doti r Mauer 2 Night je sicer zadnji PRINCEov hit, v Koza disku pa imamo se z mera j raje njegov Cream in občasno Gel Off. Zanimivo jc še nekaj - po eni strani je prišlo do bliskovitega "Zpona techno muz ike po drugi strani pa imamo tendence k baladam -komad Yott skupine TEN SHARP, pa Why pevke ANNIE LENOX. Under The Bridge skupine RED HOT CHILLI PEPPEKS, Stay odličnih SHAKESPEARE'S SISTER iti äe bi lahko naštevali. Zazajebanci jo pa niso poskrbeli samo RS P pač pa rudi IZABELLA s simpatično pesmico Shame Shame Shame. Omeniti moramo seveda še avstralske domorodce YOTHU YINDI 7 "elno-pop" uspešnico Treu . ,,i so jo WILD BOYZ odlično odplesali na svojem dance session v koza disku. Končno smo torej pri W11 J) BO YZ. plesnem gay triu, ki je prvi primer zares uspešne skupine, kije "zrasla" iz domače scene. Vsi, ki ste jih videli (doslej so nastopili dvakrat samostojno in na ROZA VIZIJI i. se boste verjetno strinjali z occno. da gre za prav gay plesni (eater, ki ga pri nas Šc nismo doživeli. Dokazali so, da > njihove možnosti zares Široke - od erotičnega plesa na Princeov Cream. S/M obreda na Twißght Zone. tra-nsvestitske orgi je na Crucified do orgastičnega rituala na komad Treaty in temačne inter pretacije BORGHESIE - vse to in .še več so WILD BOYZ. Zapomnite si njihovo ime in nikar več ne zamujajte njihovih nastopov! Da se domaČa scena končno prebuja, nam dokazuje tudi horoskopski žur v maju, ko si je nekaj obiskovalcev drznilo nadeti kostume v slogu svojih rojstnih znamenj, za zanimivo razlago komičnih vpl;-vov pa je poskrbel proti -I i raj li p ic rok in zi i am aal -id log Danny, ki odslej redno gostuje ludi v Revolver]». Za konec samo še to -zapetost in zadrego pustite doma. ko se boste v nedeljo napotili v kletne prostore na Kersnikovi 4. Tisti, ki pa mislite, da ste poklicani še z.a kaj drugega kot amo za opazovalce dogajanj in hi želeli predstaviti svo| show, se oglasile v DJ kabini - novih ljudi in novih idej n nikoli preveč Naj bo Rozu disko zares naš! (foto Jasna K.) DJ Nataša MMtt GOSPODIČNA GUSTAFFSON Božanska je imela še eno skrivnost: bila je lezbijka. Šele po smrti je slišali več o tej njeni neljubi lastnosti... in komu je potreben outing? izginil je šc eden sanjskih prividov, umrla je še ena velika iluzija filmske industrije -božanska Greta Gar bo, fatalna in nedosegljiva, največja legenda v zgodovini filma, osam ■ Ijena v svoji galaksiji... Tako so jo videli novinarji in kritiki, tako jo je videlo občinstvo, Ameriški tisk se ni nikoli prenehal ukvarjati z njenim fenomenom . Odkar je leta 1941 po neuspehu filma Ženska: dvema obrazoma za zmeraj zapustila tovarno sanj, so ji sledili na vsakem koraku, pa naj se jc sprehajala po New Yorku, nakupovala ali zapuščala Muzej modeme umetnosti. kjer jc na lastno željo v kinoteki gledala svoje stare filme - povsod soji bili za petami zvedavi fotorcporterji, ki jih je skoraj do obsedenosti vznemirjalo njeno skrivnostno življenje. Pravzaprav gre za svojevrsten paradoks -holj kosi je prizadevala pobegniti pred puhlici te to. bolj ko je skrivala svoj obraz za temnimi očali in pod širokim klobuki, oblečena v hlače, nizke čevl je in široka ogrinjala, manj ji je uspelo ' izginiti v pozabo" - postala je ena izmed najpogosteje omenjan ill žensk v 'godov in i. Nekoč jc dejala, da je na film po/abila in da želi, da tudi filtn pozabi nanjo. To sc ni Zgodilo - postala je ž.iva legenda, umrla je kot mil. da hi šele nato lahko zaživela resnica o njej, vsaj lista, ki je bila skrbno varovana skrivnost v utrdbi Hollywood®, meki filmske umetnosti. ki pač v skladu s svojimi pravili kreira imidž filmskih zvezd, Homoseksual-nosi oziroma lezbično nagnjenje Grete Garbo gotovo ni ustrezalo sanjski podobi, ki so jo ustvarili o njej. Sicer pa to še /daleč ni edini primer - spomnimo sc samo Erolla Flvnna, Montgomery Clifta, Ročka Hudson,!... Tudi o njih se "tii nič vedelo", ker je bilo bolje tako. Puri lanska in nadvse patriotska Amerika bi sc najbrž težko sprijaznila ? dejstvom, da glontlcira tudi "navadne pedre in lezbijke". Tega se v Hollywood» seveda Še predobri) zavedajo - tradicija, romantika, sanje in ideali so temelji tovarne sanj in ni kar tako, da bi drezali vanje. O Garbovi so bile Že za časa Tirnega življenja napisane številno biografije, ti pa jih samam nikoli avtorizirala Ravno nasprotno. Dosledno jc selej tik pred i/idom katere Izmed biografij vdnci "cm časopisni objavim Oglas z zmeraj isto sebino: "Gospodii na Margareta Luysa Gutfuffson poudarja, da n nikoli ničesar zaupnega izia\ da iona it j dela." Enkrat samkratje naredi' izjemo: za milijon ameriških dolarjev je odstopila pravice 7« objavo svojih me ni o a rov založniki h,Š Simon & Schuster - pa iu je dodal j klavzu- lo. da založnik prejme rokopis šeie po i 'j im smni. Zakaj vse to skrivanje, vsi [i oglasi v časopisih. v katerih dosledno zanika kakršnokoli z.vczo z avtorji biografij ali pa, kar je Še bolj zanimivo, s svojimi domnevnimi ljubimci, saj ni bilo tako malo primerov, ko so njeni znanci v svojih avtobiografijah svoj odnos z njo povzdigovali na ljubezensko raven. Nekaj : povsem gotovo - večina njenih prijaleljev so bili homoseksualci, Sliller, Švedski režiser, njen Pigmalian, ki jo je odkril in popeljal v Hollywood, K bil gay. Mercedes d'Acosla. španska pisateljica in Gre Ima intimna prijateljica, je bila deklarirana lezbijka... Nemalo prahu je lani dvignila Mary Wings, ameriška lezbična pisateljica in režiserka, ko je na tradicionalnih gay festivalih v San Francisco, Londonu in Torinu prikazala muilimedialni projekt o življenju Grete Garbo. Na osnovi prizorov iz znanih Gretinih filmov, ki jih je dopolnila s fotografijami, novinarskimi članki, redkimi intervjuji in izjavami njenih prijateljev je po osmih mesecih raziskovanja prišla do "šokantnega" zaključka: Lezhičm.i preteklost Grete Garbo. Na velikem ekranu se vrslijo scene i/ filma Kraljica Kristina (švedska kraljica, prav tako lezbijka), slike iz pri varnega življenja v trenutkih sprostitve, slike s prijatelji.,, "Hotela Sem priti do njene prave identitete, drugačne od rine, ki jo je ¡6 let ustvarjal Metro-Gotdwyn-Mayer". pravi Mary Wings. Odtod torej Gre na težnja po oblačenju hlač in moških pižam, odtod dejstvo, da je ob liku kraljice Kristine iz.guhila vso poslovno hladnost, po kateri je sicer slovela. Pa ne gre zgolj za Lo, "Globoko" prijateljstvo in naklonjenost je čutila do Že omenjene Span .e pisateljice Mercedes d'Acosta in do Louise Brooks, igralke in lezbijke, s katero jc "preživeta noč. potem ko sta večerjali r neki restavraciji'. V enem izmed mnogih dokumentarcev o Greli Garbu (videli smo ga tue na ljubljanski TV) smo lahko slišali: "Ko Je \poz-naki Mercedes d'Acosta. \ra se še isti večer zaprli i Grctino s latunanje in lam plesali cela noč, nato pa v to za nekaj mesecev izginili na samoten otok". Nihče pa tega ni hotel povedati naravnost... Pa sc poskušajmo vsaj malo postavili v kožo Grete Garbo. Kako ravnati na njenem mestu ? Mord a je njen pri mer dobra pri I ož no st, da se vprašamo o umestnosti ouiinga. razkrivanja (znanih) homoseksualcev v javnosti. Vsi vemo, da kol homoseksualci živimo v nam sovražnem svetu, ki temelji na dveh bistvenih komponentah, močno povezanih s spolnostjo: MrtČi in Diskriminaciji, Torej nc preseneča, da lezhijke doživljajo sovražno lie teroseksualno, moško naravnano družbo Se huje kol gay), saj sodiskriminirane kot lezhijke in kot ženske (in morda Sc kako drugače. če se le spomnimo Sdi war zbart love izpeljave 0 neenakopravnosti med materami in zgol Ženskami). Moški homoseksualci pa so, vsaj dokler so ¡krili, se vseeno moški in kot laki imajo svoj delež v Moči. Zato outing niii slučajno ne more bili lezhična ideja, ne ženska iniciativa. Gre za lo. da moški "ovajajo1* moške v heteroseksualni moški dnižh.. ki jc tako na sebi kot zase homofilna. Da ne bo pomole, družba seveda ni homo seksualna -vendar, naj se sliši še tako paradoksalno, je res, da se v heteroseksualni incšl družb moški vzpenjajo po družbeni lestvici preko moških, moški pod[ moške, jih občudujejo itd. Kljub zgornji trdi definiciji ima ouiing vendarle tudi dobre piali - v družbi sc vsaj govori (javno) o homoseksualnosti Ali je to pravi način opozarjanja na ta poji,v? Osehno sem proli nasilnemu in včasih histeričnemu outiiigit, nič pa niinam proti prostovojjneniu razkrit iti. se pravi, coming oulu, llelemst -sualna družba JC prav tako proti Oulnlgu (primer Garbo ve in ostalih) - ker jc proti coming otitli. Lahko si predslavljamo, kakšno težo predstavlja homoseksualna klen eta Hudem "na vrhu", saj so nemalokrat žitve sanjskih predstav, ki so jih ustvarili o njih, in žrtve "resnice" o sebi. ki jo je potrebno skrivati. Greta Garbo je bila simbol fatalne in skrivnostne. nske, malodane bogii e. Zanimivo-hladnost do ljubezenskih avantur z moškimi je tisk povzdignil v kozmične sfere. Pravzaprav logično, saj vemo, kako preprosto se pojmuje žensko že od nekdaj: če ni kurba. je j vernica, brezinadežoa. skorajda brezspolna. Nikomur pa seveda ne pade na pamet, daje hila spolnost Grete Garbo pač drugačna, zato pa seveda nič manj zemeljska ali "mesena Vrnimo se sedaj k Mary Wings in njenemu dokumentarcu Lezhičm preteklost Grete GojhtK ki jc svojevrsten primeroutioga, saj je bil narejen poslhumno. Tu sc odpira nova dilema, saj nc gre več za outing v klasičnem pomenu le hesede. Cisto prav je, da se enkrat sesuje nI ra i g hi ideal, namenjen hetcroseksual-ni večini, ki si vse prerada prisvaja največje dosežke človeštv a in preprosto zamolči dejst-v a, ki motijo njene /drave predstave. Na žalost pit Gr-.'ta Garbo nc more več povedati svojega liuieina.Kdo vc, ali bi gospodična Margareta 1 tivs i Gu.stalfson ludi tokrat poudarila, da ni ničesar /uupnoga izjavila avtorici tega dela? Nataša S. Vegan 33 MY OWN PRIVATE IDAHO Mix realnosti in sanj Veliki plan obraza Kiverja Phnenixa. Opaziti je mladostniški puh na sicer golobra-dem otroškem obrazu. Lasje neurejeni. Mežika, hitro diha, zdi se. da je v transu. Mislimo, da gre za epilepsijo. Glava pade vznak, hro-penje postaja vse glasnejše. Nato se kamera umakne nazaj, pred nami se pojavi f.ilhueta odraslega človeka, ki se skrivnostno umakne. Sedaj razumemo, da je Mike Waters ravnokar ejakuliral. S to sceno smo tako po. ti :nt naravnost v jedro filma. Mladi mož prosi še za dodatnih deset dolarjev, ki jih po kratkem prosjačenju tudi dobi, izpod vrat kopalnice. TijJiko za realnost Potei se k amera šunko vito hitro sprehodi do grozečih emih oblakov, nekakšnega prostora junakovih spominov, in Mike se pogrezne v narkolepsijo. bolezensko, nepremagljivo željo po spanju. Ta junakova patološkosl ni brez pomena, saj se zgodba ves Čas razvija skozi prizmo ranljive meglene zavesti, ki v svojih vizijah uhaja v nesrečno otroštvo in govori o odsotnosti matere j o surovosti preveč grenke mladosti. Idaho v naslovu pomeni rojstno mesto, predvsem pa notranjost junaka, katere projekcij a je pravzaprav ta film. Realnost se dotika sanj. mi pa se sprašujemo, ali so to res sand s ali le kruti realizem urbanega dna in prostitucije. Mike je odraščajoč homoseksualec-pro s tiru i ranee, izgubljen v lastnem sanjskem toku. še mladoleten gay. ki išče družinsko ognjišče in materinsko ljubezen. Neke noči ga s ceste pobere ženska, pri njej spozna Scotta Favorja (Keanu Reeves ), prav lako "rent bova". Postaneta prijatelja, čeprav na videz n mata nič skupnega. Za Mikeaje 1 a posel namreč vpra sanje preživetja iti moralne travme, Scott pa se vrže v prostitucijo iz golega nasprotovanj a, da bi v koloniji revnih presekal s svojim iz- vornim okoljem, ki ga predstavlja prepirljiv oče, vdovec v invalidskem vozičku, ki vztraja, da brani sina s pozicije svoje oblastniške funkcije. Mike in Scott sta dva zavržen ca, ki vsak na svoj način ne nehata iskati ne dosegi /e družine. Njuno potovanje po Italiji, po opi-njah neke neulovljive matere, je kot zgrešeno poročno potovanje. V intimni .-e: svoje izgnanstvo delita v prostituciji. Telo prodajata le zato, da bi ohranila duši. Zanju to ne predstavi j a degradacije, gre le za predstavo. Njuna relacija pa doseže vrhunec v noči, ko po izbruhu strasti sama tavata nao oli, V filmu je ta scena najmočnejša, prav gotovo pa tudi ena najlepših ljubezenskih izpovedi v filmu sploh. Nerodne pripombe, rahitičen glas, dialog nekatere besede iztrga tišini, da bi se v njej lahko tesno ohjela. Po prvotnem scenariju je bila scena mišljena kot preprost Mike«v seksualni pristop, a je prizor Phoenix pripravil sam in mu pri dodal intenzivno čustven naboj. "Dva frajerja se ne moreta ljubitipra Scott ; Mike odvrne: "Jaz pa mislim, da bi lahko koga ljubil, pa četudi ne bi bil plačan za to...". Ljubezen se tako počasi plazi proti priznanju, a v pod stati filma, v katerem se vseskozi prepletajo transakcije seksa in poželenja, je že na pohodu počasna priprava izdajstva. V času potovanja po Italiji, ko Mike išče izgubljeno mater, Scott pobere neko Carme lio iz predmestja. V tem trenutku bruLalno žrtvuje svojega kompanjona, saj mu dekle predstavlja zname- OSKARJI Ameriški homoseksualci so se dvignili proti Hollywoodu in proti filmskemu svetu, ki ga obtožujejo, da zadnje čase pni ti njim vodi zahrbtno sramotilno kampanjo, tako da vse v filmih nastopajoče homoseksualce in lezbijke prikazuje kot negatives. V ameriški javnosti je prišlo do ostrih polemik, poleni ko je revija The Advocate naznanila, da bodo gay aktivisti ovirali slovesnost ob podelitvi Oskarjev, kije potekala 30.marca v paviljonu Dorothy Chan dl er v Los An ge 1 esti, " M i m a to da odločna" manifestacija naj bi pokazala, da homoseksualci ne bodo mimo tolerirali tistega, kar imenujejo "v; amo tilni način prikazovanja homoseksualnosti v filmih". Napadeni so bili predvsem trije kandidati za nagrado Oskar in sicer filmi Fried Green Tomatoes, JFK in Silence of the Lambs V isti številki revije The Advocate pa je Hi j objavljen tudi intervju z režiserjem Olivcrom S t on com, ki je na presenečenje vseh izjavil, da je v preteklosti tudi 011 imel homoseksualne i; ašnje. To je povedal verjetno zato. da b prehitel in pomiril gay aktiviste, vendar je njegov film JFK kljub temu postal ena od tarč jeze aktivistov. V filmu J F K so vsi nastopajoči homoseksualci dejansko prikazani kol negative i, k aktivno sodelujejo pri zaroti napredsedn a, njihova homoseksualnost pa se perfidne rge-rira kot obremenilni faktor. Tako pretirano negativno izpostavljanje homoseksualcev v zaroti proti Kennedvju je še toliko bolj vprašljivo, saj je bil ubiti predsednik predstavnik liberalne Atnerikc in zagovornik pravic manjšin npr, črncev, njegovi nasprotniki pa konservativni krogi, ki so že tradicionalno bil in so proti homoseksualnosti še zmetaj sovražno nastrojeni. Ameriški homoseksual.1 i: dneva v dan stopnjujejo obtožbe na račun slabšalnega pri kazovanja homoseksualnosti na filmskem platnu. Pri tem vodijo predvsem organizacija (¡LAAD (Gays and Lgsbian Association Anti Defamation) ter revije kot npr. The Advocate. Poleg nekaterih kandidatov za letošnjo nagrado Oskar, se je kot predmet besa snv aktivi-tov znašel še posebno film Basic tnstinet. ki ga je režiral Paul Verhoeven in v katerem nastopa Michael Douglas kot policist. V filmu je sporna Sharon Slone kot lez jka. Proti temu filmu so sprožili bojkot in protestne akcije Še preden seje začelo redno prikazovanje, Predstave so bile nekaj dni dejansko lako motene, da je moral režiser : filma izločiti nekaj ključnih prizorov. .Joe lis/ter has. ki je za scenarij prejel osupljivo vsoto treh milijonov dolarjev, se je postavil na stran GLAAD in si lako nakopal bes Verhoevena in Dougla-sa, ki sta pozvala aktiviste GLAAD. naj prenehajo s protestnimi akcijami, dokler si ne ogledajo projekcije, GLAAD je na to sprva pristala, a je časopisu Daily Variety šc pred projckci jo poslala pismo, v katerem so izraženi pomisleki glede filma. Aktivisti so se filmu postavili odkrito po robi in grozili, da bodo na plakate, ki reklamirajo film, napisali ...ie morilca, kar je skrivnost, ki jo direkcija filma ljubosumno skriva. Pismo, namenjeno kritikom, očita, da so vse lezbiene in bi seksualne osebnosti predstavljene kot potencialni morilci. Pismo Še očita, da le z b ič ¡10 s t tu di s i cer n i k d ar ni pr ik azan a ko t spolna usmeritev, sprejemljiva za filmsko 34 J8I5^J¡íls nje za vrnitev v običajni red. In ko mu umre Se oče, Scott ponovno prevzame spet najdeno družbeno identiteto. Vendar je režiser (.¡us Van Sant (Mala Noche, Drugstore Cowboy) vedno na strani looserje v. Bo: seprot »odlo-sti pravovernih in tako Seottov triurni" ni nič drugega kot strahopeten pobeg. Ob koncu kamera sledi Mikeu. ki ostane sam, brez vsega, raztrgati, neurejen, brez perspektiv, a s svojim "private Idaho". Zadnja podoba: avtu se ustavi, silhueta se nagne nad Mikea, ki omaga na cestišče, ga dvigne in odnese Vsak gledalec se lahko identificira s to naključno dobroto. Režiser je naredil lihfi ra/dražljivega ugodja, osvetljenega s plemenitostjo, film nežnosti do svojega junaka, tega bolehnega mladeniča, ki blodi med svojimi krčevitimi sanjani i. Homoseksualnosti zagotovo ni postavil v prednostno pozici jo, a ki juh temu ni mogoče razumeti nekaterih obtožb, ki filmu očitajo eclo homofobičnost. Ze nekaj časa traja gonja ameriških militantnih gaye v proti hollywoodski produkciji, vse od Friedkinovcga filma Vaba ( 1980) naprej, in ^e je letos se posebej sto pn j&vala n a d em on stac ij alio b podelitv i Oskarjev (glej članek O Oskarjih). Takšna kofi-staEacijain pa očitanje režiserju določeno dvo-mljivostdo lastne spolnosti, ni samo nevarna, pač pa tudi smešna, saj ni težko zaključiti, du o homoseksualnosti še vedno najbolje govorijo gayi sami. Skratka, obtoževanje režiserja homolbbije ni v čast in ponos "avtorjem" in njihovi pameti, saj gre vendarle za enega naj-bol jših filmov s to tematiko sploh iil je preprosto io samo poldon vsem tistim mladeničem, ki jih je na cesti Van Sant nekoč sam poznal. SuperPhoenix Cc igra liiver Phoenix v filmu poraženca, pa je v življenju vse kaj drugega, .le prav gotovo najbolj nadarjen i grätet svoje generacije. niti Matt Dillon, Matthew Broderick. Tom Cruise ali Andrew McCarthy mu ne delajo prehude konkurence, V svoji vitrini temo, medtem ko se homoseksualnost prevladujoče pojavlja v povezavi s patološkimi osebnostnimi potezami. Noben veliki holly woodski studio tudi nikoli ni nameni, v loge kzbijke kaki dobri in znam igralki. Ko se ta dejstva združijo, je negam no sporočilo filma, kot je Basic Instinct, nedvoumno ima trofeje kot m S land by Me (Reiner, 1986), nominacijo za Oskarja z vlogo v filmu R¡timing On Empty (LumeL 198S) in sodelovanje v dveh s upe rp rod uk d j all - i he Mosquito Coast i Weir, 1986) in Indiana Jones and the Last Crusade (Spielberg, 1989), za vlogo Mikea pa je prejel "leva" na filmskem festivalu v Benetkah. Vloga povsem spada v koncept njegove kariere, saj v njej izbira predvsem edstavljanje občutljivih in inteligentnih 0Si.b. Snemanje > Van Santoni pa je bila tudi odlična priložnost, da je poglobil znanstvo s K.Reevcsom. partnerjem že v filmu / Love You to Death (K as dan. 1990). Novinarjem mesečnika Interview (ki je obema posvetil naslovnico in še cel dosje fotografij Brucea We bera), je River povedal, da se pravzaprav počuti kot Juliette Phoenis, ki ga osvaja Romeo Reeves. Je lep, a ne pol an; seksi do I/vršni direktor GLAAD iz Los Angeles a Chris Fowler je dejal, da so si predstavniki GLAAD v New Y or k u film že ogledali. Povedal je tudi. da si je GLAAD dolgo in potrpežljivo prizadevala, da bi nastale probleme rešili v zadovoljstvo vseh. Predlagali so javno objavo, kjer naj bi se pojasnil in ovrednotil značaj protihomosekstialnega m proti lezbič-nega nasilja na filmskem platnu. Filmskemu studiu so ponudili, da bi jim pomagali pripraviti metodo, s katero bi se na primeren način konfrontirali i nastalim stanjem, a niso pri studiu v vsem tem času storili ničesar. Sedaj burno reagirajo, čeprav prej niso pokazali nobenih dobrih namenov. Tudi ostale ameriške gay skupine so se pridružile protestom, ki se ujemajo s premiera filma Basic fmsúnct. 'i protesti segajo od plakatov do majic z izpisanim razpletom filma, kar naj bi močno /manjšalo zanimanje javnosti za njegov ogled. Razplet bo pokazal, kako učinkovite so take metode v borbi proti tendencioznemu prikazovanju homoseksualnost , ki je homoseksualcem nevarno, saj večino heterosek-sualnili obiskovalcev filmskih predstav pušča obistt, a brez razkazovanja; sili se v ospredje, a brez abonentske karte; zabaven, a hkrati tudi resen. Z vsem tem razbija klise lepega helero-seksualca in se hkrati nspešno izogiba siceršnjemu bežanju pred ožigosanjem homosek-1 ualnih vlog. Na vprašanje revije Details, kako mu uspe lebdeti brez droge in alkohola, je odgovoril: iLS pomočjo piščalke, in glasbe" Zaželimo mu, da bi tako še dolgo ostalo. Moj lastni osebni svet Tako kot ima Dorothy "own private Kansas'", tako kot ima Mike "own private Idaho'', ima tudi vsak izmed vas svoj osebni... In če filma ne boste videli (zaradi naših sposobnin distributerjev), ga boste prav gotovo sa i ali. (Gu-Le) v udobnem prepričanju, daje s homoseksualnostjo menda res nekaj narobe. Nevarno jc tudi zato, ker je "večina" vedno toliko bc nestrpna od "manjšine" kolikor bolj le-ta od-sLopa od standardnih vzorcev izgleda ali vedenja in je zato večina brž pripravljena najti izgovor za posplošitev, s katerim _dro. morda tudi zaradi kančka slabe vesti, manjšino st gmalizira. Upali je, da bodo prizadevanja aktivistov uspešna in da bodo producenti. tudi zara. bojazni preti izpadom dela dobička, pripravljeni spremeniti koncept bodočih filmov in se homoseksualnost ne bo več tako prevladujoče pojavljala v povezavi z negativnimi dogodki na platnu, verjetno pa je precej ilu/omo pričakovati, da se bodo v holly woodski h filmih že v bližnji prihodnosti pogosteje gibali pozitivni ali navadni gay junaki, k i bodo predvsem delavci, profesorji, tajnice itd. in pri katerih bo njihova homoseksualnost omenjena le mimogrede, ne pa kot predmet raznih analiz in pomenljivih asociacij (La Repubblica, marec) 35 FOTO 2 Spoštovanj! Veselilo bi me, če bi lahko moj prispevek služil kol dokaz več, da je homoseksualnost prisotna v vseh družbenih sferah, pri ženskah in moških vseli starosti in poklicev. Daje tako sredi med nami, ne morda samo na nekem obrobju, kjer naj bi se kazala v določeni navzven kričeči ekstravagantnosti, kar je le skrajna konica ledene gore. Ali smo se predvsem malo starejši res že vdali v usodo, da bomo preživeli svoje življenj : v stalni napol-laži ali pod krinko "normalnosti"? S tem, dask ušymn zatajili svojo drugačnost (večkrat cd o pred samim sabo), le še p- -pevarno k splošni nestrpnosti v družbi, namesto da bi sc zavedali, da je naša pravica in še bolj dolžnost, da se borimo za bolj človeka vreden "jutri", čc že ne more biti "danes"'. Sem samska, v poznih štiridesetih, učiteljica na srednji šoli, ki ima rada svoje delo, ter skrita (?) lezbijka. To pomeni, da sem obremenjena s prav tako številnimi zadržki in občutkom sramu, nekakšno krivdo zaradi svojih nagnjenj do istega spola, kot večina lezbijk ali gavcv, ki jih sicer ne poznam, ki pa morajo, vsaj po statističnih podatkih v tujini, živeti tudi med nami. Prav tako živim v stalni razklanosti med hrepenenjem po odkritosti ter bojaznijo, ne samo pred tem, kakšne 'i bile lahko posledice v neposredni okolici, v službi, ampak tudi, kako neprijetno bi z morebitnim coming outoin lahko obremer .la ljudi, ki so mi 11 a. jbl i žj i. N a er Uram želj a po nezla ganem življenju, na drugi po neobremenjenem vsakdanu in možnosti, da vsaj na zunaj mirno živiš i 11 delaš in ne misli s, kdo bo pred teboj umaknil pogled ali komu si ne boš upal pogledati v oči. Morda svoji ti učencem ali njihovim staršem? Kakšen absurd! Sramovali se, ker s si drznil biti odkrit. Ali si zato slabši človek, kol si bil prej, nenadoma pokvarjen značaj, ki lahko slabo vpliva na mlade? Ali morda slabši predavatelj? Na resno strokovno delo ne smejo vplivali niti morebitne ideološke in družbene spremembe niti comig ont. Česa bi se morala sramovati, čc sem "drugačna"'? Ali sem s svojimi nagnjenji storila komu ki mi. ni v sorodu - kaj zalega, povzročila več bolečine, kot si jo ljudje že lako povzročamo v vsakdanjem življenju? Ne želim nič drugega kot živeti življenje, ki mi je po naravi dano, brez skrivalnic ter - Če bo še kdaj mogoče (ni dobro človeku biti sainl- v neposredni bližini ljubljenega človeka, v dajanju in prejemanju nežnosti; ne le v delu, pa Čeprav v njem uživam. Je to zločin? Pravijo, homoseksualno skupno življenje ni naravno, k c ne d opri naša k nadaljevanju človeške vrste. Kaj je lahko za marsikoga, ki ljubi, huje kot to, da ne boš mogel imeti nikoli otroka s Človekom, ki li je najbližji. Ko sem bita mlajša, mi ni nihče rekel: Sprcjmi se lako kol si! Ljudje smo različni, vsi imamo pravico do življenja. Vsak človek ima svoje poslanstvo. V boju, predvsem s samo sabo, sem skušala živeti kakih dvajset let vzdržno, bi lezbičnih odnosov, ter iskala nadomestilo v raznih dejavnostih. Kako naivno! In kakšno nesmiselno samozatajevanje! Svojih nagnjenj, to je čustev in misli, ni mogoče zatajiti. Morda sc nam zazdi, da smo i uspeli potlačiti. A za kako dolgo? Morda celo tako dolgo, da gre življenje mimo nas. Čemu? Napačno poimenovanje čistosti! Zanikanje prave Čistosti, ki se kaže v l jubezni do l jubljenega Človeka. ljubljene žene, brez slabe misli ali hotenja. Občutek neizmerne nežnosti in predanosti. K je jc tu nečistost? Človek ni sam kriv, da je drugačen. Toda nimam namena teoretizirali. VeČina heteroseksualcev očitno ne pomisli, da homoseksualnost ne pomeni samo spolnosti, ampak jc to način življena, pogleda na svet in umetnost, način ustvarjanja. Skušajmo si zamisliti trenutno skoraj neizvedljivo. Da bi čim več lezbijk in gavev priznalo ickazalc in ne po vsaki ceni skrivalo svojih nagnjenj do oseb istega spola. Brez dvoma bi povzročilo to pravi šok, ostre reakcije nestrpnežev ter presenečenje, saj nas je morda več, kot se družbi dozdeva. Bliže, kot si marsikdo drzne pomisliti - recimo v družini saini. Toda vsak dan smo priča, kam bo zdrvel današnji svel, če ne bo sposoben spremeniti svojega odnosa do drugačnih, nc samo po spolni usmerjenosti, ampak tudi po rasni, narodni mi, vei l plati. Ob takem utopičnem (?) razkritju bi nedvomno prišlo na dan, da nismo vsi nekakšni marginalci ali seksualni manijaki, temveč predvsem in samo ljudje. Ljudje, ki želimo živeti, delati, si ustvariti družinsko skupnost... Pa smo tam! Življenjsko skupnost s človekom istega spola. Komu bi s tem škodovali ali dajali slab zgled? Hete-roseksualnim? Nagon,željapo ljubezni združitvijo med žensko in moškim (čc je resnično ,p on lan o narav na) je tako močna, piv in ska. da je tudi "homoseksualr /gledi" ne bi mogli preprečiti. Pa Še malo sanj o d ni ž bi prihodnosti, ki marsikje v Evropi in Severni Ameriki niso več samo pobožne želje, lemveč postajaj že zahteve. (Sicer pa ni dolgo tega, kar jc bilo nezakonsko rojstvo ludi pri nas nekaj ramot-nega in pojem ženske-matere samohranilke nekaj lujega.) ZAKON bi moral ščilili ljudi s homoseksualnimi nagnjen pred diskriminacijo, zasmehovanjem, in jim tako zagotovili človeka vredno življenje. Družinska skupnost med istospolnima partnerjema naj bi bila priznana ter zakonsko in socialno zaščitena. K ho o-scksualnosti naj se pristopi strokovno poglo- bljeno, tudi v srednji Šoli. O t jmoerotičnih pojavih, spodbudah v kulturi in umetnosti (ne le a heleroerotičnih) naj se razpravlja pošteno in odkrito. In nazadnje, naj ne bi bili vsi homoseksualci prisiljeni brali in de isovati v eno samo revijo, ne glede na različne medijske m umetniške okuse. Vem, premalo nas je v Sloveniji, da bi si lahko omislili za vsak okus svojo revijo, ko pa že Revolver kupujemo običajno na skrivaj, da nas ne bi kdo opazil m slučajno pomislil, da,.. Meta S spoštovanjem! Zelen mski dež je enakomerno škrebljal po mrzlih šipah oken, ki so gledal a na ljubljanske ulice in dvorišče. Gola drevesa so sc kot prebičane haremske lepotice sklanjala upognjena in krhka in sc stresala kakor v bolečinah, V senci strehe, obrobljene z ledom, je čepela na svojih rožnatih prstih premražena golobica... Dan za razmišljanj' o sebi, o svi . bodočnosti. Tega zimskega dne sem si dokončno p znala, da sem, kar mi je dolgo časa bilo nerazumljivo - lezbijka. Čutila sem neko olajšanje, najraje bi odprla okno in lo zakričala celemu svetu tam spodaj. Počutila scin se, kot da bi lahko vse zmogla - prav vse - v tistem veličastnem trenutku. Ponosna sem bila. In sem. Dvaj; bi let mi je. Kje so, sesprašujem. Bila so polna sprenevedanj, laži sami sebi in drugim, polna ponižanj in spoznanj i na koncu priznanja, Stopam v novo obdobje, vem, da jc težje, ampak čutim, da zame srečnejše - ker vem. kdo sem. Želim vam pisati o ljubezni, moje predrage sopotnice, o ljubezni, kakršno si želim in jo želim tudi vam. Ko gre za ljubezen, ni lahko biti dovolj pameten. Dokler gre vse sladko in opojno, ,1 litliko ljubiti partnerko. Šele krizno obdobje pokaže, kako pristna je ljubezen, ali sem spo-: obna ljubiti partnerko v njeni drugačnosti,.. Vendar se bolečina ljubezni izplača, brezpogojno izplača. Zato pogumno stopajmo po tej poti, po tej čudoviti poti "drugačne" ljubezni, in ne dovolimo, da bi nas drugi ovirali. Ni ovire, ki jc ne bi mogli premagati. Lahko jo. moramo jo in borno jo! Marjeta Zdravo! Sem reden bralec Revolverja. Moram priznati, da mi je zelo všeč. Kakovost revije jc res na visokem nivoju, zato mi ne gre v glavo odločitev mestne vlade, daje Revolver pomo-grafija. To je en lep dokaz o dvojni morali naših politikov. Pa koliko jih je podpisalo peticijo! Za mojo skrivnost, da sem gav, ne ve nihče. Sem nezaupljiv in vas zaprt tip. Doma sem iz manjšega mesta, kjer bi bila to odlična tema za obrekovalce. Teh pa ni malo. Tudi domu bi bila reakcija verjetno prej negativna kot pozitivna, ali vsaj zmerna. Enkrat sem pripravljal "teren'' za sestro, pa iz tega ni bilo nič Ogledat naj bi Šla Dolgoletno prijatel jstvo, a je ni bilo v Ljubljani), In če sem iskren, sem B.M. si takrat kar oddahnil. Mogoče pa že kaj slutijo. Saj očeta neznansko skrbi ker pri svc;ih 21. letih še nisem imel punce. Pa bi jo skoraj. Sošolka sc mi je več mesecev hotela približati, a ji nisem pustil blizu. Ko meje vprašala, zakaj imam neprebojen ol ;p, skozi katerega ne pustim v svoj svet nobenega, sem na to postal kar malo ponosen. Dober obrambni mehanizem.ki pa mi,kol sem ugotovil, bolj škodikol koristi. Zdaj sva s to sošolko dobra prijatelja. Ampak skrivaLi pred drugimi, da sem kar sem (gay), nima smisla. Saj bo slej ko prej prišlo na dan. Samo da sc jaz držim reka: Kar lahko storiš danes, odloži na jutri. Preveč se bojim negativnih reakcij. Pozitivnih tako ali tako ne hi bilo dosti. In tako še naprej čuvam svojo skrivnost in padam iz ene krize v drugo, V igranju dvojne vloge pa imam že veliko izkušenj. Kot kak premeten kriminalec. Ker sem bolj razmišljujoč in čustven, me to toliko bolj -e. Včasih gre tako daleč, da se sprašujem, ee se vse to sploh splača, ali ima kak smisel. Rešitvi sla dve. Še naprej tako živeti in ne imeti nič od čustvenega in ljubezenskega življenja, Ali pa narediti vsaj nekakšen pol uradni coming out, si najti prijatelja in Živeti kolikor toliko normalno življen je. Ampak tudi v tem primeru ni i e rožnato (kratkotrajne zveze, reakcija okolja...). Med teina dveiua rešitvama je samo cn korak, vendar za nekatere neznansko težak. Tretje rešitve verjetne ni. Ali pa je? Bil bi zelo vesel, če bi bila. še posebej, če ne bi bila tako težka. Brez žrtev v nobenem primeru ne gre. Vedno pa nam ostane upanje. Dumas je i pisal:"' panje v človeškem srcu je podobno pluto vini v vodi. Včasih jo lahko poti -memo do dna. toda \ edno splava na površje . Bo .ar držalo. Pa še veliko uspehov vam želim! G. Sveto pismo jc konec koncev zakon, za katerega pa ni jamstva, da je neposredno od Boga, čeprav to niti ni nujno. Gre namreč za to, da v e mik odkloni poslušnost Cerkvi m zakonom, če ga ti pri duhovni rasti in povezanosti z Bogom ovirajo. Naj končam s stavkom iz neke knjige: "Naloga Cerkve je grehe odpuščali, ne po ■zasledovali!" - in to vse grehe, tudi homoseksualne. Če to sploh so. Kajti skrivanje pod floskulami "reprodukcije človeške vrste" (saj poznate tisto: množite in plodite sc kol črvi j, je zame mnogo slabše kot pa borba za svobodo življenja. Seveda mislim svobodo v smislu polne odgovornosti do sebe in drugih. Poglejmo si primer. Nekoč sem vprašal nekega mlajšega duhovnika, kaj jc večji '•greh'": Ali dva homoseksualca, ki Svila skupaj in se imata rada, ali mož, ki je poročen in irna otroke, pa redno skače čez plot in ne skrbi za družino1.' No, odgovor je bil tradicionalen v smislu, da jc oboje hud greh (morda bi se bilo zanimivo vprašali, kaj greh spi oh je)... da pa je grešiti vendarle človeško. Jaz se vprašam, čemu potem sploh takšen pristop (odklonilen), ko pa je tako ali tako jasno, da bo vse odpuščeno. In to jc konec koncev res. Bog je postavil tudi homoseksualce na svet s ločno namenjeno jim vlogo, resda sicer mučeiiško, pa vendar lepo. Naj končam te zmedene misli z vprašanjem, kaj torej storiti? Po besedah dr.Mance Košir naj gre vsak svojo pot, ki e prava, čeprav je napačna (oziroma nekateri lislij« da je}, kajti le tako bomo prišli do željcnega cilja. In to velja tudi za kristjane ki jih (če jih.) muei občutek krivde, zaradi katere naj b; zavrgli svojo vero. Malo več ravnanja po vesti in malo manj soljenja pameti, kot se jo soli v cerkvah. Rene-Phillip KRISTJAN IN HOMOSEKSUALNOST-II. Ob branju zgoraj navedenega članka v zadnjem Revah (trm, si ne morem l 'j. da ne bi tudi jaz izrazil svoje (ne)strinjanje z avtorjem, ki seje podpisal Tomaž. Predvsem se mi zdi, da homoseksualec ni podvržen dilemi, v kateri ni ie odloči za ali proti veri. Osebno kot kristjan verjamem v Boga. ta odnos jc primaren in vmes ne more stali nobena Cerkev ali celo duhovniki. Koncc koncev tudi zato ne, ker so sami homoseksualno usmerjeni, vendar jih ne obtožujem riti se nad njimi ne zgražam. Razlaga.S'vc7e^«^i.vffiw jc problem posebne vrste, Če je pritrditi tezi, da jc odnos človek-Bog različen za vsake s... posameznika, individualen, oseben in neponovljiv, iz lega logično ledi. da tudi razlaga ni ena sama. posebej, če so si že razlage teoloških strokovnjakov za to področje v nasprotju ali vsaj različne. Cerkev pa nasprotno ko t organizacija teži k splošnosli, abstrakciji in vkalupiranju, zato vsako m a so vn ost in pusplošitve zavračam in se temu tudi upiram v vsakdanjem življenju. Problem današnje Cerkve je med drugim tudi v n jeni konservativnosti, ki se ni bistveno spremenila vseh 2000 let. Ljudje pa smo se in se še vedno spreminjamo, tako fizično kol intelektualno. Vse večje ljudi, ki kot kristjani nasprotujejo papeževi politiki in tako Cerkvi sploh. Če homoseksualnost sama ni greh, odnosi pa so prepovedani, je to licemsrsivo brez primere. Cerkvenih zakonov ni namreč predpisal Bog i ampak so si jih izmislili ljudje. Ne smemo namreč pozabili, da so biti vsi, ki so kdaj v Cerkvi kaj pomenili, pravniki, od Pavla do Avguština in Tomaža Akvinskega. In tudi B.M. Mrwri; j& SREČANJE Končno, skoraj Že na podstrešju sem našla ime, ki sem ga iskala. Kraševec Mojca je pisalo na vratih. Globoko sem vzdihnila in potrkala. Slišala setn šepetanje in zamolkle šume. Potrkala sem še enkrat, "Naprej!" Glas je bil mladosten, nekoliko hnpav, ampak zelo privlačen. Pritisnila sem na kljuko. Vrata so sc odprla. Stopita sem v sobo in obstala. Napol oblečeno dekle je stalo poleg kavča. Njeni dolgi, srebrno plavi lasje soji padali čez napete prsi in jih prekrivali kot prozorna spalna srajca. Pogledala meje in na njenih polnih ustnicah je zaigral nasmešek. Zdelo se je, da jo zabava moja presenečena pojava. Preden mi je lahko karkoli rekla, sem zagledala Aleša. Ležal je na kavču in brž ko je opazi! enojo zadrego, je skočil in porinil dekle stran. "Obleci sc!" ji je ukazal. "Zakaj pa si tako napet, dragi moj? Gospodična najbrž ni 7 vojnega odseka..." "Mojca, prosim te. To... to je moja sestra!" "Oh," se je Mojca nekoliko elegantno priklonila. "To je seveda nekaj povsem drugega..:' Z lahko mini korakom se je odpravila k zavesi, ki je delila sobo na dva dela. fmelu je dolge noge in pri hoji se je izzivalno poziba-vala. Čutila sem, da moja usta postajajo suha in da nc moreni odtegniti pogleda z n je. Mojca je bila tako vitka, da si jo lahko / rokami objel okoli pasu. Kožo je imela nežno in gladko. "Zakaj si prišla sem, draga sestrica?" Zdrznila sem se oh Aleše v cm glasu. Počutila sem sc kol grešnik, ujet pri delu. "Kako si izvedela za ta naslov?" "Tvoj prijatelj nas je obiskal in vse povedal. Oče in mali sta razočarana nad teboj 'rax1 nič nista zadovoljna, odkar sta slišala /a tvoje načrte.'" "Žal t«i je, ampak načrtov res nc bom spreminjal. To je maje življenje. Mojco imam rati in ostala bova skupaj," "Rad jo imaš lahko tudi tako. da končaš študij." Ales meje pogledal izpod čela: "I (očeS povedati, da starši nimajo nič proti njej-" "Tega nisem rekla,'" sem odgovorila, da bi sc izognila razlaganju Ona meje motila. Stala je za zaveso in naju poslušala. "Ti se delaš i/ mene norca, kajne' Doma ste sc gotovo zmenili, da me prid. iskat pripelješ domov, kjer bom. kot prej, zaprt med Štirimi Stenami. Po glavi vam hodi samo še študij. Študij! Kol daje to ct ia stvar na tem svetu." Aleševeočisof- besnosveiileinnaobrazu sc mu je risalo sovraštvo: "Nikdar več se nc bom vrnil domov! Požvižgam se nato, da sem sin s it m ran i h staršev! Za življenje ne potrebujem hiše. zadošča t ., soba, kot je ia!' "Ampak do zdaj si se doma dobro počutil, Aleš. Od česa boš Živel? Mar si vse načrte o prihodnosti, ki so ti toliko pomenili, kar pozabil?" Skomignil je z ramen "Jaz sem mlad in lahko počnem, kar hočem. Oženil se bom z Mojco.,," Se bolj sem se zresnila. "O tem boš moral dobro premisliti. Ona je zares privlačna in v tem trenutku naj pomembnejša ženska na svetu. Ampak, ali si prepričan, da bo tako tudi ostalo?" "Ti mi jo hočeš prevzeti. Všeč ti je! Videl sem, kako jo gledaš. Gotovo že fantaziraš, kakšna je v postelji. Ti izprijenka. gabi i se mi!" V tem trenutku se je pojavila Mojca, Najprej je pogledala mene. nato Aleša. Psi sem vedela, ali je slišala in razumela, kar je govoril o meni. Vedela sem le, da mu ne bom dovolila, da hi se z mano tako pogovarjal. F solila sem mu zaušnico. "Napodijo ven, Mojca! To je tvoje stanovanje." "Ne, ne, to pa res ni '?po.. "Potem grem jaz!" Aleš je vzel usnjeni plašč in s hitrimi koraki zapustil sobo. Zaloputnil je z vrati. "Kaj ne boš sedla?" prijazno reče M ~:ca. Malce /begaj 10 sem sedla v naslonjač. Mo jca je iz omare vzela Steklenico vina in dva kozarca ter sedla na stol p^eg inenc. Nalila jc vino, določila sodo in nazdravila, "Vedela sem, da bo nekdo iz vaše družine prišel po Aleša. Mladje še in neresen. Ves čas mu govorim, da večno nc moreva ostati skupaj. Noče razumeti. Ljubosumen je na vsakogar. ki je v moji bližini. Tudi nate, O tebi mi je veliko govoril Po resnici povedano, želela cm te spoznati. Nekaj stvari imava skupnih. Poglej,jaz ljubim moške in ženske, iš pa samo ženske. Tukaj sva si že zelo podobni. Obe ljubiva ženske. No. pa saj to ni važno. Hočem ti povedati, da si ne predstavljam življenja z enim človekom." Nepremično me je gledala. Ustnice je imelavlažne. Zobje so seji lesketali kot useri. Presenetila meje njena iskrenost. "Nočem , s poročiti. Zares vam ni treba skrbeti, da hočem Aleša zase. Zares ne... " Pozorno sem jo opazovala. Pazila sem na vsak njen gib. na mimiko obraza. Verjela sem vse. kar mi jc povedala. "Ali mi verjameš?" "Seveda ti verjamem, Mojca." Njeno ime lilije šlo z lahkoto iz ust, kakor da bi ga žc neštetokrat izgovorila. V tistem Lrenutku jc vstala in sedla na rob mojega naslonjača. Se danes mi ni jasno, kako sem se ujela v njeno past. jaz, ženska, ne več rosno mlada, hladna, zdravega razuma in umirjenega temperamenta. Kmalu potem, ko je sedla na rob naslonjača, sem ugotovila, da je bila bluza, ki jo je imela na sebi, odpeta. Moj pogled se je zadržal na mestu, ki je bilo odkrito. Pogoltnila sem slino in občutek d ušenja seje stopnjeval. Roke so postale vlažne. Erotika, ki jo jc izžarevala, mi j? dajal a občutek negotovosti. PoČti t i 1 a se m se omotično, kot bi bila pijana. listi trenutek sem pritisnila svoje vroče ustnice na njene prsi. Ljubila sem jih in hkrati čutila nežnost, ki mi jo je Mojca vračala. Njene roke so se prikradle pod srajco in pričele božati goto kožo... * T ▼ "Prekleto, kaj |e že lotifco ura? Počasi bom morala v službo, ti pa domov, kajne? Najbolje bo, da se kar posloviva. Rada bi ostala še nekaj Časa sama..." Mojca je to povedalas takim tonom, kot da bi celo noč igrala monopoli. N jene besede so me prizadele. Počutila sem sc kol stara, nerabna cunja. Počasi sem se oblekla. Skozi glavo mi je Šel film prejšnjega večera. Tako lepo je bilo in tako kratko. V kozarec sem nalila vino, k i j e os i alo od p rej š njega večera, i 11 s i pr i ž ga I a cigareto. Želela sem ji povedati, kako lepo mi je bilo z njo, pa nisem mogla. Naredila sem pat požirkov in ugasnila cigareto. "Mojca, ali spiš?*" "'Nc, ne spim. Čakam, da odides." "Me boš kaj poklicala? Ti dam številko?" "Nc, ne bom te klicala. Nočem te videvati! Hočem živeli svobodno, brez ob vernost S tabo mi jc bilo zares lepo, pa vendar hočem Živeti sama. Upam, da razumeš. Kadar si zaželim 1 juhe/ni. poiičcm nekoga, ki mi je všeč, ir" o se konča, ga odslovim. Tak je moj način življenja." V ustih sem začutila grenkobo, Gnusila se mi je. Nisem vedela, ali je res ali sanjam. Najraje bi se vdrla v tla. S težkim korakom eni sc napotila k vra 10111. Še enkral seitl jo pogledala. Ležala je \ postelji 7 brezizraznim obrazom. Postalo 111 i jc jasno, daje vse, kar se dogaja, resnica, in ne sanje. Stopila sem skozi vrala in jih brez besed zaprla za sabo. Po temnem hodniku sem našla pot do glavnega vhoda. Nekaj časa sem še stala na pločniku in gledala v njeno okno. Bilo je zagrnjeno. Naposled sem odi-ls. Prepričan a, d a ima res vsakdo pravico do svo jega načina življenja, Azra (fotz Angele Etoundi Essamba) 40 DENIS Klaus in Dc s sta skupaj sedela v baru bolela Hollidav lun in pila vsak svoj viski. Klaus je razmišljal o njunem srečanju. Srečala sta se pred petimi minutami v disku zahomo->eksualcc. Denis je stopil k njemu in ga povabil na kozarec viskija. Klaus je prisial in tako sta sedaj skupaj sedela v baru, Denis ga je predramil iz razmišljanja. "Všeč si mi. Rad bi spat s tabo!'" "Končno! Mislil sem, da tega ne boš nikoli predlagal. Greva k tebi?" "Da, zunaj imam avto." "Pojdiva!" Denis je plačal pijačo in odšla sta. Denis jc stanoval na drugem koncu mesta. Morala sta skozi center. Ponoči so se svetile mnoge neonske reklame. Ob cesti so stali moški in ženske. Klaus je vzdihnil. "Ne maram, da se ljudje tako prodajajo po cesti." "Morda ne dobijo službe. Morda so razočarani nad življenjem." "Človek mora ohraniti dostojanstvo. Ljudje se morajo zamisliti o sebi. Vedno obstajajo nove možnosti. Če se prodajajo, postanejo Še bolj razočarani nad svojim življenjem in nad sabo. Pos jajo otopeli." "Zanekaterejetocdini znani način življenja. Že njihove mame in očetje so se lako prodajali. Tako je za njih to edina možnost." "Mislim, da se nočejo potruditi, da bi na drugačen način prišli do boljšega Življenja," Nekaj časa sla bila oba tiho, potem pa je Denis rekel: "Kdaj si odkril, da si homoseksualce?" "Že v osnovni soli sem raje pogledal za dobrim fantom kot dobro punco. V srednji šo.. se je ta želja še povečala. Ko sem odšel na fakulteto, sem odkril ta diska in tam sem doživel tudi pivo izkušnjo. Na stranišču, z nekim fantom i drugega mesta. " "jaz sem to doživel že v srednji šoli. S svojim najboljšim prijateljem, pri njem doma, Za lega fanta ne bi nikoli trdil, daje homoseksualec. Vedno seje pogoviu jal o puncah. Imel jc veliko prijateljic. Imetje tudi svoje dekle." "Če bi moja starša izvedela, da sem homoseksualec, bi se me najbrž odrekla. Sla zelo konzervativna, še posebej oče. M oškeg a si z a mi šl j a k o i po s 1 o vne-ža z Ženo. ki skrbi za dom in vzgaja otroke Moj mlajši brat gre čislopo njegovih siopinjah," "Prispela sva! Moj dom je v sedemnajstem nadstropju." Objeta sta stopila v dvigalo. Denis je objel Klausa in ga vroče poljubil. Njuna jez: i sta se prepletala. Oba sta se zelovzner .inla. Denis je z naglico odklemi vhodna vrata in vstopila sta K ju> e rn td Denisa okoli pasu h : "'ubii Med poljubljanjerr e pečaa odpel srajco. Z nAo ; ei božal nežni puh na rt. Odpel mu je ka\t-_ t.e t —^ slekel. Denis je sr~ -v > i Sj- usom. Odpel jc gumbe na Klausovi srajci, ki je počasi zdrsnila s Klausovih ramen, in pobožal krepko lelo. Klaus si je odpel hlače in j ih slekel. S topi 1 je k De ni su i n g a obje 1. Nežno gaje božal po laseh in se spustil na bradavice. Nežno jih je stisnil med prsti. Denis je už' al v močnem in hkrati nežnem objemu Klausovih rok. Zašepetal je Kiausu na uho. "Greva v spalnico," Klaus gaje vzdignil v naročje m ga odnesel do postelje. Počasi gaje položil nanjo in legel poleg njega. Obmii ga je na trebuh. S prsti je razprl ritnici in začel lizati njegov anus. Prodiral jc zelo globoko. Čutil je, kako postaja rit vse bolj voljna. Ulegel seje na Denisa in mu počasi zaril svoj penis globoko v danko. Vedno je užival ob tem dejanju. Najprej rahlo upiranje, sti ¿njenosi prehoda in potem tople votline debelega črevesa. Počasi jc is vlekel penis in ga zopet počasi zaril globoko v Denisa, ki inu je to zeio ugajalo. Želel si je, da b Klausovo dejanje trajalo v neskončnost. Z vsakim Klausovim gibom je bi 1 bliže vrh uncu. Tudi Klaus je to čutil. Ko je Denis hotel doživeti višek, se je nenadoma usluvil in počakal, da se je umiril. Potem je zopet začel z ari vati penis v Denisovo danko, Denis je neizmerno užival. Klausovo početje ga je začelo spravljati ob parneI. Se nihče do sedaj se ni tako igral / njim in Še nihče ni uganil njegovih želja. Želel si je Kiausa bolj kot vse na svetu. Klaus je z rokami začel gnesti Denisove bradavice. Ljubkoval jc njegov vrat. Začel jc lizati njegovo uno. Izvlekel je penis in obrnil Denisa na hrbet. Ulegel seje nanj in ga poljubil. Spustil se je na prsa. Z zobmi je nežno g sijal njegove majhne bradavice. Z roko je prijel Denisov granitni penis. Pocas! mu je potegni l kožico naza j, (inelel je njega»® nijca. Dvignil se jc na vse iS liri in nastavil s v o; eni s nad Denisova usta. Denis je z usti objel Kla-usov penis. Z rokami jc razprl Klaus o ve ritnice in zaril prst v njegovo danko, Klau: e ob tem neizmerno užival. S še večjim užitkom j c lizal Denisov nabrekli penis. Z usti ; objel trdo glavico. Z jezikom sc jc igral po razpoki. Kožico je potegnil še bolj nazaj in si potisnil penis globoko v usta. Z jezikom je.sedaj dražil celoto. Penis v ustih in hrapavi Denisov jezik sta spi avila Klausa v stanje ekstaze. Potreboval j c penis v svoji riti. Nehal je 1 i zali Denisov penis. Vstal je, se obrnil in nasadil na trdi penis. Počasi se je spuščal Penis je prodira! vse gl obje v tople votline njegovega debelega črevesa. Denis je prijel Klatisov penis in ga začel drkati. Klausov ritem se je povečeval. Dvigal in spuščal se je vse hitreje. Prodirajoč penis, drkanje. Užival je brez meja. Oba sta bila kot eno. Dopolnjevala sta sc do popolnosti. Njun ritem dihanja jc poslal hiler in globok. Kapljice potu so sc pojavile na njunih obrazih in telesih. Počasi tekoč so nežno božale njuri močni telesi. "Aaaaaah!" "Aaaaaaaaa!" Denis jc končal nekje globoko v Klausovi zadnjici. Klausova sperma pa sc je razlila po polnem Denisovem trebuhu in prsih. Klaus se je dvignil. Spuslil seje na Denisov irebul in ga začel 1 i zali. Dvignil se jc do prsi :' jih pol i zal do konca. Močno sta se objela. Utrujena sla zaspala med satenasti ni rjuhami, ki so nežno ovijale njuni telesi. Drugo jutro se je prvi prebudil Klaus. Previdno je zlezel iz postelje in se nag odšel stuširat. Odprtje vodo in oblak pare jc napolnil vso kabino. Stopil je vanjo. Nekaj trenutkov je stal čisto pri miru in pustil, da so nežne kapljice božale njegovo telo. Potem je pobožal svoje močne roke. Objel je vrat. Pobožal prsi in se malo poigral z mehkimi dlakam na njih. S prsti je nežno dražil bradavički. Spi stil se je na noge. Z rok am i je drsel po celih nagah, po notranji strani stegen. Nadaljeval jc v mednožju. Prijel je svoj trdi penis. Potegnil si je kožico čislo nazaj. Ni se uslavil niti, ko je začutil bolečino. Le-taga je vodilav stanje še večjega užitka. Drugo roko jc spustil na zadnjico. Porinil je prst vanjo, kolikor je le mogel globoko, Kaplje vroče vode so bičale njegovo mišičasto lelo. Dihal je vse hitreje. Bolečina, ki si jo je povzročal, gaje počasi, a vztrajno, pripeljala do vrhunca. Utrujen e je naslonil na steno kabine, ki sc je popolnoma napolnila z oblaki tople pare. Vzel je šampon in se umil. Zaprl je vodo i se obrisal. Odšel jc v kuhinjo. Med pripravljanjem zajtrka je razmišljal o sinočnjem dogodku, Denis mu je všeč in z njim ni hotel preživeti le ene noči. Čutil je, daje tudi on všeč Denisu, zato nt hotel zapraviti priložnosti. Zajtrk je naložil napladenj in ga odnesel v spalnico. Denis je še vedno spal. Ulegel sc poleg. Objel ga je in poljubil na licc, "Mmmm, kako nežna bndnica." "Dobro jutro. Kako si spal?" "Božansko. Kot otrok v varnem objemu tvojih rok. Kaj paiako lepo diši?" "Zajtrk sem nama pripravil." Klaus je postavil zajtrk na posteljo. "Zajtrk v postelji, kako romantično." "Poglejva, kaj imava." "Bela kava, sveži kruhki, mehko kuhano jajce. Pravi uinetn si, Klaus.'' Z užitkom sta pojedla zajtrk. "Danes lahko cel dan ostaneva v postelji." "In nadaljujeva, kar sva včeraj začela?" Denis 4! O KRALJEVI DEBELOSTI (Pravljica) Pred davnimi časi je v nek eni kraljestvu živci kralj. To pa ni bil navaden kralj, ampak je bil na moč nesrečen. Zanemarjaj je kraljestvo in tako so bili nesrečni tudi prebivalci de ste. Njegovi ministri so nabijali davke, ki so jih pobirali pri kmetih, saj je za kralja kuhalo sedem kuharjev in sedem slaščičarjev. Ubogi kralj je L svoje velike nesreče samo jedel in jedel, Z nikomer ni želel govoriti o svojih težavah in govori i nasploh. Kadar jc spregovoril, je govoril le o hrai Kuharji in slaščičarji so živeli v velikem strahu, saj so si morali vedno znova in znova zm i sije vati nova jedila. Kralj pa se je širil in širil in dvomi zidarje moral vsa vrata v palači še za enkrat razširiti, da je kralj lahko pi'^el mimo njih, kadar se jc, a to je bilo zelo redko, sprehodil po palači. Sosednja kraljestva so privoščljivo gledala, kako to kraljestvo počasi propada. Prc ali so kot mrhovinarji nad plenom, da si ga na koncu razdelijo. Za vse to so kraljevi mini . vedeli, a ničesar niso moft' ukrer i: če so kra Ij u kaj omenili, j i h ta n i bi 1 v olj an poslušati, ali pa je jedel v svoji jedilnici, kamor ni smel nobeden razen strežnika. T Y T Bil je neznansko vroč dan. Ves dvor se je pritoževal nad vročino in zdelo se je, da se bodo stene palače raztopile od vročine. Česar koli si se dotaknil, je bilo razbeljeno in dopoldne so v kraljevi postelji že trikrat zamenjali rjuhe, tako seje potil. Ker pa je bil debel in šc bol j debel, je bil smrad, ki se jc širil iz njegove spalnicc, neznosen. Ministri so spet sklonili glave okoli mize in poskušali rešiti, kar se je pač šc rešiti dalo. Tehtali so in tehtali, prcmlcvali in premlevali, rešitve pa ni in ni bilo. Ko so bili že popolnoma obupani in so se nesrečno naslonili nazaj, jc bil a ravno v sobi strežnica, ki sojo poklicati, da odpre okna, ker je smrad iz kraljeve spal- nice prišel vse do mii -.irskih soban. Ko je videla nesrečne ministre, jc rekla: "Morda bi imela pa kraljeva dojilja kaj besede pri veličanstvu." Ministri so tako silovito planili kvišku, da seje prevrnilo nekaj stolov in uboga strežnica je mislila, da je po njej. Pa ji niso nič rekli, ampak 50 pohiteli k omenjeni gospe. Dojilja ni bila prepričana, da bo od tega kaj koristi, a je vseeno Šla h kralju. Le žal jc na svoji postelji, med rjuhami, razmočenimi od pota in solz. Posrečilo seji je lis, da ga je pripravila Mi opefi. Ker pa so bile vse kadi v palači že zdavnaj premajhne zanj, mu je predlagala jezero na koncu kraljevih vrtov. Kralj jo je ubogal, odšel do jezera in tudi vanj. Ko pa je za bredet v vodo, je glad i na tako narasla, da je na drugi strani, kamor kralj ., mogel videli, poplavilo majhno hišico iz blata in slame, v kateri jc živel mlad slikar. Ko je slikar zvedel, zakaj mu je poplavilo hišo, seje še istega večera, ko sc jc vročina že polegla, odpravi] do palače, odločen da pove kralju, kar mu sodil Najprej ga niso spusti i pred veličanstvo.ker pajc vztrajal in vztrajal so sc straže le omehčale. Stopil je pred kralja in rekel: "Danes, ko ste se kopali, jc poplav:1 o mojo hišo." Kralj pa se ni menil zanj in je Saino Žalostno gtedal stran. "Saj vem, da ste nesrečni, ampak s svojo nesrečo delate tudi druge nesrečne. Poglejte, poplavilo mi je vsa platna, od česa naj sedaj živim? Tudi kmetje in vsi drugi prebivalci kraljestva so žalostni in nesrečni ker mora jo še tisto malo. kar imajo, dat ia vašo hrano. Poskusile rešiti svoje probleme," mu je prijazno govoril. Kralja |c ganil slikarjev glas. Pogledal ga jc z. obetajočim nasmehom in vpra šal: "Ali bi mi pomagal?" Slikar se je strinjal. K ral j je pozv 01 1 in r i-St.rom in jim ukazal, naj dajo slikarju sobo v palači. Ker pa je bil dan vroč kot kotel, seje ponoči razbesnela nevihta. Slikar, ki je bil po du"i zelo nežen sc je prestrašeno zbud, v vtuki postelji in še preden jc lahko znovazagnnelo. je stekel v kraljevo spalnico in v njegovo posteljo m še pnviiknjemu. Ko je kralj začutil mladega slikarja ob sebi, je nemudoma posta! še srečnejši kot takrat, ko seje slikar odločil, da mu bo pomagal iz težav. Objel ga jc in tako sta se tudi zjutraj zbudila. T T ▼ Od tistega dne naprej je kralj zalile val, da mu pripravljajo popolnoma skromno in nere-dilno hrano. Vse kraljestvo sije oddahnilo in bilo na tihem hvaležno slikarju. Slikar pa. ki muje kralj zelo priraste! k srcu, sc jc prestrašil, daje njegova naloga opravljena in bo moral iz palače. Ko jc o tem boječe spregovorit s kr aljem, je kralj rekel, da mora ostati pri njem in vsako noč Spal l njim in biti povsod z njim. Spet je bilo vse v redu in prav v kraljestvu. Vsi prebivalci so bili srečni, a najbolj, kadar so ju videli, kako se objela sprehajata po kraljevih vrtovih in siv scnčicah zaupno šepetala. In tudi ona dva sta bila srečna in če Se nista umrla, živita še danes. R.S. B.M. PRVA EROTSKA GALERIJA Prowler Press Ltd, 27 Old Gloucester Street, London WC1N 3XX EUROBOY HUNK US MALE PROWL JFWi fit INDONEZIJA Po J al sem se daleč proč od zimske Evrope, na delovni obisk na povabilo gay organizacije Indonesian Gay Society. Po dobrih petnajstih urah le ten] a sem končno 1 c pn stal na /as lav I jenem cilju: otok Java. mesto Vogyakarta. I leži v osrčju otoka. To je prav simpatično, živo mesto, šteje okrog 700.000 prebivalcev in v njem je večina indonezijskih univerz, zato ga domačini imenujejo kar študentsko mesto. Ima tudi svojo gay organizacijo, ki domuie v neposredni bližini mesta in to kar v privatni hiši. Njena vrata so odprta non stop in r nil o dneva, da ne bi kdo prišel na pogovor, po informacije ali po potuoč. Vsako nedeljo imajo delovni s es lane k, na katerega pride kar veliko fantov in deklet, da se pogovorijo o svojih težavah in problemih. Tu sc tudi spoznavajo in sklepajo nova pri jateljstva, saj jim preko časopisov to nihče ne omogoča (največ informacij o gay gibanju sem zasledil v tedniku Tiara). Ljudje so 11; ;plošno zelo pr izi in posebno tujcem radi pomagajo. Na homoseksualnost gledajo kot na del življenja - nekako se jim zdi del tradicionalne indonezijske kulture. Mislim, da gay populacija t > l obična in zaprta vase, kot je to pri nas. Mesto premore tudi gay diskoteko Rainbow, k :r ie vsak petek Jeans night, ki se lahko primerja z na"' i klubi. Je zelo popularna in obiskana, no. tuje turiste pa sem lahko pre štel na prste ene roke. Tujce kar naprej oblegajo fantje in prosijo za ples. V wc-jih „i lahko ogledate seks v živo, ali vsaj st: >tiz. Najamele si lahko tudi stalnega spremljevalca, kar stane približno 10 dolarjev na dan. Znana nočna kluba sta še Colombo in Crazy horse, k. ima dober transvestitski program. Pravih gay barov in res ta v rac t ni. pač pa se scena hitro seli i; bara v bar. Ulica Malioboro, L; js v centru, je mesto za kru-ng. posebno ob "¡kendit je zelo obiskana. Gavi se večinoma pripeljejo na motorjih in čakajo na svoj žrtev, .i jo potem odpel je jo v noč, prepleteno z užitki, takimi ali drugačnimi. Druga aktivna gay skupina se nahaja v mestu Surabaya, ki leži na vzhodnem delu Jave ter šLeje kakih 1,7 milijona prebivalcev. Ustanovljena ¡c bila 1987 ler se zavzema za pravice homoseksualcev v Indoneziji, ludi tukaj delujejo v privatni hiši, izdajajo svoj časopis Gay a. ki vsebuje domaČe in tuje novice. razne nasvete, oglase : problematiko aidsa. Zdravstvena orgar.i/aeija jim namenja nekaj denarja /a boj proti a idsu in s leni komaj krijejo stroške za izdajo revi je. Skupaj smo obiskali znani Warm \hii\i. kjer se vsak četrtek zbere okoli 200 trail s vest i to v. ki izvaj o svoje točke. Prav . aiumivo je bilo opazovati obiskovalce, saj je bilo med njimi veliko mladih družin otroki in prav vsi so se zabavali ler uživali v programu: vse skupaj delne zelo sproščeno in odprto. Show .raja ijado polnoči, nato pa se vsa scena preseli v bi i/njo diskoteko, vse tja do jutra. Ja, noči so tu zelo pestre in dolge. Tudi v Surabayi ni moč najti pra .h gay barov, tin scena se zelo 1 ro menja. Kru/ing se odvija ob znanem parku Tarnati Remaja in ihoping centru Surabave, nočni klubi pa so Še: Paradise. Walet in i]aiAiS,itnUo East. V mestu živi zelo veliko transvestitov, ki se oblačijo v ženska oblačila in sploh živijo kot Ženske, K< sen ie pogovarjal z njimi, so mi dejali, daje pač njihova duša v napačnem telesu iti zato morajo živeli tak.". Spozna, sem tudi nekaj fanlov. ki so z operacijo spremenili spol in so zdaj popolnoma zadovoljni saini k sabo. Cena take operacije se tu giblje okoli 150(1 am.dolarjev, zato jih jc mnogo zbiralo lienartudi z večletno prostitucijo, Vlnogomla-dih fantov pa sanja o princu na belem konju iz Evrope, ki jih bo popeljal v svet in v lagodno življenje, kar Me seveda le malokomu /god . Po mesecu dni se je moj obisk približal koncu, čas je bil le še a kratek postanek v Singapuni in Hong Kongu,.. Tisti, ki radi potujete, lahko dobite razne in formacije na Koza klubu, da ne boste na slepo tavali po tujih mestih, pa lep pozdrav, vaš zunanji minister ... GAY VODIC P0 SLOVENIJI ll.del : Kol mi;«.; Obljubili, sc bom o Član es sprebo-djli še po drugih mestih, in krajih naše lir./.e licc in poskusili najti skrite kotičke, kjer H. bilo um/no r.r.ju kakega gay a. Pred™.) pa ,.ačnem.: -aj toda m, da. je , 3§ LIL 'ti, J ANI ek tj čiisa odf.ila prva gay iiesta- JopUtv do -hoda n;i 'opaKČe « racija Flamingo, vkateri so iManovitHudi gradorr vvr.dar pa moram dodat ¡¡¡Ja «a Haimtigoklul' ki se ukvarja ..imoin izkljuČ- sivl i. funkcionira prav dobro vij ie. ko ■o U'| i zabav«; Pra lako neslavno šo raafio;v današnjih Časih ?clo tal um.sir,, zaprti gay d is k o oy.'clitb v Tivoliju - žaradj „ato računajte na ;>,: da-se I «ste nogoče ne zainteresiranosti gayev m le 'btjk, xi jim b). zaupate pri jetneriiii sobe^edniku ia idefonu "a začnm n / Blcuom Na BLEDU boste 39.0]I, kar seveda vel j ¿H i . ŠK|g| 7 .ihkt lašii štr I p!-.- i.b jezeru in steer m. dodatkom063. : :::> ::::: : B.M. % \.y .- V j ; , ' ... (._.. : jf ......--------■ / * ■ vj? v. vAvMHKi^^^^^^V g^^^M»™«™™ «(iS»' Tabori POLETNI TABORI Čc ne veste, kako bi čim ceneje preživeli letošnje počitnice, se lahko odločite za enega izmed prostovoljnih delovnih taborov - ne bojte se, ne boste sc pretep li od dela. Letos bo v Evropi potekalo več sto taborov z različnimi temami, od ekoloških, delovnih, do socioloSkih. Med slednje sodijo tudi gay in lezbični tabori. Podrobnejše informacije dob tc na društvu za prostovoljno delo MOST, Breg 12, Ljubljana, tel. 061 15 32 44 i 43. Mi pa vam predstavljamo evropske gay ir lezbicne tabore. LEZBIČNI TABOR V AVSTRIJI 16.8-29.H. Lezbijke se bodo zbrale na Dunaju, v hiSi Rosa Ulla Vlila, ki je informacijski, družabni in aktiv istični center avstrijskih lezbijk i» gavev. Na tem taboru vas čaka renoviranje družabnih prostorov in urejanje dvorišča. Pogovarjale se lahko o ženskem n lezbičnem gibanju ter spoznate ostale projekte na avstrij-skili taborih. Tabor je mednaroden, zaželjeno znanje angleščine ali nemščine, starostnih omejitev i GAY TABOR V AVSTRIJI 22.8. - 5.9, GAY TABOR 92 V ŠVICI 15.7, - 27.7. Na taboru se bo srečalo približno 15U gajev z nemško govorečega dela Švice. Razpravljali bodo o svojem položaju v družbi iti gay kulturi. Poleg delavnic pripravljajo še filmske projckcije in gledališke predstave. Spanje v šotorih lezi k: angleški ali nemški. DANSKI TABOR le za gayc. poteka dvakrat; 4.-11.7. na temo joge in masaže. 25.7.-1 .S. pa bolj prosto. Cena za bi vanje na idiličnem danskem otočku znaša okoli 200DP.VL sicer pa si preskrbite informacije na: Olejr Gruppen c/o Sonderborg gru- ppen, postboks 102, DK 6400 Sonderborg, ali pri Kristen na tel. +45.74,42.02.18. zvečer. PINK TABOR 92 Tabor našega Roza kluba bo potekal predvidoma koncc avgusta. Kraj srečanja Še ni točno določen, lab ko pa se zgodi, da homo spet v Ankaranu. Letos pričakujemo tudi udeležence in udeleženke i/ drugih držav. Zopet vas čakajo delavnice o naših akcijah, aidsu, gav kulturi, lezbičnem gibanju... in seveda spoznavanje in zabava. Ce bi želeli priti na letošnji tabor, se čimprej prijavite na Roza klubu! Vsi, ki bi želeli sodelovati pri organizaciji tabora, ste nadvse dobrodošli. Š.M. ..............., . ■ .....■ • ■■ ■ ■ iK||: vlakov.; kajti: taki zaprejo zaradi carine. PORTOROŽ IN OBALÄ. V poldni p ticni se i ko bodo ipriiŠ li i tU f isti i vam ne leiko mjti pri|a:eija. s käteränt hoste ptv katerih še. gay i radi -skrifilpi^mäöycclm •venu:. G ay i se bodo zbrali prav tako na Dunaju v Rosa Lit la Villi in organizirali preventivno aids kampanjo. Z njimi boste izdeloval brošure, prevajali informacijski material, razna-šali letake po gay lokalih, barit ti savnah, Tei na pogovorov bodo aids preventiva in vaSe osebne izkušnje z njo. Potrebno pa s znan je angleščine ali nemščine. MARIBOR Najbolje br,. M S&p-spremii:; hodu v parku Oh treh ribnikih napotite: sami'::: ali i pairiKrvem v kava bar SI Op. na novi: avtobusni jx> . kjei \ bodo lepo postnega::: 3i in pra * tw •. .ahko na.il! Kakega soi niš 1-^: i a d__Jružbo. če ste : sami; č'. - ■ ORGANIZIRA »GRŠKO N0C« Na bazenu ob sadnem bife-j, coctar'u, družabnih igrah z nagradami in žuriranju do jutra, vse to za samo 800 SI' Prijave in informal d - Roza klub 061 319 662 ali v nedeljo K4, minimalno te Jo prijavljenih 50. JF.SEML t ■ifflän, v; J ; 'feste spirta pazili, da "t ? ¿<7i k" rr. \e araJoi ¿2 zi. ljali prijel::.- aricc ali drx-ve. Veadarpatu- .. ......?.tk.>. prci j bo*? i lašii nobeiiöga lokala;ki EBi^^FilS^^S-^-^SHIi \ tako pa tudi ni lokala, id kateregaf :.::nprosiäev:äbcncrn :jj^^ näp^ä bi uhko rekli, da se ram xbifäjc..... u»! mini ^eijami. Žai se PrirnoM _____ ' "nega. Lahko pa se odpra- Iii! :iravi ¿j v vodnik j • ■oe k Jri i aaj p^ažoi. Strunjanu .. cadi'CCTia pLiža in lahko =,1 boste ogle- B.M. Prijatelji, prijateljice! Roza klub uvaja poseben servis /a osebne sLike, ki bo deloval podobno kot druge agencije te vrste, .s to ra/liko, da bo I a servis naš, nc bo Pridobitniškj in bo /ato ludi cenejši. Naše edino vodilo bo pomagati v osamljenosti in osebnih stikali /. iskanjem primerne(ga) prijateljice (prijatelja) in partnerke (partnerja)... Uspeh pa je odvisen predvsem od vašega sodelovanja. Kako se prijaviš? Priskrbi si prijavno polet, jo izpolni ter pošlji na naslov: Roza klub, Kersnikova 4, Ljubljana, s pripisom Kontakt Čtani(cc1 Roza kluba, ki so plačali(e) članarino, imajo usluge servisa za tekoče leto brezplačno, ostali priložite .IOOsIl. Da bi bila diskretnost zagotovi jena, je poskrbljeno s sistemom šifer: prijavni poli s šifro dodaš še zalepljeno kuverto s svojim naslovom Šifrirano kuverto s tvojimi podatki bomo odprli šele takrat, koti bomo našli primernega partnerja (primemo partnerko). Kaj je prijavna pola? To je anketni list, k i vsebuje tvoje I i/ične in druge podatke, obenem pa podatke, kakšno partnerko (kakšnega partnerja) si želiš. To bo omogočilo, da ti najdemo najbolj ustrezno osebo. Pomembno je. da zlasti izpolniš vprašanja s svojimi podatki, pri partnerki (partnerju) pa izpolni le tisto, kar se ti zdi zelo pomembno, ali piši \-sceno. Prijavo polo lahko dobiš v Revolverju, osebno ali pismeno na Roza klubu... Veliko uspeha pri iskanju svoje polovice... ROZA KLUB - LJUBLJANA - KERSNIKOVA 4 - KONTAKT KAKŠNEGA PAHTNEFUA SI ŽElffi MOJ PODATKI r'Wlii: j višina: __ iCirost: vfiinj i§Š □ vseeno, oc □ vseenu h Zi vseeno o l -de asie: bffe;. pfe WÊ JIT - . bradi1 J vsdčtj □da □ VESBTtO □ da _ine Sfi _ . aSj6 ji uaaet^- jî^etno ^aras!j;î. rtf _ šibka . □GrnJuja J ise/ □naraven _. rroSK j minhc - tesnilen n -C Kaki ari sem do partnerja: i+julire- žiel e: telo: U ranualr - . fca □ siiit: ■ J zajetro ppiashjpf uni-" -LŠibka □ s'Kinja J-modna i§§e; -j [Tvaven J moM □ mseho l'femlnilen J mladosten J LDvarièt El se r=i(t p ao^ ar □ sem rs ti rtadrjjen kak&il najbnrtn parlratpMi wfirrac knkšei Dir'ien imajo ïa® spolni odi osi L dru ge po seti ne želje■ ;;; ■ makfisinaprislrtisenost, usiatia .'l-jut □ .-¿lična l ia -a kruj __ predela SLO___tujine. _ _p3j liap? int. ineret, □šprt : □Kultura cotcanto kakšno zvazd:si želim: .:□ občasni stiki ■ □ ■trdnejša zveza a tirer skupnega ialjenja Jsk, pncii^¡en.ih ->fcakffi »nap-is.cr. slan) st: vlilra teža: _ SfiiMSi nčim: lesa: lasje; _ KAKiNO PAHJHEBKO SI ŽELIH J vrnem-. oc_ _ _ do j jc___do iJvgsKia oc do ofc: rji t Bo- □ normalno □ vitko ■tek)::.: .:■ j normalno a vtu® □ zajetno izraz1 □ narayen J moški U fpreirilep kakšen jî tvoj o J nos do partnerke1 w ton ç želja ; jaz □ natavci □ moški .□ iemlnBen U.torarištg ; □ rada se podrejam □ setTuaia nadrejena kakSnlnaj bPdopjmi-nteresi: sakšm Dimen- imajo zate Spolni :Mjrioii:_ dnjfle ^osebne žeSe: __j_____ Iljjjš; i. Jodlicrt; .tujin _ lâjLuparvrie'ta. malwralnapreatottfertosl: . JStaw. (s^Ta traja___3L0__ ir-te"ssi ' '' apport j ■ ■ □kultura- . potovanja kakjro zvezo si Mm: :■:: □. o&fešni -StM ■ ■ ' □ tfifrwiâa.zveza a brea skupnega življenja Jskui' ç^yljsa i Ei kor je ■■aneslo SIFftA:^ SIFR Važno! Prijavni poli dodaj zalepljeno kuverto s svoji, 1 ¿notn rttirv ' Fri/trnu poli dodty zntepljem Kuverto " -VojUn imen. m •}riimkori> naslovom* eventiteltw telJt, va kuverta "tittiiii ti *voj< p-'iitiùow nailoyèm ewntvelno tel.št,,na kuverto navi?' ' vyjo V skupaj iiaalovi tfâ K^a kh ) vihy ugotovitev o homoseksualnem vedenju pn živalih. Kar je marsikateri raz skovalcc, je ves osupel naletel na te pojave, pred javnostjo raje zamolčal, zdaj z vso znanstveno akribijo raz' "iva Votker Sommer, antropolog z uiti erze v Goettingenu. O tem govori tuc njegov» knjiga Proti naravi Ho-mnseks taino\t in t. ihicija f \Vider die Na i ur: H orno a talim u nd S»olutum), ki je izji la leta 1990 pri založbi Beckf MOnclinu. Somtnerje i [udiral biotop jo. kemijo in teolog n pro-moviral na Inštitutu za antropologijo goel i-ške univerze. Po letu 1981 je tri leta in pni prebil v Indiji pri preučevanju I.angurskih opic, ki ga je nadaljeval v Utih 1986 - 1987. Jeseni 1990 se je \ Goettingenu na lo temo tudi habilitirai. Sommer nan odstavi lezbičnc galebke, spolno vzbujeno "jahanje" med samci debc-loroge ovce. opičje samičke, ki kaže i pri le/bičmh stikih oigazmične reakcije, in opič je samce, ki obojestransko m asi ur bi rajo iti izvajajo oralni ali analm spolni akt. Ugovori, da se la dejanja kažejo takšna le človeškemu iipazo-valcu. obremenjenemu / vnaprej izdelanim' predsta1 mi o polnem vedenju, ne držijo kritike. Čeprav se meje med simbolično dominacijo in spolnim zadovoljevanjem zabr; sane, se jasno kaže, da je v veliko primerih posredi le čisti spoln gon. O povednosti analogij med seksualnim vedenjem stenic in črvov na eni i ljudi na drugi strani se seveda da disku tirati. Drugače je s primeri homoseksualne aktivnosti j. . opicah, pri kateri je Sommer lahko segal po rezultatih lastnega raziskovanja, "Možne mi vse kombinacije. preko spolnih in na ros mi h kategorij ki si jih lahko zamislimo", pravi Sommer. Številnost in stalnost opazovanj izključujeta, da bi pi I posebej temeljito raziskanem) ho-rmotd minem vedenju sivih langur šk za patološke odkkme *Vrfr minuse homoseksualnih \n k,- -. " -ičine pri - vdeh .najden1' v dobrem p - tm r: nvitkem svetu " Če neka malska vna • ne iz\aja \itn hoii«acfeuikafe L : msžaošti. ki j poznamo pri _ " jmu Mm -Uuj-kijodobiuii —u^uibalBl -heliju živali. teoriji. Cc narav i -». npjjtatfto spolno vedenje, ki > Je msš^m. zakaj potem neka seksualna usmeritev, katere cilj ni reprodukcija, ni postala žitcv selekcije? Trdno velja ugotovitev, da homoseksualnost obstaja in sicer z vsega upoštevanja vredno stalnostjo, tako med živalmi kot med ljudrr in niti biološka selekoijaniti kulturna represija je nista mogli izkoreniniti. Lok predlogov, ki jih za rešitev tega vprašanja daje v diskusijo Sommer. je na široko razpet in vključuje psihoanalitične in soc i o biološke, etnološke, kulturnozgodovinske, f i 1 o zi > i ske in t eo lo š k c vidike. Dokončnega odgovora pa še tli, saj je vsak Leh vidikov šele postal predmet empiričnega raziskovanja, hrez katerega ostajamo v spekti-1 a ti vili h vodah. Problem ati k a j e vsekak or ze 1 o zamo tan a in se je ne da rešili ali zavreči s .samo enostranskimi pogledi. Med možnostjo se ponuja ni i sel a tako imenovanih "egoističnih genih" (Kictiard Dawkins). ki govori, da individuum ne predaja "lastnih £zhov" v dobesednem pomenu marveč kopije svojih genov, pri čemer je vseeno od kot 1 Le kopije izvirajo, ali od indi vidu uma samega ali od njegovih bližnjih sorodnikov. Primerjava dovolju je sklep, da podpiranje sorodnikov pri reprodukciji lahko služi lastnim (a ne neposredno realiziranim) reprodukcijskim interesom. Etnologi dejansko ugotavljajo, da v marši krite h dru- žbah homoseksualni predstavniki zavzamejo pomembno družbeno vlogo, kar si lahko razložimo kot del takšnega porodniškega družbeno-podporne ga ustroja. Seveda ostaja vprašanje, če lahko te ugotovitve prenesemo na socialne strukture sodobne zahodne družbe, vsaj kar zadeva vse pestrejši spekter erotičnih oblik obnašanja. Evolucijska biologija spoznava znamo se-lekcijsko prednost ravno v tem, da je hotno sapiens "vrsta z ekstremno varial Inimi seksualnimi vlogami", od visoke variabilnosti razdelitve vlog v heteroseksualncin območju do biseksualnosti in homoseksualnosti. V takšnih okoliščinah je odveč pričakovati, da bi naslajali samo tipični uniformirani "andro-ginskt" osebki, marveč se razvijajo različne spolne družbene vloge. Tu lahko govor 10 o "nadomestnifunkciji" homoseksualne aktivnosti, ki nikakor nima manjše vrednosti ali vloge pri vzdrževanju rodu. Z' se, da lu narava vgradila v organizem človekovega seksualnega obnašanja neko "pregibno stikalo". Homoseksualni bojevniki se, denimo, drugače zavzemajo drug za drugega. In ko Sokrat povzdigne duhovno-duševno pniz-vodnjo idej v ljubljenem dečku nad potrebo po telesni reprodukciji, je ta sad dobesedno "grške lju bežni" t rc b a razum eti kot produkt i v -no funkcijo homoerotičnih zvez. Sociobiološka in druga raziskovanja odkrivajo vrsto zanimivih in pomembnih vprašanj in ugotovitev, ki povezujejo seksualne pojave med živalskim svetom in človeškimi družbami vseh razvo jnih stopenj. Čeprav se z razvo jem človeške družbe krepi kulturizacija oblik spolnega vedenja, je na dlani, da istospol nt odnosi niso nekaj "nenaravnega". Prav nasprotno, Sonunerjeva raziskovanja samo potrjujejo, da gre tu za ne-nepomemben izsek globalnega ustroja narave. Z.R. VU NA CLIB 141 Kuc Laiavetti- ■ ¡»ar H *?*m 47 Spoštovani! Z velikim veseljem sem spreje ,zz , da.se vam predstavim v reviji Revolver. Meje delo je povezano z razbiranjem človeških karakterjev, mišljenjem in pop le d i v prihodnost. Velika veČina med vami jc gotovo že kdaj slišala /a vedeževaice. Veliko vas jc, spoštovani bralci, ki ste verjetno že poizkusili izvedeti /a svojo prihodnost pri katerem izmed vedeže-v alte v v Sloveniji. Veliko pa vas je ludi takih, ki do sedaj še niste imeli možnosti izvedeti ka j več o sebi in svoji prihodnosti, bodisi zaradi denarnih težav ali pa zaradi pomanjl aiija samozavesti, kar je mnogim ljudem, v zvezi s prihodnostjo, zadnje čase zelo pogosto v TEST-ZAKAJ NISTE HOMO je pravzaprav namenjen heteroseksualcem - lahko jim ga ponudite ali pa se sam i ob njem zabavale (izhaja z univerze 3erkeley,ZDA). I .Kaj so po vašem mnenju vzroki za vašo heterosek-sualnost? 2.Kdaj in kako ste prvič odkrili, da ste hetero? 3.Ali mislite, aa mogoče pomeri vaša heteroseksualnost samo neko obdobje v vašem življenju, ki ga boste nekoč prešli? 4.Ali je možno, d; izhaja vaša hetero seksualnost 1 vašega strahu do oseb istega spola? 5.Kd| ne potrebujete zgolj enega dobrega homo ljubimca? 6.Heteroseksuaici najo pogosto neuspele zveze s homoseksualci, ali ne mislite da ste se obrnili v heteroseksualnost prav iz strahu pred zavrnitvijo? 7.Če niste nikoli spati z nekom istega spola, kako ste lahko prepričan» da niste nagn,eni k istemu snolti? P komu ste priznali svojo h&eroseksualnost in kakšna je bila reancija? 9, Vaš a hetero seksu al nost me ne moti to I iko, do ki er mi je ne vsiljujete Zakaj skušate ljudi vselej spreobrniti v /ašo spolno orientacijo? 10.Če bi se odločili imeti otroke, ali bi želeli, da postanejo heteroseksualcl, kjub problemom, na katere bodo naleteli? II .Zakaj tako vztrajno poudarjate svoj način življenja? Kaj ne morete preprosto živeti v miru? 12.Kako lahko postanete popolna osebnost če se omejujete le na hetero seksualno izbiro in nimate niti najmanjše želje, da bi raziskali in razvili svoj homoseksualen potencial? 13.Za heteroseksujce je znano, da si nadenejo omejene in stereotipne spolne vloge. Zakaj ste tako navezani na tako nezdravo igro vlog? 14.Kako imate lahko pravi užitek v svojih spolnih izkušnjah ali globoko čustveno zvezo z osebo nasprotnega spola, ko so vendar fizične, biološke in značajske razlike tako velike? Kako lahko razumete v čem uživa ženska (ali obratno)? 1 S.Zakaj dajejo tieteroseksualci tako veliko pozornost spolnosti? 16 Kljub socialnim ugodnostim, ki jih prinaša poroka, število ločitev hitro narašča. Zakaj je med beteroseksualci tako malo stabilnih zvez? breme. Mnogi smu včasih potrebni vsaj dobrega nasveta ali spodbudne besede. A kaj. ko v stiski in težki situaciji ne najdemo izhoda. Zalo sem se odločil, da s skupnimi močmi poizkusimo tudi to plat. ki je nekoliko temna, a vseeno dovolj prisotna v veti m ljudskih podzavesti. Veliko ljudi najbolj bremeni spolna opredeljenost. kije v naši družbi zelo velik problem. Mnogi se ozirajo na določene ljudi, kakor da bi bili manjvredni in z_ njih se jim zdi Skoda tratiti svoj čas. .laz pa sem se odločil ravno obratno. Vsak človek ima svoja križišča in vsakje tudi del naše Človeške skupnosti. Zato je pač vsak upravičen do pomoči, ki mu je ne mislim nikdar odreči. Tako vas. dragi bralci, pozivam, da vse, kar vas zanima, napišete v pismu in ga pošljete na uredništvo revije Revolver. Vsak naj bi v svojem pismu opisal določen problem, ki ga tare in s katerim se ne more sprijazniti. Med drugim pa bom neposredno odgovarjal tudi na vprašanja, ki bodo zadevala prihodnost. To vam bom razbiral na podlagi kari, ki jih bom razprostrl nad pismom. Mislim, da bo to v naše in vaše zadovoljstvo. Predvsem pa moram poudarili naslednje: vsem ljudem lahko približam cilj njihovega ž i \ Ijenj a n e m ore m p a g a ži v e t i namest o n jih 17.Če pomislimo na grožnjo preštevilnega prebivalstva, kaj mislite, da bi človeštvo lahko preživelo če bi bili vsi heteroseksualcl? 18.Zdi se, daje zelo malo srečnin heteroseksualcev? Obstajajo tehnike, ki vam lahko pomagajo, da se spremenite, če to resnično želite. Ste že kdaj pomislili na tovrstne terap-ijo? 19.Ali heteroseksualcl sovražijo ali ne zaupajo osebam stega spola? Ali zato postanejo hetero? 20-Zakaj imajo beteroseksualci tako veliko spolnih partnerjev In zdaj še nekaj besed o meni. Z vedeževanjem se ukvarjam že od otroštva. Veliko ljudi se me lahko spomni i/, radijskih oddaj .n predstavitev v raznih drugih medijih. Vedeževanje je- nekaj, čemur bi lahko rekel najlepše delo na svetu, delo, ki ne bo nikdar izumrlo. Po Sloveniji so se vrstile prireditve, ki jih bo v prihodnje zaradi velikega zanimanja še več. Te prireditve se imenujejo ASTRO VEDEZE-VALSKI VEČ F, Rt nanje sle prav prisrčno vabljeni. Mislim, da je o meni dovolj povedano in da se bomo imeli čas in priložnost spo> navati skozi prihodnje Številke revije Revolver. Čas jc naš zaveznik m včasih prehitro beli v smer, ki nam je neznana. R 'ne zablode in krinke nemaloštevilnih ljudi se sčasoma, na določenih točkah, pokažejo kot negaLivne, Vendar pa, kot pravi dober star ljudski pregovor: nobena juha sc nc poje Lako vroča kot se skuha, imam ludi jaz veliko željo, da bi se večina ined vami le odprla in odločila za ta neboleč, vendar priznam, težak korak ter povprašala kaj o sebi, svoji prihodnosti in ciljih, ki ste jih mogoče že pričeli uresničevali pa ne veste, kako sc bodo zaključili. Pozdravlja vas vaš ve deževale»; 21 .Zakaj vselej poudarjate heteroseksualnost kake znane osebe? Kai zgolj zato, da upravičite sv^jo heteroseksualnost? 22.Ali lahko zaupate psihologu, hi jt homoseksualec kai bi ne znal vplivati na vas, glede tia lastno usmerjenost' T t T Za nagrado si seda/ lahko izberete ud. s katerim boste preživeli vroče dni - seveda, če sodite v kategorijo ljubiteljev (ljubiteljic?) udov... DANIEL SMID-DANNY hes&ftft my&ftp îcsm B.M.