DANE S: VSAKDO PO - SVOJE — RES-NICA NA SREDI Bojan Samarin: DRUŽINSKO UPRAVLJANJE Valter Samider’KJE STE PROSTORI? Drago Ulaga: V ČEM JE BISTVO-TELESNE KULTURE »PO NOVEM« ... ■ ■- n ,1' i,. Sobota,; Z4. firnija 1361 Štev. 25, leto XIX V OKVIRU Ko smo spomladi začeli z decentralizacijo šolstva, nam le administrativno pojmovanje eSa ukrepa marsikje napra- filo precej škode. Tam, kjer to pojmovali kot preprosto Ponašanje kompetenc — šola 711 več domena okraja temveč °cčine, na katere teritoriju stoji — so ŠQie »odpravili« s ^redstvi, ki so temeljila na anski potrošnji posameznih niso pa upoštevali sploš--ega porasta cen, letošnjih investicijskih potreb (tisti, ki anj ni predvidel investicij, jih torej ne dobi tudi le-osa celotnega zvišanja osebek dohodkov prosvetnih de-cvcev, poneftod celo do 24 "/n ltd. Tako so morale občine dojeti še iz svojih proračunskih STedstev 16 Vo k šolskim prb-Tacunom, s tem pa so ii pro-rG-čuni ponekod tako narasli, prosvetnih delavcev, najti novo vsebino — večjo možnost družbenega upravljanja in šolske samouprave — pomeni odvzeti prosvetnim delavcem zaupanje, ko so od sprememb na področju šolstva največ pričakovali. Teh nekaj vrstic sem zabeležila zato, ker se od sprejetja zakona o obveznih rezervah v prvih dneh junija v Beogradu taka tolmačenja vse češče pojavljajo. Diskusije okoli tega, ali naj izločijo 10 ali 5 ali 3 "In so potem le še različne variante takih tolmačenj. In vendar zakon v svojem, 9. členu jasno pravi, da družbeni skladi za šolstvo v letu 1961 ne ustanovijo obvezne rezerve, čeprav isti1 zakon v svojem 1. členu med skladi, ki. naj bi ustanovili obvezne rezerve . za zagotovitev stabil- m »KRIV« ZAKON 3 Predstavljajo marsikje celo Polouico in še več celotnega vcinskega proračuna. Če je decentralizacijo šol ^ursikje spremljala tudi tež-3a> PTidržati si vsaj del sred-teu, ki so bila namenjena šol-za druge potrebe na Qkraju, pa imamo v zadnjem cusu podobne težnje na neka-enh občinah, ki so v novem zveznem zakonu o obveznih 7ezervah skladov zagledale 'l°znost, da iz šolskih skladov aai tudi oni nekaj »prišvrk-'jCjo«1 v korist ostalih služb. arn, kjer šolski proračuni pomenijo polovico ali celo 60 ■dstotkov celotnega občinske-^ proračuna, so to hoteli sto-n tl kar mirne vesti, češ saj a,n drugega ne preostane. y.a vzeti posamezni šoli ne-'a3 milijonov din ali posamez-Vemu skladu 12 pa tudi 30 mi-Donov sredstev prav zdaj, ko ^ sredstva šele stekajo v _avkar formirane sklade in da marsikje še tako skromna, dath ne krijejo niti osebnih iž- nejših odnosov v gospodarstvu in njegovo čimbolj načrtno usmerjanje, navaja tudi šolske sklade. V svoji obrazložitvi v Zvezni ljudski skupščini je zvezni državni sekretar za finance Nikola Minčev poudaril, da je »uspostavitev družbenih rezerv sicer instrument trajnega značaja (v tem je torej tolmačenje 1. člena), po svojih kvalitetnih odnosih pa ni enkrat za vselej določen« (torej tolmačenje 9. člena). Družbene rezerve bomo povečevali in zmanjševali glede na potrebe, že letos torej pa so šolski skladi izvzeti. A. mislim,, da ob zgoraj omenjenih pojavih, pojavih linearnega izločanja obveznih rezerv (torej tudi iz šolskih skladov) ne gre toliko za »-nerazumljen« zakonski predpis. Krive za to so še vedno neke čudne težnje, da bi tudi prosveti nekaj vzeli, ali če hočete, nekaj zopet dobili nazaj, kar bi lahko uporabili drugje. »Kriv« torej vi zakon, krivo je še vedno zelo prakticistično pojmovanje vseh sprememb, Stane Kavčič PRVE IZKUŠNJE IN NOVI PROBLEMI dafL.0V’. kai šele materialne iz- 1° bVmomToTnačin^bir^ ki m Prinaša letošnje leto na %a m delitve sredstev za šol- področje šolstva, od decentra-nova deUtev le_teh zno. liram jr do novega, načina fi- ;rai šole in skromni začetki nansiranja šolstva. ■cvega načina nagrajevanja SONJA GAŠPERŠIČ Kmalu bo pol deta, odkar je bila v Sloveniji na .razširjenem posvetovanju sindikalnih in go-spodarsko-operativnih funkcionarjev postavljena oziroma analizirana možnost nadaljnjega razvoja delavskega samoupravljanja znotraj delovnih • kolektivov. Osnovna misel tedaj v širšem obsegu začete pr#itične in ekonomske akcije je bila: del dosedanjih kompetenc delavskih svetov prenesti na ožje in manjše samoupravne organe znotraj kolektivov, na tako imenovane ekonomske enote, proizvodne grupe, razne oddelke itd. Pri tem ne gre samo in za prenašanje kompetenc od vrha navzdol, ampak gre predvsem za to, da se poveča neposredni vpliv in odločanje delavcev. Upravljanje v imenu delavcev naj zamenja odločanje delavcev samih v čim širšem obsegu. Čeprav je to vsekakor zelo dolgotrajen proces, ki se bo razvijal in izpopolnjeval nekoliko let, je vendar že minila dovolj dolga doba, da lahko sumiramo prve rezultate oziroma ugotovimo nekatere politične značilnosti, ki se pojavljajo pri nadaljnjem razvoju in spopolnjevanju delavskega samoupravljanja ter ptrjevanju pravic in dolžnosti vsakega posameznega proizvajalca. Republiški sindikalni svet je prek sindikalnih organizacij in tudi prek'raznih, v ta namen sestavljenih komisij zbral podatke o tem, kaj je bilo do sedaj napravljenega v nakazani smeri v gospodarskih organizacijah. Podatki, ki se sicer nanašajo na 230 pomembnih gospodarskih organizacij v Sloveniji, sicer zaradi tega s statističnega vidika niso absolutno popolni, vendar menim, da je to dovolj reprezentativen pregled, da lahko na osnovi tega damo politično oceno napravljenega dela. Pregled je pokazal, da je od 230 gospodarskih organizacij samo 15 V« takih, ki v omenjeni smeri niso še nič storile. Na osnovi omenjenih podatkov lahko trdimo, da je bila ta akcija zelo ugodno sprejeta tako pri delavcih kakor tudi pri večjem številu gospodarsko-operativnih funkcionarjev. Mislim, da ne pretiravam, če rečem, da je zdaj ta problematika v središču pozornosti v gospodarskih organizacijah. O teh problemih, o tako pojmovanjih, ki so se pojavila v zvezi s praktično realizacijo nakazane politike. V bistvu imamo s Predsednik RS ZSS Stane Kavčič imenovani decentralizaciji delavskega samoupravljanja, bolj točno povedano o nadaljnjem razvoju delavskega samoupravljanja znotraj gospodarskih organizacij je zdaj največ diskusij in najrazličnejših političnih, ekonomskih, organizacijskih in strokovnih priprav. Zaradi tako ugodnega odmeva zlasti med delavci bi bilo pričakovati več konkretizacije in več praktičnih zaključkov v nakazani smeri. Vendar pa temu ni tako. Vzrok za to je V nekaterih napačnih opraviti tehnokratskim apolitičnim precenjevanjem in s preveč aktivi-" stično-političnim podcenjevanjem vsebinskih problemov, strokbvnih rešitev in težav, ki se pojavljajo pri nadaljnjem raz- ' voju delavskega samoupravljanja. KAJ JE OSNOVNA NALOGA POLITIČNIH SIL? Oba ekstrema dejansko onemogočata ali vsaj otežkočata pameten in postopni razvoj delavskega samoupravljanja. Spričo tega mislim, da je osnovna naloga političnih sil v delovnih kolektivih, da se s konkretnim, originalnim in ustvarjalnim delom bore za. intenzivni razvoj delavskega samoupravljanja.. Hkrati s tako aktivnostjo pa je potrebna tudi borba proti omenjenima skrajnostima, to se pravi, borba proti tehnokratsko-političnim vidikom in tendencam, kakor tudi borba proti primitivnim aktivističnim koncepcijam in gledanjem, ki se pojav.---Ijajo v zvezi z nadaljnjim raz- ■ vojem in nastankom, nižjih samoupravnih enot, ekonomskih enot, oddelkov in grup znotraj delovnih kolektivov. Če bi na omenjene spremembe oziroma na tako imenovano decentralizacijo delavskega samoupravljanja gledali samo z vidika strokovno^-opera-tivnih rešitev, potem bi se iz-* postavili nevarnosti, da bi se tako pomemben politično-eko-nomski proces, ki bo v vsakem pogledu pripeljal do kvalitetnih sprememb znotraj gospodarskih organizacij, zaustavil v administrativnih pisarnah in v brezkončnem izračunavanju in kombiniranju na osnovi nih statističnih pokazateljev in" ce se bodo organizirane politic-številk. Če bi gledali na ta pro- . ?e ,stlle’ kltmorale to akcijo blem samo s stališča statističnih pif‘le računic, bi omogočali, da bi ta ^ družbeno-politični proces .za^w7r-f^»JTO..ce.,bpda_Pfl5late.. Prive- lavcih .. zaradi - takega razvoja stvari. Tako se n. pr. iz anonimne ankete,-v kateri-je bilo anketiranih nekoliko tisoč delavcev, v Sloveniji, in ki jo je "izveder'‘Republiški” svet Zveze sindikatov, jasno'vidi, da centralni družbeni problem znotraj'kolektivov predstavlja prav nadaljnji razvoj delavskega samoupravljanja. Delavci z doseženo stopnjo vpliva na samoupravne organe tako v politič-no-demokratičnem kakor tudi v- ekonomskem pogledu niso zadovoljni.. Večji del njihovih kritičnih pripomb je. usmerjen predvsem na tisto hierarhično birokratsko in kemandantsko hrbtenico, ki obstoji med vodstvom podjetja in delovnim mestom in katero predstavljajo razni vmesni členi v osebi raznih-: preddelavcev; " mojstrov, vodij oddelkov Ipd______Le-ti imajo še vedno mnogo in več nepisanih pravic in oblasti tako na področju družbenih odnosov kakor tudi-,v sami organizaciji .proizvodnje; kakor pa marsika-'terfa-direkiai^-tehniini: -direktor ali drug vodilni funkcionar v podjetju. Tako stanje postaja predmet, politične kritike s strani delavcev, kakor tudi izvor . naj različnejših obrtniško-kon-.servativnih in primitivno-šar-.latanJkih metod organizacije .proizvodnje. Tem politično preživelim odnosom in takemu za-stArdlemu načinu organizacije proizvodnje pa lahko zada odločujoč udarec samo nadaljnji razvoj delavskega samouprav-■Ijanjav zhotraj kolektivov. V tem pogledu pa se seveda kljub gromoglasni politični deklara-tivnosti stvari ne bodo bistveno premaknile z mrtve točke, UTRINKI Z LETNEGA OBČNEGA ZBORA OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA MARIBOR Tehtna in konkretna razprava He rednem letnem občnem zboru okrajnega sindikal-§a sveta Maribor so razpravljali predvsem o vlogi in v pogojih novega gospodarskega siste-ta Iva Janže razprava so razčistili marsikatero nejasnost, ki v nekaterih delovnih kolektivih spričo novih eko- delavcev, potem za mariborski občni zbor to ne velja. ?il„ Slavna in največja odlika je bila — konkretnost! V poro- iial -»cia man do fna sindikatov hn '. tehtno poročilo predsednika Iva Janžekoviča in zelo §ata ho da v in družbenih odnosov, ki jih prinaša neposredno Žv av^anje. Skupščine se je udeležil tudi predsednik 6^e sindikatov za Slovenijo tovariš Stane Kavčič. kUžn r 16 bil to prvi okrajni letni občni zbor, ga lahko samo pri-Mrr,; ° OVrednotimo in primerjamo z najboljšimi občinskimi obč-n)01, *bori. Ce smo morali včasih zapisati — Izčrpno poročilo in i>esr . v razpravi, ali preveč splošno in statistično poročilo brez 8ova VoJ}* bilo samo opisano stanje, poročilo ni poskušalo biti zgolj *J'a dejanj, ampak je bilo v veliko večji meri napotilo za Šaij u °b težavah so iskali rešitve, niso jih poveličevali in sku-N‘a oK*garkoli pridobiti, da bi jim »od zgoraj« skušal pomagati, btei-t) nem zboru so govorili delegati odkrito, jasno, z veliko Samozavesti in optimizma, dili g ^hžnem zboru so obso-1,6 izh • . računske teorije, ki iz vsebine novega !? trp„ kega sistema, ampak Qa bj nutnih številk. Namesto, j.35 Poglobili v razmišlja-?0sti ..ere so pozitivne last-ltl za lstema za samo podjetje skupnost kot celoto, so l®Žave eyah trenutne, prehodne ln. Prek različnih foru-vplivati. Za novo d5,2aižaZn •rUŽen:i skušali deiit6v anle obveznosti. ^hodka med podjetjem, - ^ v, 111 družbo, ki je zna-1 tem, da nagrajuje na- pore, prizadevnost in domiselnost, za delitev, ki ji je tuja administrativnost v gospodarjenju, so iskali rešitev v njenem glavnem sovražniku — v administrativno urejenih olajšavah. Sindikalne podružnice v teh kolektivih še niso povsem doumele, ali pa niso bile dovolj sposobne, da bi povedle odločilno bitko za nove odnose,, ki temelje na gospodarnosti, ki so zoper varuštvo in privilegiranost, ki skušajo vsakogar naj-pravičneje nagrajevati po delu. Proces demokratizacije pa je tako spojil podjetja s komuno, da je nemogoče ločiti interese proizvajalcev in potrošnikov. Žal tega povsod še niso doumeli in poskušajo s kratkovidnimi ukrepi vplivati na izboljšanje položaja občanov, v resnici pa pa ga poslabšujejo. Obremenitev trgovskih podjetij z velikimi najemninami se na prvi pogled kaže kot »moder« ukrep, saj s tem priteče v občinski proračun precej denarja. Z njim je mogoče, tako računajo nekateri občinski možje, zgraditi marsikaj koristnega. In tako po neki davni teoriji — namen posvečuje sredstva. In trgovini, ki s povečano najemnino ni mogla posodobiti in izboljšati poslovanja, ne preostane nič drugega, kot da breme prevrže na potrošnika. Potrošnik ima zaradi tega modrega ukrepa sicer zelenjavno trgovino več, toda solato mora odslej plačevati dra-že. Njegova želja je, da bi imel bogatejši izbor, vendar samo ob enakih, ali primemo zvišanih cenah. Želja po višjih dohodkih neprestano sili občine, da razmišljajo, kako bi jih povečali. Povečana proizvodnja prinaša večje dohodke. Ta preprosta resnica pa vsebuje v sebi nevarnost: Ce poskušamo zgolj z rekonstrukcijami, ki _ presegajo realne materialne zmogljivosti povečevati proizvodnjo, potem morajo nujno nastati nerealna razmerja med željo in možnostjo, ki v svoji končni posle- (Nadaljevanje na 5. strani) rala rja tehnokratizma in kratkovidnih računsko-administra-tivnih kombinacij. Ravno zaradi tega povsod tam, kjer se je na čelu te družbeno-politične akcije postavila strokovnjakar-ska in apolitična mentaliteta, prihaja do očitnega razkoraka med tem, kaj je konkretno napravljenega, in med tem, kaj konkretno delavci pričakujejo, žele in zahtevajo. Tu in tam že tudi beležimo prve simptome bolj zaostrenih notranjih odnosov in .nezadovoljstva pri., de- sek najrazličnejšim 'tehnokratskim in oportunističnim koncepcijam. Spričo tega je zelo razumljiva, zahteva, da se organizirane politične sile v kolektivih. kot so predvsem ZK in sindikalne organizacije, odločneje postavijo na čelo te politične akcije in da odločneje zahtevajo postopne spremembe, napravljene na osnovi potrebnih priprav in v skladu z demokratičnimi odnosi znotraj .ktfektivpv.* „. (Nadaljevanje na. 3. strani) S — Imate čevlje številka 40? .... | g — Ne, pač pa vam lahkp postrežemo s številkami 42, 43, 44. — Kak smisel pa ima to? — Tak kot pri vas na občini. Občinskih podatkov o gibanju proizvodnje nimate postrežete pa lahko z okrajnimi, republiškimi in zveznimi! fllllllllllllllllllllllllllipilllllllilllllinilllllll PISMA N A iV A Š N A S L O V Pozdravljamo iniciativo sindikalne podružnice Tovarne verig V prejšnji številki »Delavske enotnosti- ste objavi-vili odprto pismo sindikalne podružnice Tovarne verig Lesce pri Bledu Občinskemu sindikalnemu ' svetu v Radovljici, da bi ta povedal svoje stališče v zvezi'z lokacijo kulturnega doma v Lečah. Občinski sindikalni svet v Radovljici je zato na svojem zadnjem plenarnem zasedanju razen ostalega razpravljal tudi o odprtem pismjj sindikata Verige oziroma o njihovih stališčih. V razpravi, v kateri je sodelovalo 11 članov plenuma, so vsi razen enega v celoti podprli in pozdravili stališča in iniciativo sindikata Verige, v zvezi z gradnjo kulturnega doma v Lescah. Občinski sindikalni svet zato v celoti podpira stališče te podružnice, da se kulturni dom zgradi na prostoru, ki ga predlaga kolektiv Verige. Člani plenuma še posebej pozdravljajo pripravljenost tega kolektiva, da iz svojih lastnih sredstev zgradi kulturni dom v Les- cah in tako uresniči dolgoletne želje prebivalstva Lesc in okoliških vasi. Sindikalna organizacija Verige je preko organov delavskega samoupravljanja dosegla, da so odobrili sredstva za začetek gradnje, nadaljnja sredstva do dokončne izgradnje doma pa bodo odobrili naknadno. Tako iniciativo je treba samo podpirati, predvsem še zaradi velikih potreb tega razvijajočega se centra radovljiške občine. Skrajni čas je, da razmišljamo tudi o razvoju kulturno-prosvetne-ga, športnega in zabavnega življenja naših ljudi. Plenum je sklenil, da bo občinski sindikalni svet priporočil občinskim organom naj upoštevajo stališče sindikata in kolektiva Verige in naj zato odobrijo lokacijo za gradnjo kulturnega doma v Lescah po želji kolektiva Verige, množičnih organizacij v Lescah in tako čimprej omogočijo začetek gradnje tega prepotrebnega objekta. OBČINSKI SINDIKALNI SVET RADOVLJICA Nepopravljiva nemarnost Tovariš urednik! Kanalizacija in vodovod sta osrednja komunalna problema na Koprskem (o tem ste nekajkrat pisali tudi že v »Delavski enotnosti-), vendar so marsikje z dobro voljo in predvsem z načrtnim delom urbanistov in projektantov zabeležili lep napredek. Nemalo zasluge za izboljšanje teh tegob je pripisati delu sanitarnih organov, ki se dosledno poslužujejo predpisov, da občinski ljudski odbori, podjetja,^gostišča, trgovine in zasebniki z asa-nacijdmi ter večjimi ati manjšimi obnovitvenimi 'deli odpravijo številne komunalne probleme. Menim pa, da je, kar zadeva kanalizacijo, nedvomno v najmanj zavidljivem položaju mesto Koper, kjer ustreza po zadnji oceni menda samo tretjina kanalizacijskega omrežja osnovnim higienskim in sanitarnim predpisom. Najslabše, se mi zdi, je to, da projektant oziroma investitor zanemarjata gradnjo kanalizacije celo pri novogradnjah. Tako so na primer na Vojkovem nabrežju v Kopru, kjer raste novo naselje stanovanjskih objektov, eno- direkten usihajoči stavno predvideti odtok jekalij v Stanjolski zaliv, ki so ga graditelji novega koprskega pristanišča pregradili z nasipom. Da bo ta predel postal pravcato leglo mrčesa, menda ni treba posebej poudarjati. Podobna usoda je zadela tudi stanovanjski blok v Semedeli, ki sploh ni vključen v kanalizacijsko omrežje. Če omenim še skrajno neprijeten položaj nekaterih nižjih predelov Kopra, kot sta na primer Soška in Repi-čeva utica ter Ribiški in Prešernov trg-itd., kjer imajo ob nalivih pravcato poplavo fekalij, menda ni treba bolj zgovornega dokaza, da je nujnost obnovitvenih del domala celotnega kanalizacijskega omrežja neodložljiva. Občinski ljudski odbor sicer, kot mi je znano, ureja po svojih močeh najbolj kritične primere, vendar zaradi pomanjkanja sredstev še lep čas ni moč računati na obsežnejšo akcijo. Menim pa, da bi lahko odločno zahtevali, da investitorji vsaj ob novogradnjah brezpogojno uredijo kanalizacijo in da bi s tem lahko zabeležili že znaten napredek. B. Cvenskg, Koper IZKUŠNJE NAGRAJEVANJA V ZDRAVSTVENIH DOMOVIH 0 VIŠM OSEBNIH DOHO JE ODLOČAL KOLEKTIV S 1. aprilom so v vseh zdravstvenih zavodih prešli na nov način nagrajevanja, V kolektivu zdravstvenega doma v Tržiču so na primer izdelali štiri variante pravilnika o razdeljevanju osebnih dohodkov, vendar je šele peto varianto sprejel kolektiv in Svet zdravstvenega doma. Ker bodo tudi njihovi osebni dohodki odvisni od dohodka zavoda, so zato najprej izračunali s kakšnimi sredstvi bodo razpolagali. Zatem je posebna komisija ocenila vsako delovno mesto. Z vsakim uslužbencem so se posebej pogovor j ali, kaj dela, tako da na končne odločitve o oceni delovnih mest ni bilo posebnih pripomb. Na osnovi teh ocen so določili najvišje število točk, in sicer 780 in najnižje — 170 točk. Po posebnem ključu so izračunali, da je točka vredna 81 dinarjev. S tem so prišli do nekakih tarifnih postavk, ki znašajo od 15.000 do 65.000 dinarjev. Bistvo tega sistema pa je v tem, da je lahko točka vredna več oziroma manj, če zavod bolje oziroma slabše dela. Da bi ta sistem čimbolj približali vsem zaposlenim in da bi ti tudi spoznali, da je višina . njihovih osebnih dohodkov odvisna od dela oziroma gospodarjenja, so v Zavodu ustanovili tudi pet ekonomskih enot. Prvo enoto sestavljajo splošna in specialistična ambulanta, drugo splošna zobna ambulanta, tretjo otroški dispanzer, dispanzer za žene in šolska zobna ambulanta, četrto rešilna postaja in peto uprava podjetja. Vsaka enota ho zase samostojno gospodarila, uprava pa bo zaračunavala svoje storitve posameznim enotam, tako da bodo tudi oni imeli svoj ekonomski izračun. Po uvedbi ekonomskih enot in nagrajevanju po delu, so v zdravstvenem domu v Tržiču že marsikaj izboljšali. Predvsem so začeli varčevati. Ukinili so skoraj vse jnadure, potrošnja materiala je znatno manjša (umazane povoje so tako na primer do nedavnega metali v smeti, sedaj pa jih operejo in sterilizirajo), delajo bolje, kar se še predvsem pozna v šolski zobni ambulanti in podobno. Višina osebnih dohodkov pa ni odvisna samo od uspeha ekonomske enote oziroma vsega zavoda, temveč so upoštevali tudi druge činitelje. Tako bo na primer tisti, ki še nima strokovnega izpita, dobival 5 % manj osebnih dohodkov, kdor pa ima strokovni izpit in več let prakse in kdor bo več let stalno zaposlen pri tem zavodu, bo dobival nekaj procentov več. S tem hočejo zavreti stalno prihajanje in odhajanje zdravstvenega kadra, kar slabo vpliva na bolnike. Ko so uslužbenci zavoda vedeli za približno višino oseb' nih dohodkov, niso bili voljni, češ da v bodo v drug>“ občinah zdravstveni delavci a°' bili več. Ko pa so se sami Pre' pričali, da lahko zaslužijo le *?' liko, kolikor bodo ustvarili |n da so se v drugih krajih moro* nekoliko »zaleteli« in da verjetno njihovi osebni dohodR' ne bodo tako visoki, kot pred' videvajo, je nezadovoljstvo & ginrlo. Zavedajo se, da ni toli*0 važna osnovna tarifna postavk* kot uspeh zavoda oziroma nj*' hove ekonomske enote. VLADO EHJAVŠEK OB USTANAVLJANJU EKONOMSKIH ENOT V POSTOJNSKIH KOLEKTIVIH esed k dejanjem Pred tremi tedni smo še pisali, da so se bile priprave na ustanavljanje ekonomskih enot v večini gospodarskih organizacij postojnske občine zaustavile večji del ob razpravah. Odtlej pa so predvsem v večjih kolektivih stopili korak naprej in po lastnem preudarku Izoblikovali vrsto ekonomskih enot, ki jih ponekod predstavlja gradbišče, drugod en sam stroj, manjši obrat itd. Nedvomno bo praksa sama proizvajalce kmalu opozorila na to, kaj je dobro in kaj bo še treba izboljšati. Na drugi strani pa ne gre prezreti tega, da so ob uresničevanju decentralizacije samoupravljanja ponekod znova izvolili veččlanske svete ekonomskih enot in to tudi tam, kjer je tako malo zaposlenih, da bi lahko vsi sestavljali takšen svet samoupravljanja. Postavljanje takšnih nekajčlanskih svetov tam, kjer niso prav nič potrebni, še nadalje utrjuje posrednost v upravljanju. V postojnskih Gradnjah so ustanovili štiri ekonomske enote, kjer je zaposlenih od 10 do 40 delavcev, in izvolili svete ekonomskih enot. V kmetijski zadrugi v Pivki so ustanovili kmetijsko proizvajalno, gozdarsko in mešano ekonomsko enoto ter v vsaki izvolili tri do petčlanske svete. Kmetijska zadruga v Postojni se je odločila za 7 ekonomskih enot, ki bodo samostojno odločale. Za isto šte-\’ilo ekonomskih enot so se odločili tudi v živinorejsko-polje- »INGRAD« ODPUSTIL 320 LJUDI Panika pojenjuje V enem samem dnevu .je celjsko gradbeno podjetje Ingrad odpovedalo delovno razmerje 350 delavcem in 40 uslužbencem z motivacijo, da zaradi omejene gradnje ne potrebujejo več toliko ljudi. Novica je povzročila paniko ne samo v kolektivu, ampak v vsem mestu. Po cestah in lokalih se je šušljalo, da pridejo kmalu drugi na vrsto, ker Ingrad ne bo imel ža preostale dovolj dela. Tu in tam je kdo omenil, da delavci zahtevajo vizume, če jim ne zagotove doma dela ... Duhovi se že pomirjajo. Kakih šestdeset delavcev je takoj dobilo delo pri Granitu, gradbenem podjetju v Slovenski Bistrici, nekaj pa v sorodnem podjetju Konstruktor v Mariboru. Tiste, ki čakajo na iztek odpovednega roka, je celjska posre- UVELJAVLJANJE NOVIH GOSPODARSKIH UKREPOV IN GOSPODARJENJA V KAMNIŠKIH PODJETJIH Dve treipni za obratna sredstva Delovni kolektivi v kamniški občini so analizirali svoje poslovanje v I. četrtletju predvsem s stališča problemov, ki spremljajo uveljavljanje novih gospodarskih ukrepov. Kljub določenim težavam z obratnimi sredstvi so vsi delovni kolektivi dosegli planirano proizvodnjo oziroma so jo v povprečju celo presegli za I Vo. Količinska proizvodnja je bila za 11,3"/» \rečja, število zaposlenih pa le za 3,1 °/o v primerjavi z istim razdobjem lani, kar ka- že na uspešno povečanje produktivnosti. Med najbolj perečimi vprašanji kamniških kolektivov je vsekakor problem obratnih sredstev. Delovni kolektivi so sicer posvetili temu precejšnjo skrb, saj so letos naložili 40 % vseh lastnih sredstev za obratna sredstva. Nekateri kolektivi, kot »Kamnik«, »Svilanit« itd. so v ta namen dali celo preko dve tretjini svojih sredstev. Kljub takim prizadevanjem pa je to DELAVSKA ENOTNOST Ustanovljena 20. novembra 1942 List izdaja Republiški svet ZSJ za Slovenijo Glavni in odgovorni urednik VINKO TRINKAUS UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: DORNIK PETER. GAŠPERŠIČ SONJA, MAVER MILAN. VOLJČ JANEZ. TEHNIČNI UREDNIK JANEZ SUSTER Naslov uredništva iri uprave: L] ubija na, Kopitarjeva ul. 2, poštni predal 313-VI, telefon uredništva: 33-722 tn 30-672 — Račun pri Komunalni banki v Ljubljani štev. 600-19-1-83 - Posamezna številka stane 20 din — Naročnina je: četrtletna 250, polletna 500 in letna 1000 din - List tiska CZP »Ljudska pravica« - Poštnina plačana - v gotovini vprašanje v nekaterih podjetjih še vedno zelo pereče. Obratna sredstva se letos počasneje obračajo kot lani: lani so bila vezana povprečno 41 dni, letos pa že kar 66 dni. Glavni vzroki so kupci, ki so podjetjem v kamniški občini dolžni trenutno okrog milijardo dinarjev. V nekaterih podjetjih zelo neradi izterjavajo dolžnike preko sodišča. Menijo, da je bolje počakati, kot pa izgubiti kupca. Vendar nekateri taka stališča kaj radi izkoriščajo in mora podjetje mesece in mesece čakati, da dobi poravnan račun. Delni vzrok počasnejšemu obračunavanju sredstev so tudi prekomerne zaloge izdelkov, ponekod pa tudi surovin. Kaže, da se bodo morali v nekaterih podjetjih hitreje prilagajati potrebam trga. Da bi kolektivi laže premostili nekatere začetne težave v prilagajanju novim ukrepom, posebno v pogledu obratnih sredstev, so predlagali, naj bi še naprej razvijali in pospeševali medsebojno sodelovanje, kreditiranje, združevanje in podobno. F. SVETELJ dovalnica za delo obvestila, da Cinkarna in kmetijsko posestvo Lava sprejmeta več ljudi. Uslužbenci so si večidel že zagotovili kruh izven Celja, v Šmarju, Slovenskih Konjicah, Laškem, od koder so prišli v Celje. Po najnovejših vesteh pa bo podjetje Ingrad obdržalo petdeset ljudi, ki imajo odpoved v rokah. Prav to da misliti, da odpovedi niso bile dovolj pretehtane, čeprav so obratni delavski sveti in vse politične organizacije razpravljale o odpustih in pregledale spiske delavcev in uslužbencev, ki naj bi jih odslovili. Sum v premišljenost odpustov se še poveča, ko zveš, da je »prvi val odpustov« — kakor pravijo Celjani — zajel tudi delavce, ki jih je podjetje izšolalo, in več gradbenih veteranov, ki so delali v Ingradu že vrsto let. Od sto osemdesetih odpuščenih ljudi na celjskem sektorju jih ima dvanajst petmesečni odpovedni rok... Pravijo, da je obratni delavski svet celi dve uri razpravljal o teh starih delavcih, pa jih je nazadnje le odpustil, ker baje niso disciplinirani. Ekonomika ne pozna sentimentalnosti in neumno bi bilo zahtevati, da Ingrad obdrži vse delavce in uslužbence, če jih ne potrebuje. S štirih na tri milijarde zmanjšani delovni načrt opravičuje odpuste, ne opravičuje pa odpuščanja strokovno usposobljenih mladih ljudi, v katere je podjetje investiralo lastna sredstva, da so se izšolali. Prav tako je težko opravičiti, da Pošilja na cesto stare delavce, Posebno, če so že dolgo v podjetju. Ti ljudje so leta in leta pomagali, da se je Ingrad razvil v eno največjih gradbenih Podjetij v Sloveniji, in zdaj, na stara leta, naj opešani in zgubani trkajo na vrata drugih Podjetij ter prosijo za kruh. Izjava, da niso bili disciplinirani, ne prepriča. Kolikokrat pa jih je kdo opozoril, da niso pridni pri delu? Pa bi bila moralna dolžnost vseh vodilnih ljudi na tem sektorju, da bi jih prijateljsko, tovariško opomnili na napake, ki se jih mogoče še zavedali niso. Zaradi njihovih let in njihove zvestobe kolektivu! Delavska solidarnost in socialistična etika se kažeta tudi v odnosu do starejših tovarišev, ki jim moči pešajo, a so nekoč trdo delali in dajali vse iz sebe za to, kar danes uživa mlajši parabola, ki morda dosega zdaj višek, tudi pri nas neizprosno rod. Slej ko prej se bo delovna ukrivila navzdol. Kako nam bo, če nam takrat mladi, moči polni delovni tovariši poreko: »Ne potrebujemo te, poišči si drugje kruh!« M. K. %Q delskem kombinatu* kjer so z izvolili predsednike posamezn1 enot. V Gozdnem gospodarstvu ^ Postojni so ekonomske en0tfa ustanovili že konec lanske= leta. V enajstih enotah je 0 14 do 140 zaposlenih, sveti P imajo do 7 članov. Polletne 1 kušnje so pokazale, da je treu nekatere od teh enot reorgan12 rati, ker neposredno upravll nje ni prišlo do pravega izraZ Pred kratkim so obratne delavske svete vseh petih obratih lesne ind strije »Javor« Pivka. Fr0’z^tv, jalci so volili po ekonom515. enotah, ki jih je 36 in i11131 od 15 do 70 zaposlenih. Priprave na ustanavlja111® ekonomskih enot gredo Pr°^ koncu tudi v grosističnem P°^ jetju »Nanos«, v Tovarni 111 snih izdelkov in Kovinska podjetju LIV, medtem ko Je.!g naprej čutiti večje ali maniji oklevanje v obrti, gostinstvu delno trgovini. Prvi rezultati ob ustanavlja^ nju ekonomskih enot in požl3 Ijanju samoupravljanja v P stojnski občini so torej SP° .:S) dni in so odraz odločne ki je prišla do izraza še P°se0.A. v zadnjih, tednih. Pri tem vsem ne gre prezreti vloge- . jo v tej akciji imajo nekat sindikalne podružnice, P°se koristna pa so redna P0SV®!?-»Iii nja v Postojni, kjer P° „^1 aktiv skupno s predstav .j vseh gospodarskih orgam2 .fl enkrat tedensko razpravlja posreduje mnenja o vseh P /j livnih in negativnih pojavih ^ A. MIKLAVČIČ PRIPRAVE NOVIH PRAVILNIKOV DELITVE DOHODKA NA GORIŠKEM V Cernu čakati Medtem ko na Goriškem v zadnjem času zelo živahno ^g, pravijajo o decentralizaciji samoupravljanja ter razvijanju nomskih enot in se ponekod že kažejo dobri rezultati uveljavljanja, pa kolektivi zanemarjajo drugo prav tako važno ^ devo: pripravo osnutkov novih pravilnikov za delitev čisteSa osebnega dohodka. V mnogih podjetjih ^dana to, kako bodo uredlle or' hodke sorodne gospodarsk ganizacije. Res da tam s tem dobili mprda Jknir*' dobro pobudo, toda tako » nje je lahko tudi nevarno’ ^e. ti vsako podjetje ima svoj ^jjj cifičnosti tako v or?an.gp-kot tudi v tehnološkem P .j je ku dela. Od teh specifi®1*® mnogokrat odvisna proi2 ^je11 s katero pa mora biti P1:* [(-K' osebni dohodek članov tiva. -jih Marsikje — zlasti v i^13 gospodarskih organizac1-1 -nih1 imajo tudi težave s str°» .acil kadrom, ki naj bi. P2 f gve*-osnutke. Okrajni sindikal p, je pa tudi res, da le-tega ElaKv0g0Pe uravnavati in po-s^iati samo z deklaracijami, 0 s principialnimi politični-sta zasnpvami oziroma z eno-^ in preveč enostransko zaht Cn? kampanjo. Problemi gr SVaio vsebinske rešitve. Ne W t°re:’ samo za to. ali kdo teE e ali noče. Tudi ni mogoče 2U Procesa razvijati samo z If^.^limi političnimi silami. tjJJ?.0 Potrebna je politična roo, Zaci3a 'lolavosv samih ozi-ja]‘ a Vseh zaposlenih proizva-nim^ V ,clanem kolektivu. Tudi k0 a .smisla vso to problemati-ode ^roma določene težave in loB8°Vornost za neizvedene na-naprtiti zgolj nekim »tehta Fat;om in birokratom«, kot n tani poskušajo nekateri Prert1116211’. iovariši, ki vidijo Pa n +?'303 samo cilj, ne vidijo biti a1’ katero je treba preho-2§olia tega cil3a- Taka preveč ip J. upklarativna, enostranska 2avzpt vistiFno poenostavljena Virtpt-°s(;’ ki noče ali ne more lih ip ,stvarnih problemov, ki lahkn postopoma reševati, nj6rn celotnemu delu in nadalj-tno,)r,U razvoju delavskega sa-uPravljanja več škoduje kot koristi. Prav je, da nimajo politične sile in zlasti sindikalne organizacije odločen kurz in aktiven odnos do nadaljnjega razvoja delavskega samoupravljanja. Prav je, da so zavzete za to, da se organizirajo ekonomske enote in druge nižje samoupravne oblike. Toda pri vsem tem ne smemo pozabiti na vsebino oziroma na tisto mnogokrat zelo zamotano delo, ki ga lahko opravijo samo združene sile v kolektivu, če hočemo stvari uspešno razvijati v nakazani smeri. Spričo tega nima smisla preveč poenostavljati to akcijo oziroma zapirati oči pred stvarno problematiko. Tudi nima smisla frontalno napadati strokovno-operativne kadre. Vse to je oportunizem in sektaštvo istočasno. Organizirane politične sile v kolektivih in predvsem sindikalne organizacije bi morale biti sposobne, oziroma bi se morale vsaj truditi, da v nadaljnji razvoj delavskega samoupravljanja aktivno vključijo čimveč operativno strokovnega kadra z namenom, da ta kader s svojim strokovnim znanjem pomaga najti ustrezne ekonomske, strokovne in organizacijske rešitve nakazanega delavsko-demokratične-ga kurza. GRE ZA TO, KDO JE NA Čelu procesa in kakšni SO NJEGOVI CILJI Poleg tehnokratskega precenjevanja in aktivistično-kam-panjskega podcenjevanja vsebinskih problemov, strokovnih rešitev in težav, ki se pojavljajo v nadaljnjem razvoju delavskega samoupravljanja, pa imamo opravka tudi še z nekaterimi drugimi načelnimi vidiki oziroma alternativami, ki otežkočajo uspešno delo. Naj navedem nekatere izmed njih. Mnogo se diskutira o tem, s kakšnim tempom organizirati ekonomske enote in druge samoupravne oblike v gospodarskih organizacijah. V zvezi s tem nekateri postavljajo naslednjo alternativo. Ali ste za zaletavo in površno pripravljeno akcijo glede ekonomskih enot in drugih samoupravnih organov ali pa ste za temeljite in po- časne priprave? Mislim, da nihče, komur je nadaljnji razvoj delavskega samoupravljanja pri srcu, in nihče ki ne želi povzročati gospodarskih in političnih težav, ni in ne more biti za nepremišljeno in površno zaletavanje. Tudi ne gre za to, ali se stvari razvijajo počasi ali hitro, ker kot rečeno, je to vsekakor proces, ki bo trajal nekaj let. Gre za to, kdo je na čelu tega procesa in kakšne cilje zasleduje pri tem. Gre za to, ali so na čelu tega procesa politične sile in tisti faktorji, ki so pod neposrednim vplivom široke množice proizvajalcev in ki imajo pred očmi vse družbene in ekonomske kvalitetne spremembe, ki jih mora tak proces neizbežno povzročati ali pa je na čelu tega procesa tehnokratska političnost, ki je bolj naklonjena formalno-organizacijskim in pravnim spremembam kot pa vsebinskim spremembam v pogledu družbenih in ekonomskih odnosov znotraj kolektivov. Tako in edino tako se to vprašanje postavlja. V prvem primeru je dana dovolj velika garancija, da bodo priprave dovolj temeljite in tudi razvoj zadovoljiv. V drugem primeru in na osnovi takih koncepcij pa lahko še tako previdne in počasne priprave pripeljejo, kadar bodo realizirane, do resnejše kritike in nezadovoljstva pri delavcih. Da je res tako, dokazujejo žal precej številni primeri v tistih kolektivih, kjer so brez političnega posluha, brez stvarne povezanosti s kolektivom, v zaprtih pisarnah izdelali najrazličnejše pravilnike o nagrajevanju in to zelo temeljito in zelo počasi, pa so kljub temu doživeli polom in upravičeno kritiko s strani delavpev, ko so jih hoteli realizirati, oziroma ko so jih realizirali. POLITIČNO ORGANIZACIJSKA IN DEMOKRATIČNA SMER BI MORALA ITI PRED EKONOMSKIMI KOMPENTENCAMI Tudi v sami metodološki izvedbi so tu in tam stvari postavljene na glavo. Ponekod začenjajo diskusijo o tistih vprašanjih in problemih, ki so najbolj zamotani, najtežji in naj- LESNA INDUSTRIJA V NOVIH GOSPODARSKIH RAZMERAH KJE JE PERSPEKTIVA? Lesni in gozdarski industriji ni bilo lahko »skočiti« v nove gospodarske pogoje, se pravi, gospodarske organizacije te panoge se niso mogle meriti z drugimi niti po organski sestavi kapitala niti po višini dohodka. Iz tega pa izvira tudi vse drugo. Tako na primer dosega vrednost osnovnih sredstev v nekaterih panogah po več milijonov na zaposlenega, v tej panogi pa je njihova vrednost ocenjena s 300.000 dinarji. Razmerje med dohodkom drugih to gospodarsko panogo, če bi ne prišle nove obveznosti, ki jih ni bilo v prejšnjem sistemu (6-odstotne in te gospodarske panoge: tri milijone proti 500.000 dinarjev. Vse to pa bi navsezadnje ne vplivalo posebno na °bresti na poslovni sklad, 15-odstotni prispevek od dohodka, splošni prometni davek 0,5 °/o vsega dohodka, dalje prispevek komuni iz skladov in 25 °/n Prispevka od vsega presežka skladov nad 6 °/o profitne stopnje). lndlJ° upoštevamo, da sta lesna slej JU')a in gozdarstvo že do-tki u^tarili in zaostajali (ne 6cl0iatni krivdi, temveč zaradi •lovo 'la’ v katerem sta bili), bo Bribij* zrnanjšanje skladov za kora> n° pet milijard pomenilo t>rsjjn.. nazaj. Ce dodamo še terg^1' neugodni položaj, v ka-j^zvji ta panoga ni mogla S6atl vzporedno z drugimi, t>oiož 2daj znašla v še težjem takšnem, čeprav morda fio em zaključku, kakor j. . pekateri, nastane prosti ®Psa investirati v lesno ? .in v gozdarstvo, če se ativ^i0 niuni skladi, kako osnovna sredstva v ijo gosPodarstvih, ki po-hiz sPFnostojne gospodarske Ivi-;13e z delavskim samo-^ lanjein? išg ,ta in še mnoga druga ‘g0 sL-k tore^ P051^,03 sta ,absih pogojev, v kate-lozri startali lesna industrija S^tvo. i ne trdi, da ni v tej pa-a-v p nrnogo neizkoriščenih tem , ° ysej logiki so rezer-ioirji^ie, čim bolj zaostala trj j j eria panoga. V lesni in-trio ^ 3e zlasti veliko neza-Niti ^nriščenih zmogljivo-starih niti novih ne iz- koriščajo zadostno. Dalje, ta panoga se nenehno razvija »v širino«, ne pa »navpično«. To pomeni, da nenehno razširja zmogljivosti, ne zavzema pa se za specializacijo, za večjo produktivnost, modernizacijo itd. Kot primer za to lahko navedemo podjetja, ki proizvajajo vezane plošče. Pred vojno sta bili samo dve taki podjetji, v Sremski Mitroviči in na Reki. Zdaj je 15 takih tovarn, v gradnji pa so nadalnje štiri. Namesto da bi stopnjevali rentabilnost tovarn, ki so že, nenehno gradijo nove. Takšna politika investiranja je bila že poprej neekonomična, še posebej pa je zdaj. Z drugimi besedami, investiranje v lesno industrijo in gozdarstvo je bilo neorganizirano, stihijsko. Razen tega so v tej panogi Še druge rezerve, ki jih lahko najprej spravi na dan »decentralizirano« delavsko samoupravljanje. To pa pomeni, da bo treba v lesni industriji in v gozdarstvu samoupravljalske pravice dosledneje prenesti na neposredne proizvajalce. Četudi nekako spravimo te rezerve na dan, analize vendarle kažejo, da je nad skladi gospodarskih organizacij v tej panogi velik vprašaj. Po novih obveznostih do družbene skup- nosti se bo v celoti zmanjšal čisti dohodek, in sicer tudi pri nekaterih podjetjih, ki so že prej dobro gospodarila. Zato morajo ta podjetja že ob prvem koraku v nove gospodarske pogoje ostati pri nizkih zaslužkih (kar je v nasprotju s planskim izboljševanjem življenjske ravni) ali odpuščati delovno silo (kakor je storila pletarna v Apa-tinu, ki je odpustila polovico izmed 1200 zaposlenih delavcev, ali lesnoindustrijsko podjetje »Dunav«, prav tako v Apatinu, ki je odpovedalo 30 delavcem id.) ali pa, da ta podjetja, potem ko odštejejo dohodke, ostanejo brez skladov. Za zdaj se bo treba odločiti za nekaj v tej zvezi. Tisto nekaj mora potem biti rešitev vse dotlej, dokler se ne bo dohodek povečal kako drugače. Morda bi bilo vse drugače, če bi lesna industrija doslej kakorkoli sodelovala z gozdnimi gospodarstvi. Ce bi bilo tako, bi imeli možnosti za zmanjšanje materialnih stroškov, in sicer v tem primeru s ceno surovin, ki jo gozdna gospodarstva nenehno zvišujejo. Vendar niti v tej »surovinski osnovi« za zdaj ni možnosti za povečanje dohodka. Nasprotno! Od lesne industrije zahtevajo, naj podpre gozdna gospodarstva, ki prehajajo na samostojno poslovanje, in naj jim omogoči oblikovanje materialne osnove za delavsko samoupravljanje. Takšna industrija tega ne zmore, gozdna gospodarstva pa hočejo to sama doseči, zato zvišujejo cene surovin za lesno industrijo. S tem se po verižni reakciji zvišujejo tudi materialni stroški lesne industrije in cene dokončnih izdelkov. Izhod torej vendarle je. Zdi se, da jih bo še več, potem ko bodo za nami področna posvetovanja predstavnikov lesne industrije in gozdnih gospodarstev. Morda bodo našli kakšno rešitev na posvetovanjih, ki so manj razčiščeni, to se pravi, na vprašanjih ekonomskih odnosov in razširjene reprodukcije. In pravijo, da dokler te stvari niso do kraja razčiščene in natančno vnaprej izračunane, ni mogoče misliti na ustanavljanje nižjih samoupravnih organov znotraj kolektivov. Pravijo, da ni mogoče misliti na to, da bi se tem samoupravnim organom dale kakršne koli kompetence. Ko smo pred dobrimi desetimi leti uvajali prve delavske svete, smo najprej formirali te organe in jim dali nekatere splošno-demokratične funkcije. Šele kasneje so začeli dobivati tudi vse več in več ekonomskih funkcij. Mislim, da bi lahko tudi v tem primeru, pri realizaciji omenjene naloge imeli isto metodo. To praktično pomeni, da bi prvi koraki v smeri organiziranja nižjih samoupravnih enot bili predvsem v tem, da se delavski svet v danem kolektivu v osnovi odloči, koliko bo takih samoupravnih enot formiral v začetku in da se potem v teh enotah bodisi izvolijo, bodisi imenujejo samoupravni organi. Ko bodo ti organi postavljeni, bi lahko dobili kot prvo nalogo, da diskutirajo in dajejo predloge o tem, kakšne bi bile njihove kompetence in kako si oni predstavljajo nadaljnji razvoj delavskega samoupravljanja v njihovem podjetju. To se pravi, politično organizacijska in demokratična smer bi morala iti pred ekonomskimi kompetencami, in ne obratno. Kar se pa tiče samih ekonomskih odnosov, mislim, da nimajo popolnoma prav tisti, ki mislijo, da je možno vso to pestro, komplicirano in še dokaj neurejeno materijo do kraja izračunati in že vnaprej do kraja predvideti vse možne alternative, posledice in kombinacije. Pristaše takega gledanja moramo opozoriti na statično nevarnost in zablodo, ki je pri taki koncepciji neizbežna. To trditev lahko že podkrepim z nekaterimi pozitivnimi primeri iz prakse. Imamo nekoliko gospodarskih organizacij, ki so po zaslugi zelo obsežnega in vse pohvale vrednega analitičnega dela gospodarsko-operativnega vodstva vse ekonomske odnose in kalkulacije za nove ekonomske enote izračunale in predvidele. Na osnovi tega so sprejeli ustrezne sklepe in dali novim samoupravnim organom ustrezne pristojnosti. Toda, kaj se je pokazalo? Cim so ti novo formirani samoupravni organi . v ekonomskih enotah, oddelkih, proizvodnih fazah in grupah dobili večje samoupravne pravice in dolžnosti in večjo ekonomsko stimulacijo, so v zelo kratkem času vse predvidene računice ih analize ovrgli. Pokazalo se je namreč, da je možno doseči večjo proizvodnost na danih strojih, kakor pa je bila vnaprej kalkulirana. Dosežena je bila manjša proizvodna cena danih artiklov, manjša poraba materiala, boljša kvaliteta, skratka, mnogo večji ekonomski učinek, kot pa je bil izračunan in kalkuliran. Ustvarjalna iniciativa delavcev, ki so dobili večje pravice in tudi več Okrajni sindikalni svet Ljubljane je na zadnji plenarni seji obravnaval nekatera vprašanja, ki se porajajo v delovnih kolektivih zlasti v zadnjem času. ko le-ti prilagajajo svoje gospodarjenje novim pogojem. Sodijo, da so prizadevanja delovnih kolektivov za povečanje proizvodnosti dela pokazala napredek, vendar menijo, da so bistvene rezerve, ki jih bo treba izkoristiti, še v izboljšanju organizacijskega dela. boljšem izkoriščanju osnovnih sredstev, v hitrejšem usposabljanju kadrov, v bolj premišljenem gospodarjenju z investicijskimi sredstvi in ne nazadnje, v večjem sodelovanju vseh proizvajalcev pri gospodarjenju v obratih in ekonomskih enotah. Občinski sindikalni sveti v ljubljanskem okraju spremljajo proces osamosvajanja obratov In uvajanja ekonomskih enot v 9! podjetjih. Razen tega pa Okrajni sindikalni svet skupno z okrajno trgovinsko in okrajno obrtno zbornico spremlja uvajanje decentraliziranih oblik samoupravljanja v 22 trgovskih in 32 obrtnih podjetjih. možnosti, je seveda poiskala skrite rezerve in z večjimi proizvodnimi rezultati postavila in dosegla popolnoma drugačne in boljše ekonomske odnose, kot so bili kalkulirani. Ti konkretni primeri dovolj jasno govore o tem, da je treba tudi na eksaktne računice gledati z vso potrebno rezervo, oziroma eksaktne računice gledati z vso potrebno rezervo, oziroma ob upoštevanju dinamike, ustvarjalnosti neposrednih proizvajalcev lahko govorimo na osnovi obstoječih podatkov samo o približnih predvidevanjih, nikakor pa ne o matematično točnih izračunih glede bodočih ekonomskih odnosov in materialnih učinkov. Dolžnost nekoliko bolj razgledanih, z življenjem povezanih in pogumnih subjektivnih socialističnih sil bi torej bila, da poleg ostalega tudi obvarujejo gospodarsko strokovno operativo preveč natančnega in statičnega dela pri izračunavanju in kalkuliranju bodočih ekonomskih učinkov in odnosov v tistih gospodarskih organizacijah, ki uvajajo nove samoupravne organe. Take računice je nemogoče do kraja natančno napraviti tudi zaradi nekaterih objektivnih dejstev. Tu mislim na potrebno revalorizacijo osnovnih sredstev. Bistvena razlika je namreč, ali ima neka ekonomska enota proizvodno kapaciteto nabavljeno po takem ali drugačnem obračunskem kurzu, bistveno različno je, ali je osnovna vrednost te proizvodne kapacitete ocenjena po tem ali drugem metodološkem postopku. In dalje. Pri pravilnem nagrajevanju posameznih samoupravnih enot oziroma pri pravilni realizaciji načela kvantum dela za kvan-tum dela se je pojavila tudi naslednja dilema: kakšne cene vzeti za izračunavanje medsebojnih odnosov, tržne ali proizvodne, oziroma kako in na kakšen način razdeliti akumulacijo, ki je dosežena na osnovi tržnih cen. To so osnovna in centralna vprašanja za pravilna merila notranjih ekonomskih odnosov in participacije. Toda na ta vprašanja ni možno najti pravilnega odgovora in pravilne izračune na osnovi sedanjih knjigovodskih in finančnih pokazateljev. Pravilna merila in izračune je možno najti in dobiti samo na osnovi ustvarjalne prakse v novih pogojih oziroma ob vsestranski analizi novo nastalih družbenih in ekonomskih odnosov znotraj delovnih kolektivov in seveda tudi na realizaciji podjetje-skupnost. Z vsem tem seveda ne trdim, da je možno organizirati ekonomske enote in nov način delitve dohodka brez predhodnih in vsaj približnih kalkulacij. Trdim samo, da vse te odnose ni možno do kraja izračunati in statistično analizirati. Možno in potrebno je dati splošne okvire in splošna predvidevanja. Potem pa na osnovi praktičnih rezultatov te rezultate in odnose analizirati, spreminjati, prilagajati in spo-polnjevati. To se mi zdi, da je ekonomsko-tehnična metoda, ki je lahko dejansko učinkovita in ki lahko gre vštric s političnim razpoloženjem in pričakovanjem delavcev. Okrajni sindikalni svet tudi meni, da izvajanje decentralizacije ne sme biti domena samo političnih organizacij v nekem kolektivu oziroma v komuni, kakor tudi ne samo stvar strokovnjakov, pač pa je treba hkrati s strokovnimi vprašanji urejati tudi družbeno-politične probleme. Menijo, da bo treba zlasti več pozornosti posvetiti družbeno-ekonomskemu usposabljanju proizvajalcev. Ker so za uspešno družbenopolitično akcijo tako sindikatov, kot ostalih političnih organizacij, potrebni čimbolj realni in hkrati aktualni podatki o gibanju gospodarstva v posamezni komuni, so na plenumu predlagali, naj bi občinski ljudski odbori čimprej utrdili svojo statistično službo. Okrajni sindikalni svet je razrešil dosedanjega predsednika Uroša Ruprehta. ki odhaja na novo dolžnost, za novega predsednika Okrajnega sindikalnega sveta Ljubljana pa so izvolili Vinka Kramarja, dosedanjega sekretarja Občinskega komiteja ZKS v Zagorju. F. S. DELITEV DOHODKA PO DELU LAHKO UVEDEJO VSA PODJETJA Na koncu še o nekaterih stališčih, zaradi katerih baje ni mogoče v sedanjem času misliti na resne premike v razvoju delavskega samoupravljanja V nakazani smeri. Nekateri trdijo, da v take spremembe lahko gredo samo tista podjetja, ki so vsestransko urejena, konsolidirana, ki nimajo nobenih zahtev za nove investicije in ki niso v rekonstrukciji. (Mimogrede rečeno, takih podjetij nimamo in jih, upam, ne bomo imeli; to bi namreč pomenilo konec razvoja, ker razvoj ne gre enakomerno ampak skokovito.) To trditev se agrumentira s tem, da neurejena podjetja potrebujejo centralizirane investicijske sklade, s katerimi morajo postopoma modernizirati svoje podjetje. Poglejmo, kako je s to trditvijo. Sedanje kompetence delavskih svetov (če namerno gledamo nekoliko šablonsko) lahko razdelimo na tri osnovna področja. Prvo področje so neposredni de-lovno-disciplinski odnosi, organizacija proizvodnje in vse ostalo, kar je z njimi povezano. Drugo področje je nagrajevanje po delu in v zvezi s tem tak ali drugačen nivo osebnih prejemkov. Tretje področje je razširjena reprodukcija. Vsekakor je razumljivo, da so kompetence s prvih dveh področij takega značaja, da lahko njihov večji del prevzamejo nižje samoupravne enote. Kar pa se tiče razširjene reprodukcije, smo pa že na januarskem posvetovanju zelo jasno precizirali naše stališče. Tu predvsem ni možno dati nobenih splošnih receptov, ker naj konkretne rešitve diktira konkretna situacija. Postavimo lahko samo splošno pravilo, ki pa se glasi: čimbolj je neko podjetje v svojih medsebojnih proizvodnih fazah ali oddelkih izenačeno in uravnoteženo, tem več sredstev za razširjeno reprodukcijo je možno decentralizirati. In obratno. Čimbolj je neko podjetje v izgradnji, neuravnoteženo in z dolgoročnimi programi izgradnje, toliko večja je normalna potreba za centralistično vodenje razširjene reprodukcije. Toda tudi tako podjetje, ki je zastarelo ali v rekonstrukciji, če hoče vzdržati v konkurenci z že razvitimi in tehnično bolje opremljenimi podjetji, bi moralo tembolj čutiti potrebo po tem, da čimprej mobilizira vse svoje skrite rezerve za to, da bi bil njegov dohodek čim večji, ker ga k temu enostavno silijo potrebe po investicijah. Te skrite rezerve pa ni možno mobilizirati s centralnim pritiskom in ukazovanjem od vrha navzdol, ampak s tako notranjo organizacijo delavskega samoupravljanja, ki bo lahko vsakega proizvajalca v njegovem lastnem interesu in s tem tudi v interesu kolektiva postavila v tak položaj, da bodo maksimalno izkoriščene vse dane proizvajalne in druge možnosti. To se pravi, ravno v interesu večje akumulacije in zaradi večjih potreb po rekonstrukciji bi bile tembolj razumljive odločne težnje k razvoju delavskega samoupravljanja. Nekateri tudi trdijo, da interesi povečane proizvodnje onemogočajo resne korake k ekonomskim in drugim samoupravnim enotam. Pravijo, da je plan napet in da njegova izpolnitev ne dopušča demokratičnih diskusij in »sredobežnih« teženj. Takim kratkovidnim in birokratskim stališčem (mislim, da po vsem tem, kar se je v Jugoslaviji zlasti v zadnjih letih dogodilo in spremenilo, lahko rečemo, da so to birokratska stališča) bi se morali odločno upreti in jih ostro kritizirati. Mi smo za pravočasno proizvodnjo in samo s povečano proizvodnjo je možno stabilizirati tržišče in povečati realni zaslužek. Toda vprašanje se postavlja, na kakšen način povečati proizvodnjo. Ali doseči to povečano proizvodnjo z bolj poudarjenim centralističnim in priganjaškim sistemom znotraj kolektivov od strani operativnega vodstva, ali pa s takim razvojem delavskega samoupravljanja, ki bo ekonomsko in politično stimuliralo proizvajalca k večjemu delovnemu učinku in k večji socialistični zavesti. Prva pot je ne samo teoretično napačna, ampak tudi praktično neizvedljiva in škodljiva. Druga pot pa je politično edino pravilna in tudi praktično edino izvedljiva. To se pravi, da tudi interesi proizvodnje in — morda v sedanjem trenutku — predvsem interesi proizvodnje zahtevajo nadaljnji razvoj in decentralizacijo delavskega samoupravljanja. S PLENUMA OSS LJUBLJANA GRE ZA NOVE DRGŽBENO- POLlTltNE probleme KALEJDOSKOP S to božjo mastjo se celjski kopalci že lep čas mažejo. Takrat, ko so dobili novo športno kopališče, imenitno kopališče, ki ga tujcem s ponosom pokažejo, so občinski možje obljubili tudi denar za čistilne naprave. Iz pip teče premrzla voda, so rekli, še tako vnetega kopalca mine veselje, ko zabrodi po vodi, ki ima 14 stopinj C. Na soncu se segreje v dveh, treh dneh, to je res, ampak če so že dali denar za novo kopališče, bodo kupili še čistilne naprave, da se kopalci ne bodo ob polnem bazenu kopali v lastnem znoju. No in so res izpolnili obljubo. Ne lansko pomlad, kakor so obljubili, niti ne jeseni, kakor so potem podaljšali rok. Toda zaradi te zamude se nihče ni jezil. V Celju se marsikatera gradnja zavleče za eno leto, če ne za več let (na primer gradnja nove mlekarne!). Zato se jih pa zdaj loteva sveta jeza. Čistilne naprave so gotove, kopališče pa še zmeraj čistijo po starem. Ker v upravi kopališča ne sede vremenarji, ga včasih nehote polomijo. Ravno takrat, ko sonce pripeka, menjavajo vodo. Preden se segreje, se vreme najmanj trikrat spremeni. Ne zmerjajte jih s saboterji, ker ne poženo čistilnih naprav. Svoj prav imajo, ki je celo uzakonjen. Kolavda- DOBRODOŠLA TfŠO; KomisioaMJ •'/\ cijska komisija namreč še ni pregledala filtrov. Vsak dan jo čakajo in vsak dan znova upajo. O komisiji pa ne duha ne sluha. Včasih upravnika prime, da bi se požvižgal na predpise, kakor se kolavdacijska komisija požvižga na njihovo prošnjo, pa se le premaga. Če novotarija ni v redu, kaj potem? Kako bi kolavdacijska komisijo prepričal, da ga ni on polomil? Takšnole dokazovanje, kdo je kriv in kdo ne, je hudo zapletena reč, posebno kadar gre za. razne gradnji ... Obupati pa vseeno ni treba. Kolavdacijska komisija pride, kadar pride. Prišla bo pa za gotovo. Če prej ne, pa prihodnje leto. Najbrž kolavdatorji mislijo, da se zaradi nekaj lepih dni ne izplača izgubljati časa z ogledovanjem novih čistilnih napftCv'v celjskem kopališču, ko je drugega dela čez glavo. In ker ne pridejo v kopališče, tudi ne morejo videti nezadovoljnih kopalcev, ki posedajo okoli umazanih ali pa mrzlih bazenov. ^ *» "-J J Mojdunaj, težko se je odločiti. Lahko je eno, lahko je drugo, lahko pa je oboje hkrati. Pa saj ne veste, gre za nekega poslovodjo. Podkupovati se je pustil, zakaj, ve sam in veliko drugih, in obračunske bloke je ponarejal. Okrog 1400-krat si je privoščil ta »hec«, da je na račun napisal Francelj namesto Drejc in Žganca tebi nič meni nič prekrstil v Prežganca, kakor mu je pač šinilo v glavo. Zakaj, ve sam in veliko drugih. Ravno ko se je dobro vpeljal v svoje pogruntavščine, so prišli k njemu čuvarji postave. Izprašili so mu vest, on pa je izprašil iz sebe vse, kar je vedel in znal o šoferjih in delavcih, ki so mu navozili nad devetdeset ton pokradenega cinka, bakra in svinca iz celjskih podjetij. Menda je vsega skupaj okrog trideset imen na črni Usti. Z njegovim vred, kajpak. Zaradi tegale prašenja vesti si ne delam preglavic, naj sodniki napenjajo možgane, zakaj jih pa imamo. Ampak nekaj drugega mi ne gre v glavo. Poslovodja kakor prilepljen še zmeraj sedi kot poslovodja v isti pisarni in prevzema robo, ki mu jo prinašajo ali dovažajo. Ne morem se in ne morem odločiti, ali zaradi slabih zvez z Mariborom, kjer je sedež podjetja, ali zaradi dobrih zvez ali zaradi obojega hkrati. Do Maribora je daleč, lahko da niso ničesar zvedeli o »hecih« svojega odročnega poslovodje, saj lani, ko so se v njihovi celjski podružnici godile še hujše reči, tudi do zadnjega niso nič zvedeli. Kaj pa, če so zveze predobre? Se pravi, če v podjetju po potrebi zamižijo, da dobijo čimveč robe? Hopla, to je običajno natolcevanje. Zato tudi tretja varianta ne pride v poštev. Jasno in glasno torej dahko rečem, da so zveze slabe in da grešni poslovodja sedi na poslovodskem stolčku zaradi slabih zvez. Kontjola nad poslovanjem je poglavje zase, kajne? H KRONIKI TEGA TEDNA SO PRISPEVALI: 1. Občinski ljudski odbor Celje. — MARIOLA KOBAL 2. Podjetje Surovine, Šempeter. — MARIOLA KOBAL Družinsko upravljanje Pred časom, poglejte dve številki nazaj, sem povedal »basen« o najmanjšem mariborskem obrtnem podjetju, o gospej Krojev! in njeni renti. Ce se prav spominjam, je bila to basen o sumljivi renti. Tokrat vem za novo zgodbo. Glavni junak sicer ni več gospa Kroj, temveč gospa Pletilja, okolje pa, v katerem se naša basen dogaja, je žal zelo podobno prejšnjemu, torej spet neko manjše mariborsko obrtno podjetje. A na vso srečo si je pri tem moč pomagati. Komur namreč ni všeč sedanji kraj zgodbe, lahko povsem mirno spremeni ime glavne junaki- nje in zgodbo .postavi na primer v Celje, Kranj, Ptuj, Ljubljano, Koper ali kam drugam. A naj bo dovolj besedičenja, zdaj je na vrsti basen sama: Gospa Pletilja je bila kar zadovoljna s podjetjem. Sprva je sicer mislila, da bi lahko zaslužila mesto upravnice kakega večjega podjetja, da bi lahko postala šef obrata v kakšni tovarni, morda celo še kaj več. No, pa se je slednjič ,le sprijaznila s svojim upravniškim mestom, še več, bila je z njim nadvse zadovoljna. Sam svoj gospod, nikogar nad tabo, ki bi vedno kaj tečnaril in godrnjal, dela toliko — kot sama hoče, pri plači ji občina nikoli ne gleda na prste, razen tega pa je še vedno moč zaslužiti nekaj jurčkov tako postrani, ona že ve, kako. Tako so ji minevala leta v miru in zadovoljstvu. Dokler... Pa kako naj zdaj kar na lepem vsi v podjetju odločajo? Saj to bi bila kompletna anarhija! Še sama, ki je vendar že toliko let v podjetju in ki je že od vsega začetka upravnica, se včasih znajde v težavah. A povrhu vsega, če hočeš dobro upravljati podjetje, moraš biti povsem samostojen. Zdaj pa naj bi vsak njen sklep potrdila na primer TRETJI POSKUS Z bršljanom obrasli in arhitektonsko zanimivi teharski gradič je ena največjih turističnih atrakcij v okolici Celja in nemalo te začudi, kako da se tu gostišče že dvakrat ni obneslo. Pravijo, da med tednom ni bilo gostov, sobotni in nedeljski obiski pa da niso vrgli niti toliko, da bi z izkupičkom pokrivali velike režijske stroške. Po teh neuspelih poskusih se je grad gostincem tako zame--rlli da še njegovih prenočišč niso izkoristili: Celjski hotel Evropa in gostilna Ojstrica sta zavrnjene goste pošiljala prenočevat v-Dobrno in Laško, grajske sobe v Teharju pa so zlasti v poletnih mesecih zaman čakale, da se jih bo kdo poslužil. Nekaj let je okrajna - delavska univerza prirejala v gradu razne seminarje za tovarniške ljudi iz vsega okraja. Ko so se ob tovarnah razvili izobraževalni centri, je bilo teh seminarjev zmeraj manj, odkar jih organizira občinska ljudska univerza, pa je število še bolj upadlo. Razen tega se seminaristi večinoma odpeljejo domov po končanih popoldanskih predavanjih, tako da delavska univerza zaseda v glavnem le predavalnico in eno samo spalnico. Zdaj se je celjska počitniška skupnost dogovorila z delavsko univerzo, da preuredi grad v počitniški dom. Ideja in pol! škoda, da se ni vzbudila pred dvema mesecema. Preden bo grad sprejel prve goste, bo treba še — prostore sicer že pleskajo — marsikaj popraviti, tako da se bo delo zavleklo tja v julij in počitniška skupnost letos ne bo imela kaj prida od svojega novega doma. Drugače pa je upravni odbor počitniške skupnosti zelo podjeten. Pri občinskem ljudskem odboru je izprosil tri milijone in pol posojila za najnujnejše adaptacije, preko borze za oddih pa bo skušal zainteresirati za svoj dom predvsem ljudi iz obmorskih krajev, ki naj bi v zameno preskrbeli Celjanom primerno streho ob Jadranu. T9mnq fnonlBido v s? Hkrati pa že povečuje počitniški dom v Fiesi. Z novo depen-danso, ki jo gradi, bo pridobil 180 ležišč. Videti je, da res izkorišča vse možnosti za povečavo letoviških kapacitet. Če ohrani sedanji delovni polet, čez leto ali dve noben celjski delavec ne bo več v zadregi za prijetno in ceneno letovanje ob morju. Vendar so načrti glede teharskega gradu tvegani zaradi prevelikih spalnic. Kasamiško razvrščene postelje, ob katerih ni prostora za omare, še semi-nariste odbijajo, kaj ne bi delavcev in njihovih družin med letovanjem? Življenjski standard se je vsakomur že tako dvignil, da zahteva poleg dobre hrane tudi primemo sobo, kjer ga ne bo nihče motil med počitkom. Na to uho pa odbor počitniške skupnosti bolj slabo- sliši, čeprav pregrajevanje sob ne bi veliko stalo. Drugo, kar utegne goste motiti, pa je predvideni bar. Uredili ga bodo namreč poleg spalnic. Kakor je plesna glasba včasih dobrodošla, tako te spravi ob živce, če ti ne pusti spati. Na dopust pa nihče ne hodi samo zaradi zabave... Dva poskusa gostincev, da bi teharski grad »obljudili«, se nista obnesla, naj se še tretji ponesreči zaradi omenjenih pomanjkljivosti? Dober glas gre v deveto vas, slab še dlje! Če letošnji gostje ne bodo zadovoljni s počitniškim domom, jih prihodnje leto ne bo več, niti njihovih znancev. Pa ne gre samo za tujce, v grad se bo verjetno ob sobotah zatekel prene-kateri domačin z družino in če bi dobil primerno sobo, bi kdaj pa kdaj tudi prenočil. Po letoviški sezoni bi bili ti obiski zelo dobrodošli, četudi počitniške skupnosti ne plačujejo raznih družbenih dajatev, ki bremenijo gostince. Organizatorji tega počitniškega doma še marsikaterega načrta niso ostvarili, z izposojenim denarjem pa jih je teže izvesti kakor z lastnim. M. K. Anica ali pa Francka. Nat nost smešno. Pa vendar . • • ^ Skrbelo jo je in skrbelo, ^ dolgo, dokler je sploh ni v skrbelo. , No ja, kdo pa bi sploh o lahko bil predsednik dela^5 ga sveta kot njena sestra E Predsednik delavskega svet® kar tako. To je zahtevna fu cija. Treba bo v podjetju n* jati tudi v popoldanskem c ^ Ona pa ne more od nikogar ^ htevati, da dela več kot oseh1 ^ in povrhu vsega še zastonl-od Eme bo to težko terjati-bo razumela žrtev. Pa tudi cer je Ema najbolj Prirnerfl8, »Kšeft« pozna še izpred v0j 8 Da, kar Ema naj be predsed*1 delavskega sveta. (cj In tako so za predsedn delavskega sveta izvolili Err*0.^ Poslej je bila gospa spet mirna. V podjetju se ni ,8 spremenilo, pri svojem to samostojna, v precejšnjo nP in pomoč pa ji je sestra E Pravzaprav predsednica “e ^ skega sveta. Tudi plača kar e Če pa ji že kdaj kaj zrnam . lahko zasluži tudi P°str tsH« ona že ve, kako... Rekli boste, kaj pa je .j, zelo pomembnega v tej da jo je treba na dolgo in roko pripovedovati. Res je> * ^ so storili tudi gospodje Avt0tlj čar, Mehanik, Pečar pa . Šivilja in Kroj pa gospod vec pa Čevljar... Saj so volili še v katerem drus ^ obrtnem podjetju. Samo 5 ^ razliko, da je nekdo predi3 ^ strica, drugi teto, tretji sva*^ Kje je torej morala »basni" Morala je v tem, da ni rale. Namesto delavskega savL. upravljanja družinsko uPra'La' nje, kot bi mu lahko z vso uP ^ vičenostjo rekli. Značilnos * j redkimi izjemami velja s tod3 za vso drobno obrt. Res, P° sicer ni žlahte v podjetju, ^ v tem primeru so prav ta^° -jS bri tudi prijatelji. Upra podjetja predlaga predsedn^ delavskega sveta, Predia®a,lag3 ne upravnega odbora, Pre tiste, za katere ve, da mu n® ^ do kratili njegovih pravic ne bodo vtikali nosu v ni®"^-posle. Samoupravljanje 14 sC, tiva pa je v takih primerih^ veda zelo zakrnelo. In v ^ odraz tega je tudi sedanja vojna stopnja naše drobne o e Kriviti za take in razmere samo vodilne uS^Uj;etii ce posameznih obrtnih P° ^10 ali pa celo kolektive, k' ere krivično. Za sedanje ra^upa> smo namreč krivi vsi 5 Skrbno smo . usmerjali ks sko politiko, skrbno izbira^^-ne mrganov delavskega b ^ upravljanja, prirejali zanl ^ rhinarje, predavanja, tečal ’ ^ le — vse za velika podjeU ^ majhna pa smo pri tern . b> pozabili, kot da jih sploh bilo... ..... ie Res, v podjetju. kier upravnica gospa Pletilja- ,^{1 letos zataknilo in je dote (i6-kolektiv novega predsedm lavskega sveta, novega ka. A kaj, ko pa je še ^v-vse po starem pri gospod' pa toličarju, Mehaniku. Pe®a A pl* pri gospej Šivilji. Kroju . gospodu Brivcu pa Čevlja«1! BOJAN saMA RlN Svet je nehvaležen. Pomoli mu prst, pa zagrabi za celo roko, če je pravočasno ne umakneš. Evo Dobrnčane. Leta in leta so prosili za novo pekarno, ob otvoritvi pa so se kakor pogreznili v zemljo. Niti lepo zapečene, hrustljave žemlje jih niso privabile. Smešno, zakaj se jezijo. Pravijo, da ga ni človeka, ki bi imel tri metre dolge roke, da bi od zunaj zapiral in odpiral polknice, ker se jih odznotraj ne da. Okna so namreč tako moderno projektirana, da polken ne dosežeš, pa naj še tako paragraf sko zviješ rbko. Jaz pa pravim, naj si peki kupijo lestev, če že morajo polknice zapirati in odpirati. Pa se dobrnčani spotikajo še ob manjših drobnarijah. Na primer nad tulcem za zastavo, ki je pritrjen tik pod električnim vodom za trifazni tok. Kot da bi morali zastavo ravno tja obešati. Če se tako bojijo za svojo kožo, naj zastavo Erna nehvaležnost zatikajo za ono v pritličju. Nihče jih ne bi kaznoval zato, ali ne? Nehvaležneži nehvaležni se obregajo tudi nad tem, da se pekarne drži mesnica in da bodo muhe fluktuirale z mesnega na krušno delovišče. Prazen izgovor! Muhe imajo kar se fluktuacije tiče, iste lastnosti kot ljudje. Če jim bo dobro v mesnici, zakaj bi silile v pekarno. Razen tega, da so nehvaležni, so Dobrnčani še trmasti. Na treh zborih volivcev so ponavljali enb in isto: naj poleg pekarne urede slaščičarno, ker zdraviliški gostje in domačini ne morejo tekati vsak dan v Celje. Imeli' pa so še druge pripombe h gradnji nove stavbe, pa na srečo niso prišle dlje od zapisnikov. Še krajevni odbor je silil z glavo skozi projektirane zidove. Seveda brez uspeha, ker so bili tako solidno projektirani, da jih ni mogel podreti. Bojda je zato krajevni odbor tako užavljen, da se niti pogovarjati noče več o potrošniškem središču, ki ga bo celjska občina zgradila v Dobrni. Pa se najdejo celo med uglednimi Celjani nehvaležneži. Po otvoritvi dobrnske pekarne so skimavali z glavami, ta nad prenizkim skladiščem, kjer pride v poštev samo pritlikav skladiščnik, oni nad električno napeljavo in čudnimi dimenzijami stanovanjskih prostorov, nekdo se je skopal celo nad delavnico in zatrjeval, da morajo vse pekarne najkasneje do 1965. leta pregraditi delavnice po proizvodnih postop- nešalhi®6 kih. Pač ločiti od me testa in oblikovalnice. , r še Če je to res, je ven^aurni štiri leta časa, da v D°eSti' ustrežejo predpisom. inV -tor ji iz trgovskega P01 Veležitar ne pojdejo na predpisom. I^ja ...... zaradi. nekaj novih si®0',; za zdaj niso šli, ko so mor^Ugt gradnjo odšteti okoli j.0i milijonov namesto devetih^^j je planirala projektantka, j, zaradi nekajmilijonskega' ^ ka za preurejanje delavnic pojdejo. pa Svet je res nehvalež61^ jg- se le ne bi nehvaležnosti ,.gj. zel še občinski ljudski n ^ Potem bi morali projektan ^ mogoče še okrajna rfvlZ1j pa komisija zamenjati kožo a .j,e poiskati najboljše .0^veDral'' , pod soncem, da bi jih KOMBINIRAN INTERVJU , zadnji, doslej najbolj razgibani seji celjskega občin-. ,,^2a zbora proizvajalcev, na kateri so se člani zopersta-j.1.1 nenehnim očitkom, da ne usmerjajo gospodarske po-1 •se in da se zavzemajo samo za svoja podjetja in v ^ smbo navedli pomanjkljivosti v pripravah na seje, smo n ervjuvali podpredsednika občine Bena Krivca, člana P inskega zbora Stanka Selška in predsednika zbora prodajalcev Albina Lesjaka. Vsi trije so odgovorili na isto Prašanje: »Kakšen je vaš zbor proizvajalcev?« Mnenja e zeJc razlikujejo, vendar to ni važno, če bodo le upravni carski aparat, občinski zbor in zbor proizvajalcev potlej asb skupno govorico in drug dragega podpirali pri delu. BENO KRIVEC: V sedanji °gi komune je pomen zbora ^oizvajaleev znatno poraste!.' -5: usmerjevalec gospodarske , jike, na kateri temelji vse . acnje občanov, bi moral Premljati dogajanja v podjet-v °bdini, da bi lahko ]kj.aial interese delovnih ko-stivov z interesi občine, j Formalno je naš zbor pro-n ®lakev precej napravil, ni dovolj samoiniciativen. Dnev-.]?. rede sej je sestavljal občin-ip aPafat in na zadnji seji se pddč zgodilo, da so odbor-Žaf1 •zafltevali> nai bi lih skraj-u m posamezne probleme te-ehiteje obravnavali. Tudi te-? ".^em še doživel, da bi pted-s fani dnevni red za naslednjo jo ovrgli in določili novega Pa zavrnili zbrano''gradivo, bodisi zaradi preobsežnosti, nejasnosti ali prenatrpanosti s številkami. Premalo pa jih je čutiti tudi v podjetjih med njihovimi volivci, zato si niso pridobili prave veljave. Mogoče je tega kriva šibka pomoč s strani političnih organizacij in pri nekaterih pomanjkljiva eKonomska izobrazba, brez katere je na primer težko pravilno* razlagati pomen in delovanje ekonomskih enot, objektivno presojati razmerja med porastom proizvodnosti in osebnih dohodkov in pravilno svetovati. Prepričan sem pa, da bomo s prirejanjem predavanj in diskusij v klubu odbornikov razčistili nekatere pojme, da bodo člani zbora proizvajalcev bolj suvereno presojali razmere v občini in samostojno dajali po-.bude za rešitev skupnih vprašanj. . ' \ STANKO SELSEK: Sodeč po štiriletne?n delu v občinskem ljudskem odboru, menim, da zbor proizvajalcev ne vidi številnih občinskih problemov in da pravzaprav ni našel samega seme. Člani se razgibajo samo takrat, kadar je na dnevnem redu njihovo podjetje. Tudi sami od sebe razpravljajo najraje o razmerah v svoji tovarni. Če gre pa za občinske gospodarske probleme, so večidel pasivni. Občinski zbor kaže veliko več zanimanja. Nam ni prav, če nismo zraven, kadar se govori o tem. Zaradi te svoje pasivnosti je imel zbor proizvajalcev samo tri ali štiri samostojne seje, drugače smo zasedali skupno, večkrat namreč še po tretjem sklicu niso bili sklepčni. ALBIN LESJAK: Veliko očitkov zbor proizvajalcev kot celota ne zasluži. Nekaj članov res ni delavnih, te bo treba zamenjati z boljšimi, drugi v redu opravljajo občinske dolžnosti, kolikor niso prezahtevne. Očitajo nam, da se ne povezujemo z volivci iz drugih podjetij, ki jih zastopamo. Za nekatere to velja, drugi pa te povezave ne 'moremo utrditi. Mi vsi si v tovarni služimo kruh OB ZDRUŽEVANJU TRGOVIN V ŠKOFJELOŠKI OBČINI ^ kratkim so v Kranju sklenili, da se združijo vse roda^ne trg°vSne špecerijskega blaga z grosističnim tuH°VSkim P°diet3em »Živila« Kranj. Ta sklep je prisilil g ^ upravo Veletrgovine »Loka« v Škofji Loki, da si za-i n? w svoi nadaljnji obstoj. Zato je Veletrgovina skupno Ubcinskim ljudskim odborom Škofja Loka šla v akcijo, [n Priključi vse trgovine na območju škofjeloške občine j2 .Sl s tem ustvari monopol na svojem območju ter tako ^ vsakršno konkurenco drugih takih podjetij kot »Ži-> a« iz Kranja, »Merkatorja« in »Prehi-ano« iz Ljublja-le itd. gl- SO v klicali Loko Poljanah nad v začetku junija PodjeiL SpeS,tanek Jr^skega Udp|f J,a Poljane, ki so se ga Či-,,,621!1 Tudi predstavniki Ob-.^skegajjucbkega odbora Skof-v °aa in- Veletrgovina- sLoka*. vs»Len ostanka je bil - za Podjetjep0nf-riklit viiTtrg0Vsk® *Loka 6 Jane k Veletrgovini podjetje Poljane ti 1 * n Poslovalnice in ustva--n° za okoli 80 milijonov in jqriev prometa. V letih 1960 de.n so si zgradili lastno mo-0. trgovsko stavbo v Polja-Djii;’. ki je veljala približno tl Jona pa imajo še neplača- iHi]--“nov dinarjev, okoli enega - ,(ona pa imajo še neplača-^radbenih del. Ge upošte- »ili va »1 v fare0 okoli 7 milijonov za talr,111? lokala, bi podjetje mo-lijn Pričevati letno okoli 1 mi-Ha- ,’PP-OOO dinarjev anuitet za pta Posojila. ttc-nv- rivniki občine in Vele-»Loka« so dokazovali Po]: “ku Trgovskega podjetja ritno e’- da n-iihovo podjetje kor Pri takem prometu nika-1'kšnu,1 ^Posokno plačevati tonili J11 apuitet, da ne bodo do-s° -P0soiila za opremo, ker ni-ko^esobn, odplačevati in da risi, tak° že v najkrajšem času tte>ariV težave, kolektiv pa bo ki]; 0v°ljen, ker ne bodo do-, plač. kejf! 5° jim je uspelo v kiat-^kt]vasu Prepričati celoten kori, j’ razen direktorja podjet-.PriVl - je najboljša odločitev Preitev k Veletrgovini »Lo- ?c> kij,,{ podpisu zapisnika o pri-^olj* Vl Trgovskega podjetja Vsi s,6!- ki so ga podpisali »ektotanP kolektiva razen di-Skof: 1®- so predstavniki iz Hia o i koke dajali na vpraša-rineo. °dočem poslovanju zdru-^ov0reP°djetj? kaj nejasne 1 .Te re’ v ° njihovih odgovo-, Ve] m°č sklepati naslednje-riva] etrs°vina »Loka« bo zdru-Iridj^- dosedanje grosistično ririjtj.6 ri vse trgovine s spe-rilotu-1151. blagom na območju h, ' °bčine Škofja Loka. Da p dop^orili 0 monopolu, bo- dek, kajti od tega bodo odvisni dohodki zaposlenih v ekonomski enoti. Pri tem pa je največja napaka, ki je škofjeloški predstavniki • v razgovoru sicer niso hoteli priznati, ta, da bo vsaka' ekonomska enota š pogodbo vezana, da mora vse blago, ki ga lahko dobi pri Veletrgovini »Loka«, kupiti od te ekonomske enote, ne glede na ceno. S tem bo omogočeno dosedanji Veletrgovini »Loka«, da bo lahko določala cene blaga sama in da jih bo torej tudi višala, ker ima zagotovljeno, da bo vse blago prodala drugim ekonomskim enotam, ker ga te ne bodo smele kupiti drugje, kljub ugodnejšim nogoiem. Tako si bo zagotovila tak dohodek, kakršnega bo sama želela in tako lahko odplačevala anuitete, kakor tudi izplačevala visoke osebne dohodke zaposlenih v njeni ekonomski enoti. Seveda bodo vse to drago plačevali potrošniki. Menim, da bi bilo prav. da bi se ob taki samostojnosti posameznih ekonomskih enot njim nudila predvsem še ta pravica, da lahko blago kupujejo posamezne enote tam, kjer bo blagu cenejše. Le na tak način bi zainteresirali posamezne ekonomske enote za to, da bi poslovale čimbolj smotrno in da bi med seboj konkurirale, medtem ko se v obratnem primeru lahko dogodi, da se bodo ekonomske enote dogovorile ža cene "blaga, seveda za-višje cene, in si tako zagotovile dovolj dohodka in s tem visoke osebne dohodke. Ob vsem tem pa še eno vprašanje: Kje so organi upravljanja, njihova stališča in njihova mnenja in končno potrošniki sami, kajti vse to verjetno ne bo v prid njihovemu standardu. Menim, da ne živimo več v času, ko so na občini lahko sami o vsem odločali in bi le kazalo prisluhniti tudi mnenjem proizvajalcev oziroma občanov. VINKO PINTAR (Nadaljevanje s 1. str.) \ dici vedno pomenijo pretirano povišanje cen. Seveda pa rešitev tega problema pri stari, močno istrošeni industriji, kot je slovenska, ni lahka stvar. Za večino podjetij lahko z realnimi predračuni dokažemo, da se rekonstrukcija ekonomsko izplača. Težava je le v tem. da so zmogljivosti, omejene, da je tu potrebna strpnost, da se je treba v okviru celotne občine odločiti za pameten vrstni red. Graditi je treba po tehtnem preudarku, po najbolj donosnem ekonomskem izračunu, ne pa kot se včasih dogaja, da začnemo na treh mestih hkrati. Ko zmanjka sredstev, ko gradnja ali obnova obtiči pa je treba pritiskati na vso skupnost, da bo pomagala iz zagate. Takšno pojmovanje in praksa pa je v novih pogojih gospodarjenja še posebno škodljiva. Nov sistem daje več svobode, več pravic, zato pa tudi nalaga večjo odgovornost, samodisciplino in včasih tudi odpoved. Le na tak način se lahko normalno razvija. Ob neupoštevanju interesov skupnosti, ob želji, da bi vsak zase potegnil čim več, ob tej želji, ki nima stvarne ekonomske osnove pa so nujno potrebne intervencije in omejitve. Ob tej zelo ostri in hkrati posplošeni kritiki pa moramo zapisati, tla je gospodarsko stanje v prvem tromesečju letošnjega leta v mariborskem okraju veliko boljše, kot je jugoslovansko in slovensko povprečje. Za podatke, ki jih navajamo, je vzet indeks 100 lansko prvo tromesečje v primerjavi z letošnjim prvim tromesečjem: Ustili Trgovskemu pod-Zivila« iz Krama, da iz Kranja, seveda ob njihovi FLRJ LRS OLO proizvodnja 110 112.5 113.2 zaposlenost 110 107 103,3 produktivnost 103 105 109,5 osebni dohodki 123 135 131 življenski stroški 107 110 v 110 real. osebni dohodki 108 115 118 inv. v osn. sred. 135 126,5 113 proračuni 138 135 135 , 'Oval • UIST1 — oapre svuju ritje to nico v Škofji Toki. Pod-h riskit, raziieijeno na več eko-tr>nw ”, enot in tako bo na toka p 0seclanja Veletrgovina iriovt;i.'Ila ekonomska enota, ;a'luto0 Podjetje Poliane diu-t t,-etia itd. Vsaka po- jriliato enota bo še sama ufm-* bi ,, dohodek in stremela, stvarili čimvečji doho- Razumljivo je, da ti podatki ne bi bili tako ugodni, če ne bi v mariborskem okraju močno rasla tudi produktivnost dela. V letu 195S je produktivnost porasla samo za 0,2 No, v letu 1959 7,5 No, v letu 1960 za 10,7 No, v prvem tromesečju letošnjega leta za 9,5 No, kar pomeni 1,5 No več, kot predvideva plan za leto 1961. Močan razmah so zavzele v Ijarije in nagrajevanje v okviru delovnih kolektivih vzpodbud-nejše oblike nagrajevanja po delu, decentralizacija samoupravljanja, saj je v okraju že sl podjetij uvedlo samouprav- ekonomskih enot in obratnih delavskih svetov. Od tega v industriji 23, gradbeništvu 2, v kmetijstvu in gozdarstvu 12, v trgovini 28, v obrti 5, in 5 v in pri najboljši volji ne moremo dopoldne na seje delavskih svetov in upravnih odborov v podjetjih, kjer so naši volivci. Že brez tega zgubimo mesečno šest do osem dopoldnevov na sejah zbora proizvajalcev in pb-čiskih svetov. Večina nas je namreč tudi v kakem svetu. Krivda, da se nismo posluževali zborov volivcev za pomenke s člani kolektivov, ki jih zastopamo, prav tako ni samo naša. Večkrat pri najboljši volji nismo uspeli. Na zbor volivcev, ki ga je sklical naš. član za obrtne delavce iz petih ali šestih obrtnih podjetij, je prišlo od okoli 1200 ljudi enkrat petdeset, enkrat pa samo deset volivcev. v V Tovarni emajlirane posode smo poskušali pritegniti volivce k razpravi o urbanističnem načrtu s pomočjo sindikata. Zbralo se je petdeset ljudi (kolektiv šteje 2500 članov), ker nam sindikat ni pomagal. Nasploh lahko rečem, da je pomoč s strani sindikalnih delavcev in članov ZK premajhna. Tudi ni res, da se nismo zanimali za druge probleme kakor za svoje. Večkrat smo opozorili na neurejene odnose v Tovarni organskih barvil, preden so se zaostrili, grajali smo potratnost pri preurejanju Ljubljanske ceste, ki je stalo namesto predvidenih štirih milijonov vsaj desetkrat toliko, opozarjali, da je treba najprej končati začete' gradnje, preden se lotimo novih — že lani smo na primer, zahtevali, da se dogradi nova mlekarna, ki jo že pet leta gradimo — pa smo vse prevečkrat naleteli na gluha ušesa. Sele na zadnji seji je predsednik občine pritrdil, da gradbene politike ne vedimo najbolj smotrno. Končno pa nam je na sejah ostajalo zelo malo časa za razpravo, če smO hoteli obravnati vse točke dnevnega reda. Priznam,. da bi marsikatero vprašanje temeljiteje obdelali, če bi sejne programe omejili na eno ali dve točki. Po mojem tudi očitek o naši pasivnosti v podjetjih, da bi vskladiti interese proizvajalcev 2 interesi komune, ni upravičen, razen če se naša prizadevnost meri po tem, koliko uspemo zagotoviti občinski blagajni sredstva za nove investicije. Na marsikaj pa bi tudi drugače reagirali, če bi nam občinski aparat dovolj pojasnil v gradivu, ki ga zbira za naše seje. Prav zdaj smo zahtevali, da nam ne prikriva resnice, pa četudi je boleča. Olepševanje ali prikrivanje otežkoča naše delo in zaostruje probleme. Poudarjam, da člani zbora proizvajalcev imamo voljo do dela. dosedanje izkušnje pa so nas izučile, da je treba na marsikaj drugače reagirati, kakor smo doslej. razprava ostalih v ostalih panogah. Pozitivne izkušnje teh kolektivov pomagajo prebijati led pri ostalih podjetjih, ki še čakajo in odlašajo, da bi tudi pri njih povzeli pobudo, ki kaže vse boljše rezultate. Do konca leta bo neposredno samoupravljanje zajelo že 29.000 proizvajalcev, kar pomeni 40% vseh zaposlenih delavcev v okraju. . Že uvodoma smo zapisali, da je bila razprava zelo tehtna in konkretna. Tiskano poročilo, ki je bilo delegatom poslano že vnaprej,. in pa . uvodni referat predsednika sta nanizala obilo problemov, ki so jih delegati še izpopolnili. Težišče razprave je bilo osredotočeno na prve izkušnje neposrednega upravljanja, na uvajanje ekonomskih enot in obratnih delavskih svetov, na izkušnje gospodarjenja v pogojih novega gospodarskega sistema, na decentralizacijo železnic, gospodarjenje v gozdnih podjetjih, standard, strokovno izobraževanje, zbore proizvajalcev, strokovno šolstvo, odvečno delovno silo, varnost pri delu, gospodarjenje na kmetijskih posestvih, higiensko tehnično zaščito. Nekaj delegatov pa se je spričo pomanjkanja časa sodelovanju v razpravi odreklo. Bedni letni občni zbor okrajnega sindikalnega sveta je bil svetel odraz pravilne in konkretne politike sindikalnih organizacij. Zako ga tudi lahko uvrstimo med zelo uspele občne zbore. VINKO TRINKAUS §= Za ponedeljek dne- 26. junija je sklicano zaseda-j= nje Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije. IH Ljudski poslanci bodo razpravljali in sklepali o po-jjg sameznih zakonskih predlogih, skupščina pa bo ob-Hl ravnavala tudi poročilo o gibanju gospodarstva v Ul naši republiki od januarja do maja letos. HH V razpravi bodo predlogi zakonov: HH ® o prispevku za pospeševanje gozdov v državljanski l|p lastnini; o žičnicah; o spremembah zakona o agrarni reformi pj| in kolonizaciji; o urbanistični inšpekciji; o ustanovitvi Peda-!H goske akademije v Mariboru; o spremembah Zakona o ob-=b mečjih okrajev in občin v LRS. Dalje predlog odloka o do-Itg ločitvi dela dohodka, ki ga morajo plačevati založniška pl podjetja v. sklad LR Slovenije za pospeševanje založništva Ul in predlog odloka o razglasitvi Doline Sedmerih jezer za ==f narodni park. • V torek sta začela z razpravo o posameznih zakonskih šH predlogih in poročilu o gibanju gospodarstva Odbora za go-Hl spodarstvo republiškega zbora in Zbora proizvajalcev Ljud-HH ske skupščine Slovenije. V naslednjih dneh pa so o posa-!§§} meznih zakonskih predlogih razpravljali še ostali skupščinski HI odbori. §§| Podlaga za razpravo v obeh zborih za gospodarstvo Ljud- pi ske skupščine Slovenije je bilo poročilo o gibanju gospo-m darstva. Iz splošnega pregleda tega poročila je moč razbrati IH tele ugotovitve: HH • v letošnjem letu so bile pred nami naloge povečati MM obseg proizvodnje in storitev na vseh gospodarskih področ-j§| jih; zagotoviti nadaljnje naraščanje izvoza; v skladu z večjo IHI produktivnostjo dela in večjo proizvodnjo doseči povečanje MM realne osebne potrošnje posebno delavcev in uslužbencev; Ul! si prizadevati za nadaljnjo graditev in izpopolnjevanje socia-HH lističnih gospodarskih odnosov in gospodarskega sistema, mi ter tako ustvariti objektivnejša merila za poslovno dejavnost mi gospodarskih organizacij in drugih organov. Rečeno je, da so =g lanskoletna nesorazmerja med proizvodnjo in vsemi obli-§!§ kami potrošnje opazna tudi letos, kar vodi k nadaljnjemu po-M= večevanju cen in življenjskih stroškov ter deficita v žulji nanjetrgovinski menjavi. Ce bi se te težnje nadaljevale, bi jjj lahko zavrte uresničevanje temeljnih nalog. Razvoj gospo- jjj darstva v LR Sloveniji za to obdobje sicer kaže, da so te jgj težnje nekaj manj izrazite, vendar velja osnovna ocena raz-jjj voja gospodarstva FLRJ tudi za gospodarstvo v LR Slo-=g= veniji. |jj Primerjalni podatki o gibanju gospodarstva za vso državo H in za Slovenijo kažejo, da je v prvih štirih mesecih narasla gH industrijska proizvodnja v merilu vse države za 9 No, v Slo-Igg veniji za 11,3 No. Produktivnost dela je narasla v merilu vse jil države za 3 No, pri nas za 7 No. V primerjavi z zaposlenostjo |jj| v vsej državi v prvih štirih mesecih je pri nas za 2 "/o manj HI zaposlenih. Izvoz je porastel za 13 No, v merilu vse države |jj za. 2 No. fUg Vendar, je rečeno v ,poročilu, kažejo podatki, da obstaja lil neskladnost med povečanjem proizvodnje in proizvodnostjo gg dela ter potrošnjo. Industrijska proizvodnja in proizvodnost g!g dela naraščata pri nas počasneje kot lani. Industrijska pro-jH izvodnja je sicer dosegla predvideno stopnjo rasti (11 No), gg vendar v glavnem zaradi visokega povečanja proizvodnje gg| električne energije (za 39 N»). Zmanjšanje proizvodnje V H|| aprilu, težkoče pri preskrbi s surovinami, zlasti iz uvoza MM ter dosedanji odnos podjetij do lastnih obratnih sredstev |!|| opozarjajo, da se utegne proizvodnja zmanjšati, če delovni gg! kolektivi ne bodo vlagali vseh naporov za zvišanje proiz-ššg vednje, zlasti' pa za racionalno uporabo razpoložljivih sred-11 štev. Vse oblike potrošnje se namreč gibljejo iznad ravni IH proizvodnje. To velja zlasti za investicije v osnovna sred-5§g stva, ki so za 24 No večja kakor lani v istem obdobju. Druž- !§! beni plan pa je predvideval le 3 No porast. Te naložbe so sš porastle predvsem iz decentraliziranih virov. == Vrednost izvoza iz naše republike je sicer v omenje- !H! nem času za 3 Na večja kot lani, s čimer smo dosegli 31 % gH izvoznega plana. Poudariti je treba, da je do pomembnejšega 11 povečanja izvoza prišlo v januarju (za 54 No), medtem ko je 5=5 v nadaljnjih treh mesecih letošnji izvoz le za okoli 4 No ==5 višji kot v istem času lani. Na raven izvoza je letos vsekakor MM vplivala močno povečana notranja potrošnja. 555 Iz podatkov o gibanju gospodarstva izhaja, je rečeno v 555 poročilu, da se razpoložljiva sredstva tudi v LR. Sloveniji 55= uporabljajo enako kakor v jugoslovanskem merilu. Potro-5=5 šena so bila tako za povečanje osebnih dohodkov, splošna jH potrošnje, predvsem pa naložb v osnovna sredstva. Premalo 5=5 pozornosti je bilo posvečeno povečanju zalog in rezerv, ki Ul so nujno potrebne za stabilen razvoj gospodarstva. Zaradi IH tega na eni strani primanjkuje obratnih sredstev, na drugi H! pa naraščajo vse oblike potrošnje, ne glede na raven pro-Hl izvodnje in proizvodnosti dela. šis Pozitivni učinek izpopolnjenega sistema gospodarjenja =1| in delitve osebnih dohodkov, zlasti samoupravljanja v eko-555 nomskih enotah, lahko pričakujemo šele v prihodnjih me-55= secih. V tem. obdobju je namreč v bistvu še stari gospodarski Hi sistem in negativne težnje na trgu so še v veliki meri po-i=§ sledica delovanja tega sitema. =b Ob zaključku splošnega pregleda je rečeno, naj delovni =55 kolektivi kar najbolj racionalno in neposredno gospodarijo z == razpoložljivimi sredstvi. Zbornice, gospodarski upravni orga-=55 ni in zbori proizvajalcev pa naj pripomorejo k odstranje-=5 vanju preprek, ki zavirajo ekonomsko utemeljeno gospodar-55= jenje v gospodarskih organizacijah. =55 • Dne 28. junija se bo sestala Zvezna ljudska skupščina. 5= Med drugim bo skupščina obravnavala predloge teh zakonov: 555 — Predlog temeljnega Zakona o javnih cestah. Zakona 5= o podjetjih za ceste ter Zakona o zavarovalnih zavodih In 55= zavarovalnih skupnostih. * S prvima dvema zakonoma bo urejeno vzdrževanie, IH! graditev in modernizacija cest. Javne ceste, ki smo jih doslej == upravljali na administrativen način, pa prevzamejo samo-555 stojna podjetja. 55= ® Zakonski predlog o zavarovalnih zavodih nredvideva 555 decentralizacijo zavarovalne službe in njeno popolno vklju-5555 čitev v- družbeno samoupravljanje. Najznačilnejše za novi ==5 zakon, je načelo, da je za socialistično gospodarstvo naj- 555 važnejša dejavnost zavarovanja preprečevanje gospodarskih == škod in šele nato povračilo povzročene škode. Prav zato 5=5 posveča zakon organizaciji, delovanju in finansiranju preven-5= tivne službe posebno pozornost. Novi zakon omogoča decen-5=i tralizacijo zavarovalne službe in njeno popolno vključitev v iiiš družbeno samoupravljanje. Najznsčilneje za novi zakon je === načelo, da je za socialistično gospodarstvo najvažnejša de-gfg javnost zavarovanj preprečevanie gospodarskih škod in šele =5= nato povračilo povzročene škode. Prav zato posveča zakon organizaciii, delovaniu in finansiranju preventivne službe gg posebno pozornost. Novi zakon omogoča decentralizacijo za-varovanja v najširšem smislu, kaiti odslei bo lahko vsaka Hf komuna ustanovila lastni zavarovalni zavod. P. D. ® MALA OPREMA IZOLA: Preteklo nedeljo je turistično društvo iz Krope pripravilo žebljarski dan. Obiskovalci so si lahko ogledali slovensko peč, vigence ter pravo oglar-sko kopo, kjer so oglarji kuhali oglje. V starodavnih vigencih Vice so kro-parski kovači prikazali, kako so kovali žeblje pred desetletji. Bazen tega so si obiskovalci lahko ogledali tudi muzej in tovarno vijakov Plamen v Kropi • TOVARNA EMAJLIRANE POSODE CELJE: Velikodušno darilo Tovarna emajlirane posode v Celju bi po ukinitvi svoje vajenske šole lahko v lastni, proizvodnji uporabljala sodobne stružnice, rezkalne in brusilne stroje, s katerimi je opremila delavnice za vajence, vendar se je kolektiv sporazumel, da vso strojno opremo v vrednosti nad 17 milijonov dinarjev odstopi celjski tehniški srednji šoli, ki jo tarejo številni materialni. problemi. Velikodušna gesta je ekonomsko opravičljiva: Tovarna emajlirane posode je zainteresirana za tehniški srednji kader, predvsem za praktično čimbolj usposobljene tehnike. Nova tehniška srednja šola pa jih ne bo mogla vzgojiti, če ne bo imela dobro opremljenih praktičnih delavnic. , Žal mnogi celjski kolektivi ne mislijo naprej. Oklevajo celo, ali bi dali kak dinar za novo šolsko poslopje tehniške srednje šole ali ne, čeprav mnogim, prav tako kakor Tovarni emajlirane posode, primanjkuje srednje izobraženih strokovnjakov. -la • ObSS BREŽICE: Delo stalne komisije za varnost pri delu Stalna komisija za varnost pri delu pri ObSS Brežice je pred kratkim sklicala posvet predsednikov HTZ komisij, kjer so govorili o delu te komisije kot tudi HTZ komisij v gospodarskih organizacijah. Ugotovili so, da je lanskoletna akcija lepo uspela, saj so znatno zmanjšali število nesreč pri delu in poklicnih obolenj. Vse premalo pa so imele te komisije v lanskem letu opore s strani vodstev podjetij oziroma premalo finančne pomoči. Letošnje akci- Veljavo le dobilo domače tržišče Medtem ko je lesno podjetje -Mala oprema« v Izoli, kjer izdelujejo vrsto predmetov drobne galanterije, kot na primer servirne mizice za bolnišnice, kolonialne in pisalne mize itd., izvozilo še preteklo leto 95 ?/V ' je pa bodo usmerili predvsem v izpopolnjevanje osebnih zaščitnih sredstev in varnostnih naprav. Iz razprave je bilo razvidno, da je v gospodarskih organizacijah pereč problem nudenje prve moči ob lažjih poškodbah. Dogaja se namreč, da delavci iščejo prvo pomoč pri zdravniku tudi za najmanjšo nezgodo, s tem pa je povezana tudi izguba delovnega časa. Zato naj bi imela vsaka gospodarska orga- Naš fotoreporter Je na gradbišču v Vošnjakovi ulici v Ljubljani posnel gornjo sliko, vendar ni vedel, kakšen podpis naj bi naredil: ali -navdušeni športniki« ali -varnost pri delu« nizacija urejene omarice za nudenje prve pomoči. Delovne pogoje delavcev so sicer znatno izboljšali, tako da so bile nesreče lani predvsem posledica nepoznavanja ali neprevidnega manipuliranja s stroji. Zato naj bi med drugim tudi propagandna sredstva opozarjala delavce na nevarnost. I. Z. • PREDSEDNIK OSS NOVO MESTO LUDVIK KEBE: Ocenitev letošnjih občnih zborov Pred dnevi se je naš dopisnik iz Novega mesta oglasil pri predsedniku okrajnega sindikalnega sveta v Novem mcvstu tovarišu Kebetu in se z njim pogovarjal o minulih občnih zborih občinskih sindikalnih svetov. Tovariš Kebe mu je med drugim povedal naslednje: »Letošnji zbori so dobro uspeli. Pripravljati smo jih začeli že v obdobju občnih zborov sindikalnih podružnic. Razen tega je bilo \ času občnih zborov podružnic več sindikalnih po-s\7etovanj, sej in konferenc,- tako da so občinski sveti v svojih poročilih zajeli lahko najvažnejšo problematiko. Mnogo je k uspehu pomagalo to, da so dobili delegati poročila vnaprej in so se že pred občnimi zbori o poročilih organizirano pogovarjali. Zato je bila tudi razprava zelo živahna, saj je od 525 delegatov na vseh občnih zborih kar 130 delegatov razpravljalo o najrazličnejših problemih, tako o novih gospodarskih instrumentih ter o iskanju notranjih rezerv v kolektivih, o problemih delavskega samoupravljanja in o decentralizaciji samoupravljanja, o nagrajevanju po delu, o nujnosti ustanavljanja in uvajanja ekonomskih enot ter o nalogah sindikata, predvsem sindikalnih podružnic. Skratka, o vsem tem je bilo izrečenih mnogo misli in objektivnih ocen. Velika vsebinska vrednost razprav je tudi v tem, da so ločile probleme, ki naj jih urejujejo kolektivi, od onih, ki so potrebni urejanja na širši osnovi — v komuni. Subjektivnih razprav in prerekanj o drobnih, nebistvenih problemih letos ni bilo. Lahko rečemo, da so kritično ocenili delo v preteklem letu in hkrati v sprejetih programih dela nakazali pot, po kateri bo sindikat laže uresničeval nemajhne naloge v razvoju družbenih odnosov. Delo v preteklem letu je bilo zrelostni i?pit za mnoge iz občinskih sindikalnih vodstev. V nove občinske sindikalne svete je hup izvoljenih letos 61 % novih ljudi, zlasti delavcev.-« J. JAKOS • «JAVOR« POSTOJNA: Bili smo nriBravlienii Med kolektivi, ki se pripravljajo na decentralizacijo samoupravljanja, je tudi naše podjetje »Javor«. 2e od leta 1955 dalje imamo pri nas obratne delavske svete, ki so bili važna opora centralnemu delavskemu svetu. Obratni delavski sveti so prenašali sklepe in predloge centralnemu delavskemu svetu, ki je njihove pobude sprejel, če je šlo za probleme, ki so bili v pristojnosti CDS. Obratni delavski sveti so sami sprejemali in odpuščali delavce, sprejemali plane, imeli lastne obratne komisije itd. Že več časa imajo pa obratih tudi lastno obratovno knjigovodstvo. Zaradi tega novi gospodarski sistem ni našel kolektiv »Javor« nepripravljenega.- Tako smo pred dnevi izvolili nove svete ekonomskih enot. Da bi še hitreje prešli na obračunavanje po ekonomskih enotah, da bodo lahko šefi ekonomskih enot in voljeni člani svetov ob vsakem mesečnem obračunu sami na najpreprostejši način pojasnjevali članom svojih enot rezultate svojega dela. smo se dogovorili z Zavodom za organizacijo dela okraja Koper, ki je že v podjetju po posvettv vannju z orsrani upravljanja, sindikatom in ostalimi družbenimi organizacijami sestavil program svojega dela. Zadolženi so bili posamezni člani, komisije za uvajanje ekonomskih enot, da do postavljenih rokov uredijo vse priprave: nove normative materiala in časa. planske cene. pravilnike itd. Tako bodo ekonomske enote pripravljene za novo gospodarjenje. V tem smislu smo po vseh ekonomskih enotah tudi razpravljali z vsem kolektivom. Koordinacijski odbor sindikalne podružnice »Javor« Pivka PRIPRAVE MA 4. J ELIJ Kočevska in notranjska Letošnji Dan borca bodo prebivalo Kočevske, Notranje in Ribniške doline proslavili s številnimi prireditvami po vseh večjih središčih. Prebivalci Loške doline bodo imeli proslavo na Snežniku skupno s prebivalci nekaterih krajev Gorskega Kotarja in LR Hrvaške; tudi v Kočevju bo več proslav, -osrednja pa bo na predvečer praznika. V praznovanje tega praznika bodo vključili tudi praznovanje Dneva rudarjev, prebivalci Ribniške doline se bodo sešli na Travni gori in Grmadi. Zraven proslav bodo v dneh pred praznikom številna športna srečanja in kulturne prireditve. Tako bo v Kočevju republiško strelsko prvenstvo in javna mladinska oddaja »Pokaži kaj znaš«. Za praznik Dneva vstaje slovenskega ljudstva pa bodo prebivalci odšli na osrednjo republiško proslavo v Ljubljano. D. V. Bčsla knrljuff Ena največjih proslav Dneva borca bo na Dolenjskem iti v Beli krajini v Črnomlju, kjer bodo 4. julija na Gričku nad Črnomljem odkrili spomenik padlim borcem Bele krajine Sponvmik je mojslrovina znanega slovenskega kiparja Ja- koba Savinska, ki predstavlja skupaj z grobnico pomembno zaokroženo kompozicijo. Ob grobnico je prislonjen relief, ki se konča s stebrom, visokim 10,4 metra. Relief prikazuje začetek narodnoosvobodilnega boja prebivalcev Bele krajine. Osrednji lik predstavlja goloroko ljudstvo, ki se upre terorju okupatorja, nadalje prikazuje še tragedijo I. partizanske Belokranjske čete, ki je zaradi izdajstva nemških Kočevarjev doživela tragični konec v začetku novembra 1941. V ostalem pa prikazuje simbolično tisto, kar so Belokranjci žrtvovali v času štiriletnega boja za svobodo. Belokranjci pričakujejo. da bo na to proslavo prišlo k njim mnogo nekdanjih partizanov in tistih, ki se želijo podrobneje seznaniti s povojnim napredkom Bele krajine Viktor Dragoš Ribnica Letošnji dan borca bodo tudi v ribniški občini na Dolenjskem proslavili z vrsto prireditev. Osrednji proslavi bostn na Gori nad Sodražico, kjer bodo odkrili na šolskem po--Iot)ju snominsko ploščo, in v Grčaricah, kjer bo tamknišnia krajevna organizacija.. Zveze borcev razvila svoj prapor. Mi- mo tega bo tudi pohod patrulj po partizanskih poteh, ki se ga bo udeležilo več ekip za pokal Občinskega odbora ZB Ribnica. V. D. svoje proizvodnje na inozemsko tržišče, predvsem v ZDA, se je letos razmerje izvoza povsem spremenilo. Nov devizni sistem,, oziroma slabši konjunk-turni pogoji na tem tržišču so glavni vzrok, da bodo letos poslali kar 45 "/o izdelkov na domače tržišče. Vsekakor zanimiv pojav, ki pa je" končno razveseljiv za domače tržišče, saj je podjetje doslej v večini primerov zavračalo domače interesente in jih kljub velikemu povpraševanju največkrat »zadovoljilo« z izvrženim blagom. Lani je 92-članski kolektiv prav zaradi ugodnih pogojev v izvozu občutno povečal produktivnost dela: čeprav so število zaposlenih povečali le za 24 °/o. pa so proizvodnjo povečali za 59 °/o v primerjavi s predlanskim letom. Lani so šele 42 % delavcev nagrajevali po. delovnem učinku, medtem ko so bili vsi ostali plačani po času. Letos so tudi ustanovili tri ekonomske enote, kjer delavci čedalje odločneje postavljajo pred upravo podjetja predloge in zahteve, da bi se ekonomske enote lahko učinkoviteje vključile v samostojno upravljanje. Sedaj ima Mahi rodaJO letošnje p':oizv0^ nje. S tem se bodo iz0§I, okrog 80 °/o V I.u:il leden so montirali v trboveljski Cementarni 81 m dolgo rotacijsko peC ža žganje klinkerja. Ko bo začela konec leta peč obratovati, bo dajala 300 ton klinkerja dnevno !!!!!!1!!!!ll!!!ll[ii!i!!!illli!!!!!!ll! Hilli! miiuniimiiiuminiiimiinmmimiiiimiiiuiiiiiiiuiniiuiimiiimm ® Z RAZŠIRJENEGA PLENUMA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA V KAMNIKU: Še vedno: 100 proizvajalcev in le 10 upravljavcev Zelo razgibana razprava o uvajanju ekonomskih enot in decentralizaciji samoupravljanja na zadnjem plenumu občinskega sindikalnega sveta v Kamniku, je pokazala, da je še vse preveč čakanja iri izgovorov na račun tehničnih priprav in raznih izračunov. Pravijo, važno je, da mi vse natančno preračunamo in ugotovimo vse pokazatelje, šele potem bomo izvolili obratni delavski svet. Občinski sindikalni svet pa s takimi stališči ne soglaša v celoti. Tudi predsedniki sindikalnih podružnic menijo, da je treba celoten proces .decentralizacije pospešiti z izvolitvijo obratnih delavskih svetov, ki bodo potem mnogo laže potiskali ta proces naprej, če bodo sodelovali pri oblikovanju pogojev, v katerih bodo v bodoče gospodarili. Ponekod še vedno z nezaupanjem gledajo na sposobnost delavcev, da bi lahko gospodarili v okviru enote ali obrata. Morda se ta bojazen odraža prav v tem, da predvidevajo glede na število zaposlenih zelo maloštevilne obratne delavske svete. Mar lahko govorimo, da smo približali upravljanje neposrednemu proizvajalcu, če v obratu, ki ima 100 ali več zaposlenih, odloča le deset ljudi? , Zadnji plenum občinskega sindikalnega sveta v Kamniku je tudi pokazal, da bodo morali na podlagi čimbolj konkretne analize problemov, ki zavirajo uveljavljanje decentralizacije, nuditi več pomoči sindikalnim podruž-, predvsem kopičenju zalol skladiščih in s solidnim Pd8^ vanjem zagotovili enakornei dotok finančnih sredstev, ^arL osnovni pogoj za normalno slova.nje. . „ Borut CvensK? S AJDOVŠČINA: Ikdja za depšmijs kra]« Turistično olepševalno štvo v Ajdovščini se !e po 0 nem zboru resno lotilo »vope dela. Sklenili so, ,da bodo zvali vse prebivalce, da p1 ^ delovali pri urejanju kraja« ^ bi bil čimbolje urejen tpr, cvetju in zelenju. Tistim, k[D () do poskrbeli, da bo TU1*1®, okolje čim lepše, bo društvo P delilo denarne nagrade °P ig ma pohvale. Nasprotno pa n° . tistim, ki ne bodo poskrbeli ,j '.čistočo svoje okolice, P°s sf) obvestilna pisma. Predvsem 5 sklenili, da morajo izbrisaj hiš vse ostanke napisov iz p ■ italijanske okupacije, pl°cefS, naste tablice italijanskih za j« rovalnih družb in podobn0'^, sodelovanju bodo pritegnili . di fotoamaterski krožek in . c podjetje. Ti naj bi fotograf!1 • nekaj najslabših oziroma 11 i boljših primerov in jih v filmu prikazali prebivam r\-rr 4 re t i o m T* iT ' . Na Titovem trgu namera’ da' postaviti kiosk, kjer bi Pr0fj. jali cigarete, razglednice. J® j je in časopise, tako da mesc ne bi ob nedeljah ostali ^ vsega tega. Organizirali b,ajj tudi javne razprave in upoštevati čim več predkh samih prebivalcev. FELIKS HLADNIK • SLOVENSKE KONJICE: Prvi plenum a Na prvi seji novoizvolj611®^, plenuma občinskega sindika ^ ga sveta v Slovenskih KonJ1^, so za novega predsednika12 ^ g nicam in kolektivom. | ; ■ .-, i .; ;1pilil9!!lŠA • SOSKO GOZDNO GOSPODARSTVO TOLMIN: Napredek v mehanizaciji V Soškem gozdnem gospodarstvu Tolmin posvečajo vsa povojna leta veliko pozornosti mehanizaciji dela, s katero zmanjšujejo velik napor gozdnih delavcev. V zadnji! letih-so uredili kar 15 žičnic, med katerimi je najpomembnejša knežka, ki je dolga z vsemi kraki kar 16 km. V bližnji prihodnosti bodo dobili z mednarc^no pomočjo ( višini 50.000 dolarjev) med drugim tudi 50 ročnih motornih žag, za katere se delavci izredno zanimajo. Doslej so v svojem izobraževalnem centru usposobili za delo z žagami okoli 60 delavcev. • L, K. ® TREBNJE: Seminar za sindikalne funkcionarje Pred dnevi je bil v Trebnjem seminar za nova vodstva sindikalnih podružnic in za člane občinskega sindikalnega plenuma. Govorili so o novem gospodarskem sistemu, iskanju notranjih rezerv, delitvi do- S. F. 111111111111111 hodka in osebnih dohodkov ter o nalogah sindikata pri decentralizaciji delavskega samoupravljanja in uvajanja ekonomskih enot. 3. J. TKO Zreče. V sklepih, k1 * jih sprejeli na osnovi Pre(J,0Beiii občnega zbora, je PjedV jt-dan poudarek nadaljnji iglu vi organov upravljanja 111 ,-e{, teh organov v manjših P0?^^ jih. Tudi nagrajevanj11 D rSf posvečali večjo pažnjo. P ^ tako pa tudi izobraževanj11-^ 'osnovi sklepov za celo'leto 0 v kratkem izdelali Pr' preneha delovno ran116!' gč' rektorju oziroma upravni spodarske organizacije s ,'j v?' kom odpovednega roka. IJgoVji Ija delovno zanj z ozirom ■— , Odpovedm^-jt- mu začne teči z dnevorn _fa 0 ve odločbe ljudskega odstavitvi. Pristavek A' ObLO, da Vam delovno r* .„ i je ne preneha je v nas„ [f!ti^0’ zakonom in je zato n? ' ti!11' ven. Novi upravnik 'V35 f’e' re prisiliti niti da lovno razmerje z organizacijo, kjer je tl’1 ,Larn-3 zaposlen, niti da i're, pN delovno mesto obratovo 1 jo vico do izplačila oscm^eP hodka za ves čas oni10 roka in do izplačila odP Up, ^ Vam neupravičeno no''*\ dnem ko ste predali po*1 U d6, mu upravniku, ste narn. jansko bili razrešeni sv<1j0fiodc, danje funkcije, osebni ^jpn’' pa Vam gre za ves <5aS "id tega odpovednega roka-^ ^ f začel teči z dnem, ko bila vročena odločba gospodarska organizaf’- ^ zahtevi ne bi ugodila- tj, « pravico s pritožbo za.c‘_ pf»'. odloči o tem organ s?. -I jan ja, nato pa srre?11’^. spor pred rednim soditi 7 dni v gindikatih ® GORICA. - Na zadnji Seji piedsedstva Okrajnega sindikalnega sveta Gorica, so razpravljali o novih gospodarskih ukrepih, sprejetih na Zadnjem zasedanju Zvezne ‘judske skupščine ter o sprejemanju pravilnikov o delitvi eistega dohodka in osebnih dohodkov v gospodarskih organizacijah. Ugotovili so, da v mnogih podjetjih delavci niso seznanjeni z novimi gospodarskimi predpisi in ne vedo čemu se pripravljajo novi pravilniki. Podobno neznanje so pokazali tudi nekateri vodilni uslužbenci. ® V Goriških opekarnah so organi upravljanja in politični aktiy skupaj z Zavodom za organizacijo dela proučevali, kakšne naj bodo ekonomske enote. V razpravi je bilo največ govora o tem, kako urediti vprašanje odvečne delovne sile. ® KOPER. — Z namenom, pospešiti proces decentraliza-oije delavskega samoupravljanja v gospodarskih organiza-cija.h, se je predsedstvo Okrajnega sindikalnega sveta Ko-Per odločilo za posebno akcijo v kolektivih. Ta akcija zajema po pet gospodarskih organizacij v. občinah Koper in Izola, po štiri v občinah Piran, nežana in Ilirska Bistrica ter sest v postojnski občini. V nekaterih občinah pa so na pobudo občinskih sindikalnih Todstev še razširili število Podjetij, ki jim bodo občinski smdikalni sveti pomagali pri Ovajanju te politike. Da bi zagotovili učinkovitost akcije, Je sekretariat Okrajnega sindikalnega sveta izdelal naslednji okvirni program: prva laza: zasnova ekonomskih enot, politične priprave v posameznih ekonomskih enotah (posveti s proizvajalci itd.j, Razprava o principih in obli-jšah upravljanja, priprave in izvolitev sindikalnih pododbo-fbv v zasnovanih enotah, politične, organizacijske in kadrovske priprave za ustanovitev organov upravljanja v Ekonomskih enotah, ter v dru-?i fazi: volitev organov upravljanja in izdelava pravilnikov! ® Kolektivi kmetijskih gospodarskih organizacij na podkožju koprskega okraja že dalj časa živahno razpravljajo 0 uvajanju novega gospodarskega sistema in decentralizaciji delavskega upravljanja*, urvi rezultati se že kažejo, tako so se na primer v Kme-‘'Jski zadrugi Ilirska Bistrica odločili za 6 ekonomskih enot, k* bi jih upravljali zbori pro-•zvajalcev oziroma upravni odbori enot tam. kjer je več kot 30 zaposlenih. V Kmetijski zadrugi Izola imajo že 4 eko-Uomske enote, db konca ju- 'Ja pa bodo izvolili organe Pravljanja, V Živinorejsko P01Jedelskem kombinat« Po-sVt,na v zasnovi 7 ekonom-t,. |. enot, o nadaljnji decen-j ®hzaciji pa še razpravljajo, •pj'te bo dejansko omogočila ] .izvajalcem neposredno od-,canje v gospodarjenju in U , ' dohodka. Kmetijski - mbinat Koper je že pred s?Soiu izvolil obratne delav-n;C svete; praksa in uspehi lil. . epa dela pa že silijo ko-tctlv> da razmišlja o nadalj- njem približevanju upravljanja neposrednemu proizvajalcu. • Na letni okrajni konferenci sindikata kmetijskih, živilskih in tobačnih delavcev — ta je bila v začetku tega meseca — so razen gornjih ugotovitev — razpravl jali tudi o raznih problemih v kmetijstvu. Tako so govorili o ne-rentabilnosti nekaterih dejavnosti družbenih kmetijskih obratov (vzrok temu so včasih objektivne težave — administrativni vpliv na cene. pa tudi subjektivne slabosti), o investicijski politiki ter fluk-tuaciji kmetijskih delavcev, ki je eden izmed najbolj perečih problemov kmetijstva. Vzroki so: neurejeni materialni odnosi, težki delovni pogoji in slabi življenjski pogoji kmetijskih delavcev. • JESENICE. - Pred kratkim je bila seja komisije za organizacijsko kadrovska vprašanja pri Občinskem sindikalnem svetu Jesenice, na kateri so izdelali svoj program dela. Sestala se je tudi komisija za skrb za delovnega človeka in rekreacijo. Na seji so govorili o ustanovitvi občinske počitniške skupnosti. V kratkem se bodo sestale tudi ostale komisije Občinskega sindikalnega sveta, da bi sprejele svoje programe dela. • RADOVLJICA. Občinski sindikalni svet v Radovljici je imel pretekli teden prvo redno delovno sejo novega sindikalnega vodstva. Izvolili so šest komisij in štiri odbore: komisijo za kadrovska vprašanja. gospodarsko komisijo, komisijo za izkoriščanje prostega časa. za socialna vprašanja. za delavsko samoupravljanje. za povezavo z društvi Svobod in kulturno-prosvet-nih organizacij; ter odbore: obrtnih delavcev, trgovcev in gostincev, državnih nslužben- ' cev in prosvetnih delavcev, ter odbor zdravstvenih delavcev, Plenum je sklenil, naj vse oodružnice navežejo svoje blagajniško poslovanje direktno z občinskim sindikaL nim svetom v Radovi iicj in da ne bodo ustanavljali eks-pozitiv na Bledu in v Bohinju. ker menijo, da to ne bi olajšalo njihovega dela. Razen te?a «o izvolili začasno komisijo, ki ima nalogo, da skupno s sekretariatom občinskega sindikalnega sveta izdela poslovnik o poslovanju občinskega sindikalnega^sveta. • LJUBLJANA. Republiški odbor sindikata komunalnih in obrtnih delavcev je v zadnjem času posvetil osrednjo pozornost dyema nalogama: utrjevanju pred kratkim izvoljeni) odborov komunalnih in obrtnih delavcev pri občinskih oziroma okrajnih sindikalnih svetih in nadaljnjem poglabljanju delavskega upravljanja v družbeni obrti in komunalnih službah. • LJUBLJANA. Kmetijsko posestvo »Barje« Ljubljana ureja na Bistri pri Borovnici štiri odprte hleve za skupaj 400 krav molznic, ki jih bodo dobili letos jeseni. Sedaj, ko so hlevi skoraj urejeni, se je izkazalo, da projektant ni kaj prida mislil na funkcionalnost, ampak je upošteval geografsko lego. In tako bodo morali delavci hoditi okoli hlevov, če bodo hoteli priti iz hleva v hlev, kar bo seveda otežilo tudi vzdrževanje hlevov in krmljenje ter molžo krav. Novi hlevi sodijo v sklop obrata VERD, kjer obratni delavski svet ugotavlja, da s to gradnjo proizvajalci na Verdu niso bili vnaprej seznanjeni, še zdaj, po letu dni, pa nimajo niti načrtov. tt VAŠIH KOHi V • I/ .USIH ttONIA o tt VAŠIH %'t mu • TEKSTILANA KOČEVJE: • LIKO BOROVNICA: Lepi uspehi Že lani so v tekstilni tovarni sukna »Tekstilana« Kočevje ustanovili ekonomske enote. Brvi rezultati tega delovanja in proizvodnje po ekonomskih enotah so pokazali lepe uspehe. Novi gospodarski sistem in akcija sindikatov v zvezi s tem so jih še bolj spodbudili in tako'bodo sedaj imeli štiri ekonomske enote, ki jih bodo vodili sveti ekonomskih enot. Čeravno imajo zastarelo strojno opremo, so v zadnjem'času storilnost povečali za okoli 20 odstotkov. Menijo pa. da še obstajajo skrite rezerve, ki jim bodo omogočile še boljše uspehe kljub podražitvi prevoza in povečani ceni dolarja. V. D. • HRASTNIK: Do sredo avgusta izvoliti obratno delavske sveto N h posvetovanju, ki ga je ime! te dni v Hrastniku Občinski sindikalni svet s predsedniki in tajniki sindikalnih podružnic, so govorili o uveljavljanju novega načina delitve dohodka v posameznih podjetjih. Ugotovili so, da nekateri kolektivi načela novega sistema vse premalo poznajo, vsled česar tu in tam tudi nepravilno reagirajo. Odpraviti eventualne ostanke mezdne miselnosti in pospešiti formiranje socialističnih proizvajalnih odnosov na eni strani, ter povečati proizvodnost ob zmanjšanju proizvodnih stroškov in omejiti še tako upravičena vlaganja v osnovna sredstva na drugi strani, to so naloge, ki terjajo angažiranje slehernega člana kolek-t i v a. V drugem delu razgovora so analizirali dosedanje uspehe akcije za decentralizacijo upravljanja in sklenili, da bodo do srede avgusta izvedli volitve v samoupravne organe ekonomskih in obračunskih enot po vseh gospodarskih organizacijah. Zapaženo in kritizirano je bilo pomanjkanje ini- Nezonimonje, ker ne morejo odločati V podjetju LIKO v Borovnici imajo že dalj časa 6 obračunskih enot, vendar samo obračunavanje, brez odločanja, po enotah ni 'zainteresiralo delavcev za vse proizvodne probleme, kar se je pokazalo tudi po slabi udeležbi n£ sestankih. Sedaj se pripravljajo na ustanovitev delavskih svetov po ekonomskih enotah. J. V. • KOČEVJE: Pospešiti decentraiizacijo Pred dnevi je bila v Kočevju seja zbora proizvajalcev občinskega ljudskega odbora, ki so se je udeležili zastopniki delovnih , kolektivov in sindikalnih podružnic. Ugotovili so. da uvajanje ekonomskih enot in poglabljanje samoupravljanja prepočasi napreduje. Mnogi delovni kolektivi menijo, da še nimajo pogojev za take enote Minuli teden ,1e v kranjski tovarni Roleta izbruhnil velik požar. Domnevajo, da je požar nastal v lakirnici, ko je neki delavec vrtal cev vračat napeljave. Pri tem so razžarjeni opilki leteli na vse strani in eden inatd njih je padel tudi v škatlo, kjer so bili še ostanki nitrolaka. To Je bfla usodno. Delavec je hotel ogenj zadušiti, vendar je bil nemočen. Škodo cenijo doslej na približno 20 milijonov dinarjev • ZIDAR KOČEVJE: Štiri ekonomske enote Tudi v Splošnem gradbenem podjetju Zidar v Kočevju se zavedajo, da bodo v okviru eko- 'Hll![||l!!!lllll!lll!l!l!!lll!!ll!lll • KOPRSKO: Obdne občine med seboj Na občinskih konferencah Socialistične zveze, ki so bile H pretekli teden v izolski, piranski in koprski občini, je bolj m kot kdaj koli doslej prišla do Izraza težnja po urejevanju ne- gg katerih skupnih gospodarskih problemov. Gre predvsem za = nekatere gospodarske dejavnosti in tudi družbene službe, ki || jih je moč urediti enotno, kajti obalne občine predstavljajo jj zaključeno gospodarsko celoto. Posebej so bite omenjane ko- J munalne službe, kot so na primer vodovod, električno omrež- j je. razne servisne službe, skupna urbanistična služba in po- ^ dobno. Dosedanje cepljenje sil je namreč zaradi visokih re- H žijskih stroškov čestokrat kamen spotike na številnih sestan- II kih družbenih in političnih organizacij in posebno na zborih p volivcev, kjer menijo, da bi s skupnimi »pravami in enotnim j konceptom dela teh služb lahko prištedili dobršen del sred- = štev. Vsekakor bo vrsta pobud, ki so prišle tokrat na dan kot g rezultat že večkrat načetega vprašanja o sodelovanju obalnih g občin, osnova za uresničitev te pomembne zamisli. —sky Il!i!!illl!!llll!!!lllll!!!lll!ll!il!l!!!lllll!i|ll!'l![lil!!!lll!!ill!)!![l!lll!ll!!l!il!ll!!lilllll!!ll!ll!!l!!1!illilll[||!1i!!lll!![i!!!!!l!l1!!!lill[||ll!llilllll!!!lll!![!llll!!ll!!llll!1llllll!illl!l!iilil!!ill!l!!!lllii in vzporedno s lem tudi ne pogojev.za decentralizacijo samoupravljanja. Izkušnje kolektivov, ki pa so že ustanovili take ekonomske'enote, pa kažejo, da so proizvajalci sami zainteresirani za decentralizacijo delavskega upravljanja in ustanav- iniHlllllllHflllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIluniUIIIIIIIIIHIIM^ ii nomskih enot dosegli lahko - ugodnejše proizvodne Uspehe. Zato je delavski svet podjetja sklenil, da bodo ustanovili štiri ekonomske enote, ki bodo imele stoje samoupravne organe. Sklenili so, da bodo ti organi imeli skupaj 46 članov, volitve pa bodo prihodnji teden. Pri določanju števila članov so upoštevali dejavnost in ekonomske uspehe posamezne enote. Tako ima gradbišče v Kočevju kot osnovna ekonomska enota 19. članov, ostala pa nekoliko manj. V. D. • KEMIČNA TOVARNA KOČEVJE: Prvi delavski svet V Kemični tovarni Kočevje, ki je obrat v izgradnji, še vse’ do nedavnega niso imeli organov upravljanja. Pred kratkim pa so na pobudo sindikalne po- družnice tudi pri njih izvolili delavski svet. Tako bo tudi njihov kolektiv lahko odločal o vseh najvažnejših vprašanjih, • predvsem pa še sodeloval pri' gradnji novega tovarniškega objekia. ki bo predvidoma za-_ čel poskusno obratovati prihodnje leto. V. D. • INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA: Sedmim EE postopoma še pristojnosti V industriji usnja so že pred časom na pobudo sindikalne organizacije sklenili, da bodo izvedli deeeniralizacijo do 1. julija. Sindikalni odborbpo obratih so na sestankih z delavci že razpravljali o ustanovitri ekonomskih enot in prenosu funkcij na njihove, delavske svete. Pri tem so člani kolektiva pokazali precejšnje zanimanje in sami dajali še dodatne, predloge. Vsem delavcem so za lem posredovali material o decentralizaciji, ki so ga na osnovi razprav v kolektivu izdelali strokovni organi podjetja. 'lako je delavski svet sklenil, da bo v podjetju s 1. julijem začelo delati 7 ekonomskih enot. Centralni delavski svet je obenem priporočiT vsem ekonomskim enotam, naj ustanovijo zbore proizvajalcev, da bodo res vsi zaposleni v ekonomski enoti lahko odločali o pomembnejših zadevah v svojem obratu. Postopoma bodo prenesli na ekonomske enote številne pristojnosti: odločanja o zaposlovanju in odpuščanju delavcev, razdeljevanju osebnih dohodkov, razpolagali bodo z določenimi sredstvi skladov itd. M Minuli teden so v šoli Lucijana Seljaka v Stražišču pri Kranju S odprli okrajno likovno razstavo. Pripravil jo je okrajni odbor Pio-S nirskih iger In prikazuje najboljša likovna dela, ki so bila že raz-m stavljena na občinskih rastavah. Razstavljenih je 500 del mladih, gl s 36 gorenjskih šol lak® bomo letovaSi? ciative s strani sindikalnih organizacij, ki dopuščajo, da decentralizacijo izvajajo vodstva podjetij, in sicer v nekaj primerih izrazito tehnokratsko, ker zapostavljajo njen družbeno politični moment na račun ekonomskega. ZDENKO ULAGA • VRHNIKA: V manjših podjetjih se izgovarjajo Medtem ko se v nekaterih večjih podjetjih na Vrhniki že pospešeno pripravljajo na uvajanje ekonomskih enot in decentralizacijo samoupravljanja, pa je drugače v manjših vrhniških podjetjih. V. parkoiarni v Verdu na primer menijo, da so oddelki premajhni in preveč povezani, da bi lahko ustanovili ekonomske enoie. Vprašanje pa je, če lahko 17 ljudi (od 300 zaposlenih) v delavskem svetu odloča o vseh zadevah v podjetju. Zaio bi nedvomno kazalo le razmišljati o prilagoditvi upravljanja širšemu krogu proizvajalcev. Delavsko upravljanje nameravajo decentralizirati tudi v Trgovskem podjetju Vrhnika. Obrtno-gradbenem podjetju in v Bakelitu v Borovnici. V ostalih manjših podjetjih ne nameravajo uvesti ekonomskih enot, ker kot pravijo, objektivni pogoji to ne dopuščajo. Takim trditvam je bolj težko verjeti. če upoštevamo, da so to podjetja s 60 ali 70 delavci. P J J. Vršnik Ijanje takih enot. Zato so sprejeli skupno priporočilo, naj organi delavskega upravljanja in vodstva sindikalnih podružnic čimprej ukrenejo vse potrebno za ustanovitev takih enot. V. D. !!!!lllllil!lllllli!lllll!ll!lllllll!lllllll!lll!!lllll!!lllllllllllllll!lllllt!!!l!lllllill!l Zakaj pot na Rog ni zaznamovana Podatki o obisku Kočevskega Roga iz Kočevja in Dolenjskih Toplic kažejo, da je. v zadnjem letu te kraje obiskalo več kot 50.000 ljudi. Največ teli izletov organizirajo delovni kolekiivi in sindikalne podruž,-nice, da bi se seznanili e bojem in življenjem partizanov v leh predelih. Doslej je bilo tu precej narejenega, da bi čim bolje ohranili slavne spomenike iz NOB. Obiskovalci pa pogrešajo predvsem go-siišče. še posebej v bližini Baze 20. kjer bi se lahko okrepčali. Razen tega tudi ni oznak, kod vodijo poti na Rog oziroma k spomenikom NOB. Prav bi bilo. da bi organizacije kočevske in novomeške občine skušale odpraviti še vse te pomanjkljivosti. VIKTOR DRAGOŠ POČITNIŠKA SKUPNOST VIDEM-KRSKO jc odkupila najeti dom Materada v Poreču. Tu imajo 148 ležišč. 13. junija je že odšla na oddih prva skupina. Cena dnevnemu penzionu za odrasle Je 600, za otroke do treh let 100 din in za otroke od treh do 10 let 300 din. Podjetja dajo vsem, ki prežive dopust v tem domu, povprečno po 250 din regresa dnevno. KOLEKTIVI NOVOMEŠKE OBČINE imajo letos pripravljenih 158 ležišč za letovanje ob morju. Cene dnevnih penzionov so različne, vendar ne presegajo nikjer 700 dinarjev na dan. Ffodjetja dajejo tudi regrese v različnih zneskih. POČITNIŠKA SKUPNOST Črnomelj se je pogajala za odkup in ureditev doma v Strunjanu. Ker niso uspeli nabrati dovolj sredstev, je njihov načrt propadel. Nekateri delavci bodo tako letovali na Mirni gori in v Vinici. RUDNIK KANIŽARICA bo v sodelovanju s počitniško skupnost Bežigrad zgradil v Piranu dve \veekend hišici z 12 ležišči. Sindikat ima razen tega tudi pet šiotorov, ki si jib posamezniki izposojajo za taborjenje. J. J. »•JAVOR« PIVKA Koordinacijski odbor sindikalnih podružnic v pivškem »Javorju« je letos sklenil, da bodo člani kolektiva lahko letovali v domu v Piranu vsak po 10 dni. zato bodo plačali odrasli dnevno 300 dinarjev, za otroke pa P® 150 dinarjev. V Javorje-vem počitniškem domu v Piranu, kjer je 6 vreekend hišic s 30 ležišči, so letos marsikaj na novo uredili in opremili. »•LIV« POSTOJNA Člani sindikalne podružnice ko-vinsko-oprtnega podjetja »LIV« Pošto, pri 20 podjetja »LIV« Postojna bodo letos letovali v Vodicah —* Šibeniku. Tod so vzeli v najem zu ležišč v zasebnih sobah, razen tega pa postavili še 10 šotorov. Tako bo lahko v Vodicah ;od 19. junija do 9* septembra letovalo po 40 delavcev hkrati. Dnevni penzion bo od 650 do 800 dinarjev. Poskrbeli so tudi za izlete na slapove Krke, na Korintske otoke, v Zlarin itd. Sindikalna podružnica »LIV« Je r«3 neuspešnem poskusu Postojnčanov, da bi organizirali počitniško skupnost v Vrsarju, povabila tudi ostale delovne kolektive postojnske občine, naj se poslužejo njenega letovišča v Vodicah. POSTOJNA Razen tega ima svoj poCitniAKl dom na n \ rja tudi Gozdno gospodarstvo, in sicer v Zadru; Nanos iz Prestranka pa v Portorožu. Člani sindikalne podružnice občine .Postojna pa r>do letos letovali nekje v okolici Fbpra. m. A. TRŽIČ Tudi tržiški kolektivi so že začeli pošiljati v svoje počitniške domove prve delavce. Upoštevali so priporočila občinskega sindikalnega sveta, naj regresirajo dopust delavcem z denarjem ne glede na to, kje bodo letovali. Tako bodo podjetja dajala delavcem od 300 do 500 din regresa na dan. BOMBAŽNA PREDILNICA IN TKALNICA 17. Junija so že odprli svoj počitniški dom v Poreču. Tu imajo 115 postelj, dnevna oskrba za člane kolektiva pa Je 400 dinarjev. Ostali gosti bodo plačali polno ekonomsko ceno. V tem počitniškem domu, ki bo odprt do konca septembra, bp letovalo približno 1500 delavcev in njihovih svojcev. RUNO IN TOVARNA KOS v Umagu imata počitniški dom Tovarni usnja Runo in Tovarna kos in srpov iz Tržiča. V tveekend hišicah imajo 51 ležišč. Delavci bodo tu letovali največ po in dni, tako da bo skupno v sezoni letovalo najmanj 400 ljudi. Dnevna oskrba bo 800 dinarjev, člani kolektiva pa *a-do dali od tega 360 dinarjev. Naselje bodo odprli 19. junija in bodo sprejeli tudi nekaj članov Zveze vojnih invalidov. GRADBENO PODJETJE ima dve tveekend hišici v Poreč«. Dnevna oskrba bo 325 dinarjev. Ker bodo vsa podjetja regresirala svojim čianom. bodo mnogi izkoristili dopust tudi v drugih krajih, tako da računajo, da ho iz Tržiča letos odšlo na letovanje, najmanj 2000 ljudi. V. E. OBISK PREDSEDNIKA MODIBA KEITA mm »Si § , v ' • Predsednik republike Mali Mobido-Kelta, ki je bil teden dni S na uradnem obisku v naši deželi, '' je med drugim poudaril, dal ga je najbolj presenetil industrijski : razvoj ’v Jugoslaviji in navduše-- nje, s katerim jugoslovansko ljudstvo gradi svojo prihodnost. , Na vprašanje, če so v jugoslovansko - malijskih razgovorih tudi za mednarodni položaj. Predsednik Keita se je zahvalil jugoslovanskemu ljudstvu za prisrčen sprejem in tudi maršalu Titu, ki s svojimi političnimi akcijami zavzema vidno mesto, v mednarodnem dogajanju zadnjih let. “Odhajam iz Jugoslavije so se pogovarjali o sodelovanju . mladinskih, političnih in sindi-i kalnih organizacij. Kot praktičen primer je navedel dogovor, da . bodo študentske skupine iz'Ma-\ lija med počitnicami obiskovale Jugoslavijo, jugoslovanski štu-- denti pa bodo prihajali v republiko Mali in tako prispevali sti-. kom ne le med mladinskimi or-j ganizacijami, temveč tudi medsebojnemu zbližan ju obeh držav, f: Na vprašanje o oblikah go- j spodarskega sodelovanja je predsednik Keita odgovoril, da bodo prav obiski v jugoslovanskih tovarnah in zadrugah prispevali k marsikateri spremembi v gospo-; darskih načrtih, ki so jo do zdaj izdelali za medsebojno sodelovanje. Posebe j gre tu za lahko in-“ dustrijo, ki jo bodo po malijskem petletnem gospodarskem Tt načrtu zgradili za pridelovanje kmetijskih pridelkov, j Nadalje je Modibo Keita znova poudaril pomen bližnje konference nevezanih držav ne le , za države - udeleženke, temveč Proti tistim, ki prisiušku|e|o Ameriški State Department je praktično izpopolnil izum, s pomočjo katerega lahko preprečijo. prisluškovanje telefonskim ■/. pogovorom, do katerih pride v J ameriških veleposlaništvih. Wil-T liam Bosswell, direktor oddelka State Departmenta za varnost, : je zahteval od senata posebni do-polnilni sklad za proizvodnjo in uresničitev izuma. Doslej so zanj potrošili - okrog 50.000 dolarjbv. >Izum. -funkcionira,« je izjavil., Bossvvelk. »ostane nam le še, da ga J kupimo in instaliramo.« Kondicija Franca »Miroljubni generalisimus«, tako nazivajo španskega diktatorja Franca, je prisostvoval te dni izkrcavanju španskih mornarjev na Majorko. Tu so bili namreč največji španski pomor-■' ski manevri po vojni. Franco je • opazoval manevre z nekega torpednega čolna. Manevrom je prisostvoval tudi sin pretendenta na španski prestol princ Yuan Carlos, ki je opazoval vaje z nekega rušilca. Seveda nagajivim novinarjem ni ušla razlika v to- sodelovanju med obema državama in k izboljšanju . mednarodnega položaja.« M Jugoslovanska in malijska delegacija na čelu s predsednikoma Modibo Kertom Josipom Brozom-Titom med razgovori na Brionih Illlllllllillillillllllrt ............. IZ DOKUMENTOV O KONFERENCAH V KAIRU IN TEHERANU če M spet krenili poti ® @9 velta s premierom Velike Bri- »lova«, z admiralom Ingom in tani je in generalisimusom Leahijem, sta le-ta izrazila bo- jazen,; ker je general de-Gaulle Cangkajškom v Kairu 1943. leta in s sestanka v Teheranu, kjer so se sestali Roosevelt, Churchill in Stalin. Šef ameriške države, tako piše v dokumentip, le tedaj razčlenil s Cangkajškom možnost skrbniškega sistema v in-, dokini, mogoče za 20 ali 30 let. Stalin je bil za to. Stalin je po uporabil 11 francoskih divizij, ki so jih hotele ZDA .opremiti, in' s katerimi bi de Gaulle lahko kontroliral vso Francijo. V razgovorih je Roosevelt tudi izrazil, da bodo morali Amerikanci kar najhitreje zapustiti Francijo in Italijo in prepustiti Francozom in Angležem, da skupaj teh sestankih potrdil svoje sta- rešujejo lastne probleme. Ad-lišče, da Francija po vojni ni miral Leahy je predvidel, da bo treba, da ima »kakšno posestvo prišlo v Franciji do državijan-izven svojih meja«. skp vojne. V beležkah veleposlanika . Giede Nemeije je predsednik oblena piše, da je Stalin zatp Roosevelt med razgovorom s razgovori predlagal razdelitev Nemčije na pet con. Churchill je predlagal, da naj bi bili Bavarska, Baden—Wurtemberg in Faltz vključeni v Donavsko konfederacijo. Stalin je bil proti ideji takšne konfederacije, ki bi po njegovem mišljenju omogočila Nemčiji, da postane spet velika država. Churchill je,trdil, da je najboljša stvar Nemčijo razdeliti, pa čeprav samo 50 let. Stalin je rekel, da bo med Nemci kljub vsem ukrepom čutiti želje in manifestacije za ponovno združitev. Dodal je, da je splošni namen vsake mednarodne organizacije za m»el tako odločno .Stališče pro^,.; 'chure.Dillom trdil, da bo vseka- ohranitev miru prav nevtrali- Franciji, da bi dojel od Roos'e: velta in Churchilla nekatere kor prišlo, do . pohoda na Ber- signale, ki bi ga opozorili, kaj. poslati ^i^zije’0 RooteveU^e „ predvidel invazijo na Reich Roosevelt Pred kratkim so objavili v Londonu, Parizu in New Yorku nekatere dokumente o kairski in -teheranski konferenci. Le d kažejo in osvetljujejo nekatere sodbe in mnenja Roosevelta, Stalina in Churchilla o povojni politični razdelitve Evrope. In, ker je Nemčija v prvem planu, posredujemo našim bralcem nekaj odlomkov iz teh dokumentov. Predsednik Roosevelt je smatral decembra 1943, »da Francija vsekakor ne bo znova postala prvorazredna sila, vsaj 25 let ne«. Win-ston Churchill pa je smatral, da je, kar se tiče Nemčije, glavna stvar v tem, da je le-ta razdeljena, pa čeprav samo 50 let«. Dokumenti imajo več kot 900 strani. Vsebujejo zapisnike s . posvetovanj predsednika Roose- lilllllllllllll[lllll!llllllllll!!ll!!lllllll)l!lllllllllllll!llllllllll!lllllili!illllllll!lill!llll!!llllll!l!lllll!ll! le-ta pravzaprav ukrepata za prihodnjo ohranitev, miru. Roosevelt je v pismu svojemu državnemu sekretarju Cordellu Hullu 1944. razložil svoje stališče glede Indokine in napisal, da je Velika Britanija, kakor se zdi, proti temu stališču samo ■brez kakršnega koli odpora, ali ’pa celo brez odpora. Hopkins je smatral, da morajo pripraviti-desantno divizijo za Berlin, ki - bi jo uporabili dve uri po •kapitulaciji Nemčije. zategadelj, ker se boji posledic , .f° B°hlenovih beležkah je takšne rešitve za svoja lastna britanski predsednik med raz-posestva in posestva Nizozem- Sovorom s Stalinom in Roose-ske. Roosevelt je smatral, da je ^0J.S0 govorili o razde- bistveno za svetovni mir to, Ja ' »tvi ^ Nemčije m o poljskem SZ, Vejika Britanija in ZtfA »oranju. •°mzoril Strina, da razčlenijo vprašanje' kohtfbj^'zel},, da. so tako, da se ne bi nobena od vea' ' lT>?3e ‘Sovjetske. likih sif jela k' s° -,a Podpisali predsednik legalne laoške vlade Suvana Fu-oa vodja giPa0 . dospeli ! Sufamivong m predsednik uporniške vlade Bun Um je rečeno, da so voditelji treh’laoških vladi n?P°razura za sestavo vlade nacionalne enotnosti m da bodo nadaljevali razpravljanji o ustanovitvi eno« Vlade na novem sestanku, da bi čimprej dosegli državno enotnost. pravijanje o ustanovit ličnih lw°eil“ » t“dl reeenp, da bo vlada nacionalne enotnosti sestavljena s predstavniki treh glavnih P0 treb-ia ,m ke in stafilokoke, ker so. iigoto-Vlli, da lahko ti raztopijo §trje-n° kri. Koki obeh vrst imajo fer-rrierit, ki - ga je mogoče izolirati H1 ki je po učinku podoben fibro-12inu,. naravnemu fermentu v oloveški krvi. Pri nadaljnjih raziskavah so Ugotovili, da ferment v strepto-li0^ih aktivira fibrolizin in ,znat-n° stopnjuje njegovo dejavnost. Ker pa streptokoki vsebujejo Pdi strupene snovi, je nastal pro-kako napraviti tako pri-dobljeno streptokinazo neškod- Raziskovalni skupini prof. rhulza v Marburgu (Zahodna ornčija) je uspelo pridobiti po-P^lnoma čist preparat. Tako so “ izognili pojavom pri pacientih. č1 s° jemali to zdravilo: zvišana ^mperafura, hud glavobol, bole-_lne v mišicah in znižanje krvne-ga Pritiska. .. Podobne rezultate je zbral tu-tol newyorški profesor dr. CUf-ki je ugotovil: zdravljenje po Postopku je uspešno, če se ^ c^e najkasneje tretji dan po iz-1 u"u bolezni; nezaželeni pojavi n„. nastopijo le v 5—8 odstotkih primerov. ž 5l«ri!skl kalibru]i Leta ti 2n -ta 1S42 je uspelo ameriškim JoncSt^’enik°m proizvesti raili-rjpj., bel miligrama štiriindevet-jemesa elementa, ki ga imenu-0 Plutonij. To je zdaj že pre- že več let element v flaii So 2 97. i znan element, saj atn, atn° Plutonij kot bombah. . iutonij pa ni najnevarnejši ^alt .Remonti, ki sta jih doslej ztla c’oveStvu sodobna tehnika in - ^st. z nuklearnimi poskusi Prišli medtem še do elementov ^Porednimi številkami 95, 90, Pa ueta 7954 pa sn znanstveniki ptv a^fornijski univerzi zasledili tiovG, neznatne količine osemin-p0 'desetega, elementa, ki so mu vseučilišču dali ime ra]0 0rnij. To odkritje, ki bi moje ‘Znanstvenike navdušiti, pa ^napraviin med njimi pravo Vet,. 0 'n celo preplah. Temu no-tre(,u niementu namreč ni več po-Prjfj”8 Verižna reakciia. kot je to (ir,,‘r.r Pri uranu, plutoniju in sarrlG' marveč lahko eksplodira j« 5 °d sebe. Se več! Medtem ko "ih ^ntnrnsko eksplozijo potreb-t)ija dvanajst kilogramov plutb-bi h s° teoretiki ' izračunali, da Če b.'fornit eksplodiral že tedaj. , Kr&fJ zbrali skupaj le nekaj tegg °v- Če bi samo dva grama Prim n°vega elementa vložili v Plrw!eren naboj, bi njegova eks- uničila celo srednje veliko Raziskovalna dela je vodil dr. .Milovan Jovanovič, profesor na . beograjski veterinarski fakulteti. V sodelovghjp. z drugimi strokovnjaki na fakulteti .tkr. » sodelavci inštituta za uporabo .jedrske energije v kmetijstvu in živinoreji ter veterinarskega zavoda — obe ustanovi sta v Zemunu — je pravzaprav iznašel nov postopek za pridobivanje cepiva. Zaščita ovac proti pljučnim zajedavcem je le prva v vrsti možnosti .za uporabo te iznajdbe. • Pripravili so vse potrebno: za raziskave,'katerih cilj je izdelava'cepiv za zaščito tudi proti drugim boleznim. Izdelava tega cepiva je zapletena,, zamisel o načinu predelave in uveljavljeno načelo delovanja cepiva pa sta pravzaprav zelo preprosta. Organizem se lahko sam bori proti virusom, ki povzročajo bolezni, pri parazitih pa to ni bilo mogoče, ker so ti zajedavci dejansko živi organizmi, mndgo večji .od virusov. ' , Naši strokovnjaki so zamisel »asne-vali takole: ličinke zajedavcev — to~ao paraziti na tisti razvojni stopnji, ko se šele izležejo iz jajčec — so izpostavili delovanju rentgenskih žarkov in radioaktivnega kobalta 60. Obsevanje ao prekinili, preden so ličinke odmrle. Tako oslabljene so jih z injekcijsko iglo spravili v organizem. Ličinke so ie živele, vendar so jih z obsevanjem dovolj oslabili. da niso več mogle povzročiti bolezni. Organizem je bil močnejši od njih in jih je. zlahka premagal. V teip boju se je dovolj okrepil, da. se je kasneje samostojno uprl zdravim parazitom, če so se pojavili, in jih uničil. Tako postane organizem odporen proti zajedavcem, prav tega pa znanost doslej ni mogla doaeči.' Na pomoč ji je priskočila jedrska energija, brez katere bi 'profesor Jovaftovič in njegovi sodelavci ne mogli pridobiti cepiva. ■: PRIHODNJE LETO: PRAKTIČNA RABA Delo je zhatno zahtevnejše In bolj zapleteno, kot bi se opazovalcu zdelo na prvi pogled. Ličinke parazitov, iz kateri naj bi pripravili cepivo, je mo-gpČe.pojiti samo na ovčjem tkivu, pa še tam je, pogoj, da mora biti žival po-polndipa zdrava. Prav zato so mladička takoj ločili od matere in ga umetno hranili. Tak« gojijo tudi živali, na katerih preizkušajo zdravilo. : Cepivo so doslej preverili na približne 129 jagnjetih-. Poskusi kažejo, da je zaščito mogoče doseči v skoraj vsakem primeru,- Ugotovili so tudi, da so rezultati • najboljši, če živali dobijo dve injekciji v presledku enega meseca. Vendar bodo cepivo še nekaj časa 'preizkušali, preden ga bodo uvedli y prakso. Ugotovili: bodo najprimernejši način dajanja čepiva, izboljševali bodo njegovo učinkovitost in proučevali zaščitno dobo. Pravijo, da bodo začeli to zaščitno cepivo praktično uporabljati prihodnje leto. ZAŠČITA BO PREPROSTA IN POCENI Gospodarstvo bo Imelo od tega velike koristi. Pljučne bolezni ovac so razširjene malone'po vsej naši deželi. Včasih zboli na pašnikih nad polovico čred. Mnogo drobnice pogine, tiste živali, ki ozdravijo, pa se krmežljave in zaostajajo v razvoju. Bolezni, ki jih povzročajo zajedavci v črevesju, so tudi že doslej v glavnem preprečevali * tem,..da so dodajali krmi posebne snovi. Tistih živali, ki se večinoma pasejo, na ta način niso mogli zaščititi, sredstva proti pljučnim zajedavcem pa doslej »pl©b ni bilo. Zdravljenje je bilo težavno, saj skorajda ni mogoče spravljati zdravil naravnost v ovčja-pljuča. - r V prihodnosti bodo pripravljali zaščitna cepiva tudi prod drugim boleznim. Vse kaže, da b« zaščita po tej zamisli preprosta in tudi poceni. Žuželke - nepremagljive prebivalke zemlje V jantarju so našli 12.000 vrst žuželk, ki jih je smola »zasužnjila« pred več milijoni let Doslej še niso ugotovili, kdaj so se pojavile na našem planetu prve žuželke, znano pa je, da so ta bitja živela že pred dinozavri, torej nekako pred 250 milijoni let. Kp se je na našem planetu razvil dinozaver, je že bilo nešteto insektov. Dinozavri so zdavnaj izumrli — po nekaterih domnevah nekako pred 80 milijoni let — insekti pa že živijo. Najdišče okamenelih, fosilnih insektov v Floressantu na Floridi je pravcati rudnik. Nad plitvim jezerom se je nekoč dvigal ognjenik. Žuželke, ki so letale nad vodno gladino, je vroč ognjeni-ški prah odnašal v jezero. Vedno iznova je padal na jezersko gladino ognjeniški prah, nazadnje je voda povsem izhlapela. V plasteh prahu, ki je otrdel na jezerskem dnu, se je ohranila množica žuželk. Samo na tistem področju so odkrili nad 50.000 fosilnih ostankov žuželk, vendar najslovitejših Insektov niso našli v kamenju, temveč v jantarju (okameneli smoli). Iglavci, ki so takrat v gostih gozdovih pokrivali zemljo, so izločali smolo. Nanjo so se prilepili mnogi insekti, smola jih je pokrila in jih ujela. Ker je morje zalilo obale, kjer so nekoč rasli iglasti gozdovi, je les strohnel, smola pa je okamenela skupno z ujetimi insekti. Kasneje so valovi naplavljali okamenelo smolo — jantar —- in tako so ti insekti ostali milijone let v prosojni grobnici. Doslej so našli okoli 150.000 tako konserviranih insektov, ki jih j« prav zaradi tolikšne množine mogoče proučevati. Naravoslovci so doslej ugotovili nad 12 tisoč vrst insektov iz tistih davnih Časov. Presenetljivo: v milijonih let so se spremenili komaj za spoznanje, nekateri pa sploh ne. Mravlje so že takrat živele v skupnostih, kakršne imajo zdaj. Skupino njihovih matic, ki so bile očitno na poti, da bi ustanovile nova mravljišča, pa' so se ujele na smoli, so našli v skupnem jantarnem grobu (na sliki zgoraj). Naši racionalizatorji in izumitelji Dva iz Hrastnika .. kozarcev moramo narediti do konca meseca. Kaj boš potuhtal, da jih bomo v tem času res napravili?« Pol za šalo, pol za res izrečene be^ sede so veljale delavcu v modri ^delovni' obleki, Jožetu Veleju, ki ga pozna vsakdo v hrast,niški steklarni. »To Je . naš .* J Ježe Velej Hrastnik delata že dva — napravi več kot 2000 kozarcev v eni izmeni, strežeta pa mu la dva delavca. »Veite, • tem polavtomatom ne bi dosegli' takih uspehov, če bi delali z uvoženimi kalupi oziroma modeli.« Res, na njegovi' delovni mizi sem videl valjast model iz Zahodne Nemčije in kozarca; odtisnjene v tem kalupu. Njih površina ja'bila' spraskana in polna drobodh odrgnin,'ki jih je zapustil nesolidno,’izdelan kalup. Pozornost pa je vzbudil model malce drugačnih oblik. Tega je izdelal Jože Velej iz domačih surovin. 8 tem modelom je kompleti-nil svoj stroj. In rezultati? Ž domačim kalupom ižvržejo la po 50 do 80 kozarcev, medtem ko jih inozemski pokvari tudi po 500 od 2000, kolikor jih naredijo-v osmih urah. .'.Gekdorkoli v steklarni omeni Jožeta Veleja, nikdar ne pozabi omeniti njegovega raeionalizatorskega »dvojnika« — Adalberta Podlunška. Letos februarja je namreč dokončal posebne bobne za ob-žiganje steklenih izdelkov, s katerimi prihrani podjetje nad 15 milijonov di- drage, dobavni roki so dolgi, po kakovosti pa potrebam steklarne tudi ne ustrezajo najbolje. Podlunšek pa je zdaj izdelal res kvalitetne in praktične gorilnike, ki delajo brez zastoja in čiščenja tudi po deset dni. In ne samo to: prej so uporabljali pri obžiganju stekla kompresorski zrak, zdaj pa so ga nadomestili z neštetokrat cenejšim ventilatorskim zrakom. »Veste, pri nas ,šparamo‘ že pri dinarjih,« sta rekla ob slovesu, Za njun trud ju je podjetje nagradilo s po 50 tisoč dinarji. M. H. racionalizator,« pravijo in Velej ts vzdevek res zasluži. Nemiren duh, zagrizenost in vztrajnost, ki mejita malone že na trmo, mil že pred vojno niso dali mitu. Za takrat je. marsikateri stroj ali peč poprirvil tako, da so se kar čudili. Prenekatere načrte mu je pretrgala vojn«. Po osvoboditvi pa je lahko svojega konjička, ki .je že kar poklic, nemoteno razvijal. Njegov največji dosedanji uspeh je.pol-avtomat za lahko pihane kozarce. Najrazličnejše steklene kozarca so. v tej steklarni vse do leta 1956 pihali in oblikovali ročno. V eni izmeni ja 'naredilo pet' ljudi do 1500 kozarcev. Njihovo delo je bilo naporno in tudi drago. No, Jože Velej je napravil konec trpljenju. Njegov polavtomat — v »teklarni Adelbert Podlunšek narjev letno samo na gorivu. Namesto mazuta so namreč pri obžiganju začeli uporabljati zemeljski plin. Temu primemo'p* je bilo treba prilagoditi gorice Oziroma gorilne šobe. Podlunšek je dva meseča risal, pilil, brusil, žagal in poskušal, preden je uspel. Njegov dosežek je še toliko večji, ker takšnih šob pri nas ne izdelujejo. V tujini pa so Velejev polavtomat za izdelovanje kozarcev \AŠ POMENEK Iz visokih ped dobimo lito železo, to je zlitino zelezs z ogljikom m se nekaterimi drugimi elementi, ogljika je v litem železu vselej več koi mJ, •. ostalih primesi, kot uenlmo silicija, mangana, fosforja in žvepla pa je manj. Zanimivo je, da ao prav od odstotka ogljika in ostalih elementov v najveCjl meri odvisne lastnosti železa. Bolj kot lito železo uporaMja sodobna Industrija jeklo, ki ga Iz litega Železa dobimo tako, da zmanjšamo v njem odstotek ogljika in ostalih primesi. Uto železo Je namreč resda trdo, zato pa Je tudi krhko ter ga ne moremo valjati, ali kovati. V nasprotju z njim pa je jeklo, zlitina železa, ki ima manj kot 1,7*/» ogljika, trdo in elastično, iz litega železa dobimo jeklo tako, da ga spet talimo in pri visoki temperaturi Izpostavimo toku zraka, ogljik v litem železu pri tem v večji ali manjši meri izgori. Jeklo lahko ločimo po tehnološkem procesu pridobivanja, po uporabi ln po primeseh, ki jih ie vse- Železo in jeklo huje poleg ogljika. Največkrat pa delimo Jekla na tako imenovana ogljikova Jekla in na leglrana jekla, v katerih nahajamo mimo ogljika Se enega, dva ali več elementov. Glede na Uporabo pa ločimo Se konstrukcijska in orodna jekla. Konstrukcijska jekla nam služijo za najrazličnejše konstrukcije, v strojni industriji ln podobno. Tudi ta Jekla imajo primesi, denimo mangan. Orodna Jekla, ki jih uporabljamo za izdelavo najrazličnejših orodij, kakršna uporablja sodobna industrija, se tudi odlikujejo po prav posebnih lastnostih. So mehka in zelo žilava, žilava, trda ali pa zelo trda, kar Je spet odvisno od odstotka ogljika, ki ga vsebujejo. Omenimo Se na kratko leglrana jekla, to Je zlitine železa In ogljika, ki so jim v večji ali manjSl meri primešani Se nekateri drugi elementi. Prav od teh elementov so odvisne lastnosti teh jekel, denimo trdota, il-lavost, odpornost proti trenju, odpornost proti udarcem ln obremenitvi, proti temperaturi ter spremembi fizikalnih ln kemijskih lastnosti. Dodatek silicija na priliko močno poveča elastičnost Jekla, dodatek mangana pa njegovo žllavost. Ce do-damo Jeklu volfram, postane zelo trdo. Kombinacije različnih elemen- k* dodajamo jeklu, nam tako lahko dajo zaželene lastnosti. Za pri-®*r: k*ko. Primesi spremenijo lastnosti jekla, lahko vzamemo jekleno zlitino, ki vsebuje 18 •/* volframa, 4 *A kroma in 1H vanadija. To jeklo ostane trdo celo pri temperaturi rdečega žara in ga zato uporabljajo za Izdelavo naprav ln orodij, ki obratujejo pri zelo visokih temperaturah (na primer noži, svedri In podobno). Fanfare, množica ljudi, slavnostni govori. Bleščeče stene nove stavbe ponosno in samodopadljivo zro na vrvež okoli sebe. In ljudje so veselo razpoloženi: Končno smo tudi mi dobili svoj kulturni dom. Odpira se zastor pred novim dejanjem našega kulturnega, družbenega in družabnega življenja ... Tako in podobno potekajo prvi trenutki zgodovine novozgrajenih kulturnih im delavskih domov ter družbenih centrov po različnih krajih Slovenije. Mnogo obetajo ti prvi trenutki. Človek že vidi plakate, vabila, ki napovedujejo nove, pestrejše dogodke. Vidi sebe, kako z množico drugih spoštljivo hodi po širokih avlah, stopniščih, poseda v dvorani, prebira knjige in časopise, gleda televizijo, posluša predavanje, igra šah, hodi na vaje svoje amaterske skupine, se uči in zabava... Iill!llllllllllllllll!lllllll!lllll!ll!lllll!ll!llllll!llll!lllllllllll!l!ll!l!lllllll Vrsto novih, lepih domov že imamo v Sloveniji. Veliko truda in denarja je bilo potrebno zanje. Toda samo zato, ker stojijo, še ni povsod zadoščeno vsem željam in zahtevam prebivalcev. Zato, ker povsod ti domovi ne živijo polnega življenja, njihova vrata so še pre-večkrat zaprta. Niso to vedno tisti resnični centri, ki bi združevali v svojih prostorih vso mogočo dejavnost vsakdanjega družbenega, kulturnega in družabnega življenja. Zakaj tako? Mnogokrat smo že slišali ugovore in prigovore na račun nekaterih domov. Morda so včasih pretirani, neupravičeni. Res pa je tudi, da se človek ponekod lahko zgubi v vseh teh prostorih, tava in omahuje, a pravega prostora za vse tisto, v čemer se želi udejstvovati, ne najde. Kadarkoli se pogovarjamo o kulturnih ali delavskih domovih, srečamo lahko predstavnike dveh mišljenj. Eni so pristaši zunanje lepote, lepe opreme, mogočnosti — ti so V manjšini. Drugim pa jc važnejša praktična stran — ti so v večini. Glej, govorijo pristaši prvih, kako mogočno! Najlepši dom imamo daleč naokoli! Že, že, ugovarja drugi. Nič nimam proti če je lepo. Toda samo dvorana, oder pa še kak prostorček zame ni dovolj. Kje bom plesal, kje poslušal predavanja, gledal televizijo? In tisto malo prostorov, ki so na razpolago — kdo bo plačeval za njihovo vzdrževanje, da jih bom lahko tudi res uporabljal? Ne bodi no nestrpen. Se bo že uredilo. Misliš samo na danes, dom pa smo vendar zgradili za sto in več let in prav gotovo ne bo vedno ostal prazen. Da, danes in jutri. Tako radi primerjamo to dvoje. Toda če danes ne bomo premišljeno urejevali in gradili, ali bomo jutri res že tako bogati, da bomo lahko staro popravljali in gradili novo? Najbrž ne. Lahko pa le že danes naredimo vse tisto, kar res potrebujemo tako danes pa tudi jutri: dom za vse, prostore za vse, ki si jih želijo, ki jih zahtevajo. Morda bodo skromnejši, a kljub temu v celoti uporabni. Danes pa povsod ni tako... NA VRSTI JE ZAGORJE Odločili smo se za kratek sprehod po nekaterih domovih. Seznanili smo se, kako ti domovi v resnici živijo, zvedeli nekaj številk in mnenj o obisku, sredstvih itd. In zaključki? Počakajmo — najprej podatki. Zagorje je bilo prva postaja na tej poti ugotavljanja stvarnosti. Dobro leto dni je od tega, ko' so škarje prerezale trak pred vhodom enega nedvomno najlepših tovrstnih domov v Jugoslaviji. Po enem letu pa je bil postavljen pred obtožbo: ne- funkcionalen je, predrago vzdrževanje, preveč sameva. Ali res? In zakaj? Velik je dom v Zagorju. Koliko ima vseh prostorov in kolika je njihova prostornina ne ve niti sam upravnik. Za različne dejavnosti pa pridejo v poštev: dvorana z odrom, tako imenovana steklena dvorana, lutkovna dvorana, dve garderobi, šahovska soba, knjižnica (še neurejena) ter nekaj upravnih prostorov. V teh prostorih imajo vaje sekcije Svobode: pevski zbor, zabavni orkester, dramska sekcija, baletna skupina pa še rudniška godba na pihala (na odru) in občasno še kaka manjša skupina (n. pr. literarni krožek in podobno). Čeprav prostori niso za vse tudi najbolj primerni se le lahko vsi zvrstijo. Razen tega uporabljajo lutkovno dvorano še: rudnik za razne tečaje, delavska univerza za predavanja, občasno (ob večjih oddajah in ob nedeljah dopoldne) pa je namenjena tudi za gledanje televizije (za večkrat menda ni dovolj interesa, za deset ljudi pa je čiščenje predrago). Vendar pa so ob popoldnevih in ob večerih ti prostori v glavnem zasedeni. Steklena dvorana je namenjena raznim posvetovanjem, večjim predavanjem in plesnim ter zabavnim prireditvam — povprečno trikrat tedensko ni prazna in približno 12.000 ljudi se je letos zvrstilo v njej. V veliki dvorani pa je bilo v letošnji sezoni okrog 60 prireditev (gledaliških predstav — domačih in gostovanj — akademije, nastopi raznih skupin), skozi njo pa je šlo okrog 25.000 ljudi (redne kino predstave niso vštete). Kako je torej z obtožbo o funkcionalnosti in izkoriščanju prostorov? Človek dobi vtis, da lahko pravzaprav vsi, ki to že- vzdrževanje in čiščenje. Ljudje pa se tudi pritožujejo: za vsako stvar, za vsako' prireditev je treba odšteti toliko in toliko Kako to, saj dom je vendar naš? Zamotan problem, ker vsak res ne more plačati toliko kot zahtevajo in so morda tudi zato prostori večkrat prazni. Toda dom stoji, je velik, je lep in mora lep tudi ostati. Za to je potrebno precej sredstev. Teh pa ni ravno v izobilju. Dom je zavod s samostojnim finansiranjem, dotacija je minimalna (800.000 dinarjev odobrenih, če odštejemo amortizacijo, ki pa se bo uporabljala za dokončno dograditev doma) in mora nekje dobiti sredstva za vzdrževanje. Glavni vir dohodkov je dobiček od kinematografa in pa najemnine, ki pa niso pretirane in so daleč pod ekonomskimi stroški ter se ravnajo tudi po »premoženjskem stanju« stalnih ali občasnih gostov. Letni proračun pa znaša brez amortizacije okrog 13 milijonov, od tega prispeva kino okrog 9 milijonov, dotacija 800.000, ostalo pa so najemnine. Brez njih torej ne gre in ne more iti. Morda bi se dalo ■ kakšno malenkost še spremeniti, vendar verjetno prav ve- veliko preveč zapuščen. Morda je to samo prvi vtis? Nekaj podobnega je v Trbovljah. Tu je bil dom prvotno namenjen za poklicno gledališče in o njegovi nefunkcionalnosti za današnje razmere je bilo že veliko napisanega. Tako sta v domu dve veliki dvorani za kino in gledališče, velik foyer, 2 prostora za Svobodo, 4 garderobe in dva prostora za delavsko univerzo ter vrsta manjših upravnih prostorov (od teh nameravajo 4 preurediti v klub). V gledališki dvorani je bilo 81 prireditev (dramske predstave, nastopi domačih in tujih skupin), v,, drugih prostorih pa še 112 drugih’ prireditev (predavanja, posvetovanja i. p.). 36.000 ljudi je šlo skozi gleda* liško dvorano, 12 tisoč jih je bilo na predavanjih, posvetovanjih in 23.000 na razstavah v foyerju.' Razen tega pa še nekaj zabavnih prireditev (silvestrovanje, pust i. p.). Dotacije: 1 milijon od občine, ostalo pa so najemnine, ki so prav tako globoko pod dejanskimi stroški (tretjina polne cene). Proračun za letos: okrog 6 milijonov. Spet igra glavno vlogo denar. Prireditev bi bilo lahko več, izkoriščenost večja,, toda V marsikaterem kulturnem in delavskem domu po Sloveniji še ni prostorov, kjer bi lahko mladi in stari sproščeno preživljali svoje proste ure ob branju, pogovorih, predavanjih, igranju šaha in podobno. lijo, najdejo prostor. Seveda pa s tem ni rečeno, da so prostori res dovolj izkoriščeni. Število obiskovalcev doma bi se lahko tudi že danes precej povečalo. Ovira pa je med drugim tudi premajhna dejavnost Svobode pa še morda drugih organizacij in društev. Kje je klubsko življenje? Zdaj sicer pripravljajo za klub manjši prostor ca. 16 kvadratnih metrov, ki pa je odločno premajhen, medtem ko bi bila steklena dvorana za to vrsto dejavnosti veliko bolj primerna. Prav tako so bolj redka pojava plesi (menda tudi za " to ni dovolj interesentov, ljudje se ne počutijo dobro in domače v tem reprezentančnem prostoru) in zabavne prireditve. Druga ovira je denar. Med drugim se pojavljajo pomisleki: več ljudi, več umazanije, več poškodb in zato več denarja za liko ne. Občina za sedaj tudi ne more prispevati več. Torej morajo to neljubo, a nujno denarno breme nositi koristniki doma in si morajo sami, predvsem Svoboda, pač zagotoviti večji vir dohodkov in obenem poskrbeti za večjo izkoriščenost S tem pa je združena še tudi večja propaganda in pa nadzor nad obiskovalci, da se navadijo na prostore, jih čuvajo (vse v domu je pač reprezentativno, občutljivo, drago), ne bi pa smelo prevladovati mnenje, da se za nekaj ljudi ali malo manj disciplinirane obiskovalce ne splača čiščenje. DVE DVORANI, A OSTALO? Tako v Zagorju. Prvotna ostra obtožba sicer malo zbledi, ker tako hudo spet ni, vendar dom kljub vsemu izgleda marsikatero skupino morajo odkloniti, ker so stroški preve-. liki, najemnina pa ne more biti ..večja, ker tudi nastopajoče skupine ne bi mogle več plačevati. Torej —j- podobni problemi kot v Zagorju. Ob tem naj omenimo še nekaj. Vemo, da šo gostovanja poklicnih gledališč draga. Zakaj ne bi povabili morda tudi nekatere kvalitetne amaterske dramske skupine,' saj nam vse dosedanje revije igralskih skupin dokazujejo, da so tudi med njimi take, ki so skoraj povsem, enakovredne poklicnim? Bilo bi ceneje in prireditev bi bilo lahko znatno več. 3 :28 Zakaj pravzaprav naštevanje vseh teh podatkov? Poglejmo Še nekaj številk. Po teh nepopolnih podatkih bi vsak prebivalec Zagorja obiskal svoj dem trikrat, vsak Trboveljčan pa štirikrat v letošnji sezoni (kino je izvzet). Zdaj pa se preselimo za trenutek na drugi konec Slovenije, v vas Šmarje pri Kopru. Ne, tam nimajo pravega kulturnega doma. Samo zadružni dom s kinom in prostorom za klub. Skromno, pa vendar okusno je opremljen. Na 200 m" je televizor, miza za biljard, miza za namizni tenis, majhna knjižnica, časopisi, šah in majhen bife z brezalkoholnimi pijačami. Odprt je vsak dan, nimajo sicer kakega stalnega programa, so pa v njem razna predavanja, sestanki, v enem letu pa se je zvrstilo v njem okrog 14.060 ljudi! Če računamo, da ima vas največ 500 prebivalcev, je vsak prebivalec obiskal klub v enem letu 28-krat! Oprema kluba je stala pol milijona, vzdrževanje in honorar upravniku pa okrog 10.000 dinarjev mesečno. Vse skupaj je poceni, a uspešno. Ne gre zdaj za direktno primerjanje med klubom in domovi, ker je razumljivo, da je razlika v kvaliteti in v pestrosti oblik kulturnega in družabnega življenja, vendar če upoštevamo, da je podobnih klubov v Sloveniji še precej (za primer vzemimo še Postojno, kjer je bilo v klubu — 32 m2 — v enem letu nad 10.000 obiskovalcev), lahko upravičeno trdimo, da sodi k vsakemu kulturnemu ali delavskemu domu poleg dvorane in odra še vrsta manjših prostorov, ki sc namenjeni vsem, da je tudi mnogo, manjši, preprostejši in cenejši dom lahko kulturno, družbeno in družabno središče nekega kraja in da si ljudje želijo čimveč takih prostorov za vsestransko družbeno življenje, ki ni omejeno samo na oder in dvorano in na prireditve v njej. Tako pa imamo danes v Sloveniji — približno — 433 dvoran, 508 odrov in samo okrog 80 klubskih prostorov. Tudi ne gre zdaj za kritiko že obstoječih domov, vendar marsikateri ni tak, da bi se lahko po njem zgledovali glede na njihovo funkcionalnost ter stroške gradnje (n. pr. zagorski dom je stal okrog 400 milijonov), čeprav tudi ti v danih možnostih in pogojih opravljajo svojo funkcijo. Sicer pa naš pohod še nismo končali. V Štorah smo se srečali z nekoliko manjšim, a še vedno zelo dostojnim domom. Razen dvorane z odrom, kjer je tudi stalni kino, ima še 7 prostorov, od katerih bodo 4 preuredili v klub, ostali pa so namenjeni knjižnici, ki obenem služi tudi pevcem, sekcijam Svobode in za potrebe družbenih organizacij (predavanja, sestanki). Ko bo klub urejen, odvečnega prostora ne bo in bodo vsi prostori zasedeni, čeprav ne ves dan. Še ena posebnost, ki se je povsod radi otepajo: da bi bolje izkoristili dvorano, so že priredili tudi zabavno prireditev, čeprav šo morali stole, ki so pritrjeni, začasno odstraniti. S tem mislijo še nadaljevati, kar je nedvomno pohvalno. Še naš račun: vsak prebiv lec Štor je obiskal dom v ^ei0-nji sezoni okrog 3 krat (29 P1? reditev z okrog 9000 obiskova ’ ti an.is> toli' ci), kar sicer ni tako veliko, je med prebivalstvom m1 interes za prireditve, ni pa ko vprašanje denarja, ker je 5 g mo vzdrževanje cenejše 1 milijon letno); vse stroške P krije delno občina, največ žel žarna in le malenkostne naje nine. Zaključek: funkcionalno^ zadovoljiva, zasedenost: še dovolj zanimanja, še ni kluD PODATKI NEPOPOLNI, A VENDAR... Ponekod so se odločili. vega bodo namesto' gradnje noi doma adaptirali že obstoječe*' Med drugim so tako naredih . Kranju in danes ima delaVS^ dom lepo urejene prostore, vsaj po mnenju nekaterih, enkrat odgovarjajo trenutni^-, potrebam, čeprav seveHa še za vse prostora (n. , pr. za ud3' dinski klub). Ima šest pr01 .štorov razen.kino dvorane in knji niče s čitalnico — koncertno ^ sejno dvorano, drugi pa so n menjeni sekcijam Svobode, e nomski šoli, za potrebe drlJZ ,a. nih organizacij, klubu proiz jdlcev ter otoenem za plesne,t0. zabavne prireditve ( več P1"05^ rov lahko s premičnimi združijo v enega). Točnega vila vseh prireditev in 0^lS ce, valcev (po zelo približnih o ^ nah okrog 150.000 v sezoni) • bilo moč ugotoviti. V konce a dvorani sta bila približno nastopa tedensko, sejna ^v01j3ii, je polna tudi po dvakrat na ostali prostori/so vsaj ob ve .jg rih vedno zasedeni, klub Pa se bil odprt vsak dan. Dom ^ vzdržuje samo z najemnin3 ni pa točnih podatkov o vzd vanju. Glede funkcionalnost ^ zasedenosti ni posebnih Prlt' j v kolikor jih nimajo s ^ Kranjčani glede najemnin, pač morajo kriti vse stroške-Na koncu smo. Podatki, smo jih dobili, so sicer nvg3j polni, vendar pa lahko ^ malo ilustrirajo misel, ki ) .^jj dolgo ponavljamo: pri ®rav,eč-domov vseh vrst smo bih ^ v krat prepovršni, lovili smo tradicionalnem okviru dv° b)-a-in odra, pa pozabljali na ‘z0 vri0 ževalno, družabno in za?Tave' pa še na ekonomsko plat. deni primeri to dokazujejo-dražja je gradnja doma, “ ]a-je vzdrževanje, več je treba - ^ čevati in manj je zato tisti— bi dom radi uporabljali- 1 bi zdaj zidali provizorije- ^g, ob upoštevanju dejanskih ^ treb in možnosti, prilaS3^ okolju, števila prebivalstva. a> voja kraja, ob pravilni v jg čitvi v že obstoječe ali ^o^g komunalne centre, so tu s možnosti različnih cenenih tev in postopnih gradenj- ^ pozabljati tudi, da je tako ^g, za priprave, načrte (da s® vSg števajo lokacija, prostori vrste dejavnosti pa še nat ^ za športno in rekreacijsk0^,} javnost) kot za sarno S1'3^ gj- in poznejše upravljanje st ^ rokega kroga, tako občin® ^ rnik pot. vseh družbenih in kultu ganizacij ter podjetij- tvVjga, takih domov bo morda "fi-ker so potrebne tefneljitm® ^gs prave, vendar bodo P°te tisto, kar si želimo. VALTER S^lD Po republiški reviji pevskih zborov MARIBORSKE PERSPEKTIVE Tri leta je minilo od zadnje 'Pa obenem prve) republiške re-pevskih zborov v Kranju; kazalo je že, da je ideja zamrla. Vedeli smo seveda, da bi bila to Velika škoda: 9761 pevcev in Pevk, ki so včlanjeni v 261 zbo-r°v, vsa njihova prizadevanja, do-8ežki, problemi, upanja in volja " te ni zakotno kulturno vpraša-nie, temveč dejstvo, ki terja oce-n°) primerjavo, vzpodbudo in po-teoč! Zato je bil nedeljski nastop Petnajstih pevskih ansamblov- v Mariboru res razveseljiv dogodek; Pozitiven že sam po sebi, tudi “rez svoje kvalitete; In če se bo Mariborčanom posrečilo oživeti revijo sleherno leto, bomo končno Ie dobili prepotreben (pa stalen!) Pregled nad našim amaterskim Pevskim ustvarjanjem. Slovenski skladatelji bi se zagotovo krepkeje oprijeli zborovske literature, če bi bili slišali nedeljski nastop, te marsikdo, ki misli, da je lete 1961 tako kulturno izživljanje Ze zastarelo, bi si verjetno premislil ... Cisto strokovni napredek zad-tete treh let je bil namreč očiten dobesedno na prvi pogled. Marsikateri ansambel je dosegel zavidljivo tehnično raven (na priliko mešani zbor DPD Svoboda “France Prešeren« iz Kranja ali moški zbor DPD »Slava Klavora« *z Maribora) in nekateri so v zad-teih letih krepko napredovali (moški zbor »Obrtnik« iz Ptuja, Pžiteljski pevski zbor »Slavko Osterc« iz Maribora). Intonančna Preciznost, ritmična eksaktnost ter disciplina nastopa je zrasla Ponekod do prave koncertne vi-8;ne (mešani zbor SKUD »Akademik« — »Tone Tomšič« iz Ljub- ljane, Partizanski invalidski pevski zbor) in slišali smo nekaj interpretacij, ki bi si jih želel sleherni poklicni ansambel (Simonitijev »Križ« v izvedbi moškega zbora »Vinko Vodopivec« iz Ljubljane, Pregljev »Nocoj pa, oh, nocoj« v izvedbi moškega zbora »Obrtnik« iz Ptuja, Simonitijeva »Starka za vasjo« v izvedbi APZ »Tone Tomšič« iz Ljubljane. Gotovčev »Momčeto bez gunčeto« v izvedbi Partizanskega invalidskega pevskega zbora). Vse to pa je vendarle motila okrnjenost revije: nikogar ni bilo iz novogoriškega in nikogar iz novomeškega okraja niti, tistih ne, ki so pred leti sodelovali v Kranju (spominjam se majhnega, toda v nastopu neposrednega, in prijetnega moškega zbora iz Novega mesta!). Pogrešali smo zastopnike iz Trbovelj, iz revirjev sploh, pogrešali smo celo republiški učiteljski pevski zbor »Emil Adamič«, ki je pred tremi leti kot eden najboljših zastopal Slovenijo na zvezni reviji v Nišu! — Kakšni vzroki so jih zadržali? Niso mogli ali niso hoteli v Maribor? Kakšen je njihov napredek in stanje po treh letih, kar jih nismo slišali? — Mozaik amaterske pevske dejavnosti brez njihove udeležbe pač ni mogel učinkovati popolno, čeprav sta ga poživila oba mladostno zavzeta akademska zbora, z novimi močmi pomlajena »Glasbena Matica« ter gostje iz zamejske Primorske in Koroške. Programska usmerjenost, kakor jo je izpričala nedeljska revija, pomeni — v primeri s prakso iz naše neposredne preteklosti — očiten napredek. Osvežujoče je učinkovalo že dejstvo, da se sklad- be skoraj niso ponavljale in menda nisem bil edini, ki ga je razveselilo očitno umikanje lieder-taflovskemu »milbglasju«. Ta tendenca je bila očitna pri večini zborovodij, zlasti tistih, ki smo jih že poznali iz Kranja. Manj razgledani in predvsem tisti, ki so svoje ansamble šele dvignili na zadovoljivo višino, so bili pri določanju programa seveda manj izbirčni, a upajmo, da bo prihodnjič že bolje. — Izbor skladateljev je pokazal trdno zasidranost na razmeroma ozek krog domačih ustvarjalcev (Simoniti, Srebotnjak, Lipar, Gobec. Gotovac, Skalovski), kvalitetnih seveda, toda predvsem tistih, ki so s svojimi stilnimi naziranji dovolj dostopni in popularni. Pogrešali smo Pahorja, Lipovška, Kogoja, Adamiča in še katerega izmed ljudi, ki imajo dandanes že nesporno in jasno mesto v naši vokalni literaturi! Toliko bolj, ker je bilo nekaj zborov očitno doraslih njihovim tehničnim zahtevam in stilni usmerjenosti! — Tuji skladatelji (kolikor so že zašli v naše amaterske programe) so bili izbrani dokaj srečno, razen Zolla, ki ni sodil na revijo; ostane nam le želja, da bi jih slišali prihodnje leto več, več sodobnih. Zakaj če že segamo drugam, izbirajmo tisto, kar je v našem kulturnem krogu in razmerah novo ali vsaj premalo znano ter zato potrebno! Kvaliteta zborovodij, zato tudi njihovega (in zborovega!) dela je bila seveda različna, a na splošno lahko ugotovimo, da ni zdrsnila pod bičajno raven in so bili vsi nastopajoči dovolj suvereni voditelji svojih ansamblov. Tu in tam je kateri brez potrebe spreminjal skladateljeva navodila s »svojo« interpretacijo ali presegel zmogljivost zbora ter mu izbral pretežke ali vsaj neprimerne skladbe — vendar so to problemi, s katerimi še borijo mnogi poklicni dirigenti. Precej bolj neprijetna je bila pri §§ nekaterih očitna nagnjenost h s sladkobno-romantični »čustveno- g sti« in navidezno »muzikalnemu« §§ poustvarjanju, ki se • opaja nad g slehernim crescendom in »lepo« s zvenečim akordom, ne da bi mu g bila mar celota skladbe in njena g vsebina. g Bilo pa je tudi še nekaj, kar je 'g očitno dvignilo umetniško kvali- m teto revije: v letu, ko proslavlja- §| mo dvajsetletnico vstaje naših na- g rodov, je določala izbor skladb iz- || ključno njihova glasbena vred- s nost in doživetost. Niti za trenu- j tek nismo začutili v programu ka- g ke navidezne »manifestativnosti« j ali po sili »zavednosti«; odločala g je zgolj umetniška resničnost g kompozicij in tovariš Simoniti je g s polno pravico poudaril po re- = viji na posvetovanju zborovodij, g da pomeni prav to dejstvo očiten g napredek tudi v jugoslovanskem g merilu. s Prav posvetovanje zborovodij g pa Se je po nepotrebnem — žara- g di prekratko odmerjenega časa — g spremenilo v »nasvetovat?je«: mo- = ralo se je zaključiti v trenutku, g ko naj bi se pričela debata in g borba mišljenj. In to je edino, g kar lahko zamerimo prirediteljem g — okrajnemu Svetu Svobod in g prosvetnih društev v Mariboru: v g vsem ostalem je bila organizacija g revije res odlična. g L S. !|: ■■■■lil IMBB ■■»llili »77 loviš« ne moti. ki je od slovenskega po- Prav nič me ne moti sorodnost med Emilom in detektivi ter plemenom Hitronozcev, ki ob jadranski obali ulovi mednarodnega gangsterja; zgodba novega slovenskega mladinskega filma je dovolj zanimiva, kljub nekaterim naivnostim dovolj razburljiva, simpatična pa zlasti ' zaradi nebolečih, a dovolj ostrih satiričnih bodic na račun »odraslih Indijancev«, ki sodelujejo v lovu na gangsterja in v drugih tegobah mladih junakov tega filma. Zal je to vse, kar v tem filmu Ciril Kosmač je napisal dialog, govornega jezika daleč kot zadnja plat Lune. Režiser France Kosmač ni z ničemer (razen s »parado g človeških nog«) pripomogel k učinkovitosti omenjenih sati- g ričnih bodic v tekstu, ampak je'' njihovo realizacijo prepustil g igralcem.. Tudi mlade igralce je v precejšnji meri prepustil g same sebi. Po filmski obrtni plati pa v »Ti loviš!« sploh ne g prepoznamo avtorja kratkega filma »Koplji pod brezo«; g rekli bi, da je »Ti loviš!« njegov prvi film — vse drugo, g kar je prej naredil, je namreč boljše. g Kdo lovi? Lovi tisti, ki je počasnejši, ki je zaostal za g drugimi in si prizadeva, da bi jih ujel, dohitel. Letošnji puljski festival bo pokazal, kdo lovi v naši film- g ski Jugoslaviji. Kar zadeva Slovenijo, za zdaj lovi France g Kosmač. . —šn - g llllllllllllllllllllllllllllllllllllllll![||l!lll!lllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllll!l!llll!lllll]l!lll!l!lllll!llllll!l!l!lllllll!llll!l!lll!ll!llllllll!linT Gledališče na razpotju V seznamu ljubljanskih gle-dališč ima najstarejšo zgodovi-J}0 Obrtniško (nekdanje Roko-oelsko) gledališče — letos so Praznovali devetdesetletnico svetega obstoja. Ob tem jubileju lah-K° samo s priznanjem opozorimo Jte Pomembno vlogo, ki jo je steališ.Ce imelo v tistih letih, ko s° se šele gradili temelji slovenje gledališke dejavnosti. Od ta-krat pa je minilo mnogo let in Prav^ ob tem jubileju morda ni °uveč vprašanje, kaj predstavlja 0 gledališče danes, kakšna je "tegova vloga na današnji stop-gledališkega življenja v Ljubke PO tem, da je Obrtniško gledališče amatersko, edino telno amatersko gledališče v Hlubljani, se razlikuje od ostalih gledaliških hiš. Število premier ~~ letos 7 — in število predstav T~ nad 120 v letošnji sezoni — «a kaže, da je ta amaterizem na ekoliko višji stopnji, vsaj glede »a Prizadevnost in obseg dela. če se potem pojavijo predlogi, a bi pravzaprav za svoje delo ^služili tudi neke nagrade, je to ° neke mere razumljivo in Pravičeno. Ali pa je to upravi-„ n° tudi glede na repertoar, ki . imajo, glede na kvaliteto , PDzoritev in glede na to, da >,Jte10 v Ljubljani poleg dveh r-Knenih tudi že eno polpoklic-(Sentjakobsko) gledališče? Uš ®’epertoar Obrtniškega gleda-er^a te skozi vsa leta precej 2nax:. Predvsem dela lažjega Post' a’ včasih dvomljive vred-v6ritl’ 2 redkimi resnejšimi, a ne fa,no tako kvalitetnimi teksti, je ^or utemeljujejo s tem, da cUi/Mteov namen približati gle-tejo n tudi tistim> ki ne obisku-iiSča Drame ali Mestnega gleda-a> razumejo in radi gledajo dijoPteprosto, nezahtevno kome-VzB . Jn se končno tudi s tem Čaiisi^0’ Postajajo ljubitelji gle-lagorn igre’ in kateri bodo po-jerJtea sposobni razumeti in do-gih 11 tedi resnejša dela v dru-v eftedališčih. (Isto menijo tudi skorsr jakobskem gledališču). In bi u?! vedno polna dvorana naj Po „ nekako potrdilo, da gredo T0(jaravi in edino možni poti. iiko V3 pot ima veliko ovir> ve-Uljpbavarnosti, da zaide, v slepo aif, ; Ni ovira, da je gledališče 'tekni6!1'8150 in i® zate kvaliteta terjj slabša — tudi z ama-Piarsi,ba svojem nivoju lahko teli *ai„budijo, ne da bi se sku-'tea pačiti s profesionalci, če vteiloX°’ kar nudijo, svoje opra-Oierp, v neki smotrnosti, po-čeprav samo za rtiefl krog ljudi. Je pa razlika S|i*P n^Potrnostjo in pomembno-na Primer nekje v manjšem kraju ali pa v Ljubljani. In pomembnost in vloga Obrtniškega gledališča v sedanji obliki je morda malce kočljiva. Predvsem je celoten ansambel nekoliko odmaknjen od splošnega gledališkega življenja v Ljubljani in si nekako umetno postavljajo pregrade: na eni strani mi, na drugi vi, pa delajmo vsak zase, kakor vemo in znamo. Tako je nastal preveč zaprt, ozek krog ljudi, ki ima sicer ogromno veselja in volje do igranja, ni pa nobenega razvoja in njihov vpliv na širšo okolico je minimalen. Razen tega je gledališče popolnoma samostojno, vezano edino na občinski svet Svobod Ljubljana-Center, ne dobiva skoraj nikakršne podpore, nima ustreznih prostorov in še za te se že več let postavlja vprašanje, koliko časa še, ker obrtna zbornica, ki je lastnik dvorane, zahteva prostore za sebe. Igranje pod takimi pogoji,- s pomanjkljivo kuli-serijo, kostumi, z dvorano škripajočih stolov, je seveda vse prej kot prijetno pa tudi namen in koristnost takega igranja sta problematična. Toda vaje teko, zastor se dviga, ljudje so ali pa niso zadovoljni. In ob njem imamo v Ljubljani še Šentjakobsko gledališče, ki ima vsekakor boljše pogoje, program obeh pa je v bistvu enak. Ena od rešitev bi potemtakem bila, da postane tudi Obrtniško gledališče proračunska ustanova, polpoklicno gledališče. Utemeljevati potrebo po dveh enakih tovrstnih gledališčih v Ljubljani pa bi bilo sila težko in glede na nadaljnji razvoj gledališke kulture tudi nesmiselno, ker lahko Šentjakobsko gledališče z večjo kvaliteto, a enakim programom zadovolji tudi vse dosedanje obiskovalce Obrtniškega gledališča. Na drugi strani pa bi bilo prav tako nepravilno. da bi enostavno zaprli vrata gledališča, ker je tu le zbrano kar, lepo število ljubiteljev dramske igre, tudi talentiranih ljubiteljev. Morali pa bi prekiniti s tradicijo, ki nikamor ne pelje in začeti ustvarjati nekaj svojega, specifičnega. Zakaj se ne bi, kot so že razmišljali na občinskem in okrajnem svetu Svobod, specializirali samo na eno zvrst dejavnosti? Morda za tisto, kar v Ljubljani tako pogrešamo — za prirejanje _ neke vrste zabavnih večerov, kjer so lahko vključene tudi komedije, in se kot samostojna sekcija priključili Ljubljanskemu festivalu? Možnosti je še več: poudarek na mladinski dramatiki, dalje bi lahko kot edino amatersko gledališče v Ljubljani postali res neke vrste šola za mla- de igralce, seveda s posebnim in načrtnim delom. Vse to bi zahtevalo temeljito preusmeritev, treba bi bilo dati večjo vlogo družbenemu upravljanju, poiskati nove prostore (morda v dvorani Delavskega odra) in bi se potem tudi hitreje našla sredstva, čeprav bi celotno delo ostalo, ha amaterski podlagi; ki pa ne izključuje vsaj malenkostnega priznanja v obliki nagrad ali podobno. V sedanji obliki, v svoji zaprtosti in neelastičnosti, v neprimernih prostorih pa je Obrtniško gledališče za Ljubljano le nekoliko preživela stvar in daje, zlasti manjšim igralcem, prav malo spodbud in možnosti za delo in razvoj. V. S. Temperamentnost v samem nastopu je nedvomno odlika tistih an .nnb.ov, ki že Ulje nastopajo in ki jim izvedba skladbe ne dela posebnih preglavic. To je bila tudi odlika amaterskega ansambla 6 Blues + 1 iz Ljubljane TOKRAT RES ZARAVA Minulo soboto nas je Svet Svobod in prosvetnih društev okraja Ljubljana povabil v veliko dvorano Slovenske Filharmonije na okrajno kulturno zabavno revijo, ki ji je prireditelj dal naslov »Po delu razvedrilo«. In moram reči, da nas je prireditev prijetno presenetila. Ze takoj v začetku sem se ogrel. Prav presenetljivo hitro v primeri z dvomi, ki so me obhajali, ko sem stopal v dvorano. Dvomi zaradi tega, ker se skoraj vsak dan lahko prepričaš — za. vrteti moraš samo gumb na radijskem ali televizijskem sprejemniku — o izredno visoki kvalitetni ravni tega zabavnega žanra kulturno-umetniške ustvarjalnosti in poustvarjalnosti, če mu že lahko tako rečem. Resda pravi amaterji odtehtajo razliko v kvaliteti, ki bi jo sicer dali profesionalni ansambli, s preprosto, a zato toliko bolj globoko in neponarejeno notranjo zagretostjo, v čemer je vsaj zame mik pravega amaterizma. Toda to tudi še ni lastnost vsakega amaterja, vsake amaterske skupine ali ansambla. In če se kvalitetno slabi izvedbi pridruži še notranja mlačnost, potem mi vselej postane nekoliko nerodno, čeprav natanko vem, da bi moralo biti nerodno pravzaprav njim, ki nastopajo. In mislim, da bi prav na tem zabavnem področju ustvarjanja diletantizem najteže prebavil. A po pravici povem, na tej prireditvi nisem imel slabih občutkov prav ob nobeni točki. Kvaliteta izvedb prav vseh ansamblov, pa čeprav so nekateri med njimi komajda začeli z va- jami, je bila na razmeroma zelo visoki ravni. Za nekatere pa sploh ne bi mogel reči, da mnogo zaostajajo za nekaterimi profesionalnimi ansambli. Dokazov za to svojo trditev imam precej, na primer vokalni oktet bratov Pirnat iz Domžal, k vartet Dorka Škobrneta iz Trbovelj, harmonikarski zbor DPD Svoboda Šentvid, ansambel 6 blues -f 1, gorenjski kvintet Tine Rožanc iz Ljubljane, zabavni ansambel šole Ivan Cankar iz Hrastnika, zabavni sekstet z vokalnim kvartetom RUMANA, Gunzekov veliki zabavni orkester... Res, pozna se, da so občinski in okrajni Svet Svobod in prosvetnih društev v letošnjem letu posvetili prav tej dejavnosti še posebno pozornost. Nedvomno, kvaliteta, ki jo je izpričala ta revija, je lahko samo posledica sistematičnega dela in ne more biti zgolj naključje. Kako naj bi sicer revirski kraji, pravzaprav samo Trbovlje in Hrastnik, poslali na revijo kar šest odličnih ansamblov, če bi te dejavnosti nihče ne dramil, če bi nihče ne vzpodbujal posameznike in skupine kot celote k vedno večji in bolj poglobljeni ustvarjalnosti? Zame vsaj je to dokaz, da je bila politika Zveze Svobod, ki se razkriva v tem, da poskuša pritegniti v društva vse tako imenovane divje ansamble, da jim skuša pri njihovem delu pomagati, da poskuša vplivati na njihovo ustvarjalnost — edino pravilna. V resnici, le tako je moč doseči ob množičnosti tudi kvaliteto. To mi tudi potrjuje v celoti sobotna kul-turno-zabavna revija. Toda kljub temu, da me je revija povsem zadovoljila — in. verjetno je tudi še katere veliko bolj zahtevne poslušalce — sem vendarle pripisal na rob sporeda nekaj, pripomb. Ne rečem, da ne subjektivnih, a saj se bom pod članek podpisal s polnim imenom in imam potemtakem polno pravico, da jih tudi povem. Pri prvem vprašanju sem imel v mislih to, da je izbor del, s katerimi so nastopili posamezni ansambli, bistveno zaostajal za kvaliteto podajanja. Mislim pa, da je dobra programska politika toliko kot pol uspeha, dd je pravzaprav eden izmed osrednjih nosilcev kvalitete. Arhiv zabavnih melodij in viž, po katerem pa so posegli mnogi nastopajoči ansambli, je bil v prenekaterem primeru dvomljive vrednosti. A kot v vsaki panogi ustvarjanja, tako so tudi v tem zabavnem žanru dela, ki zažare v določenem času in nato ugasnejo, ter spet druga, ki nosijo v. sebi globlje vrednote in so.zaradi tega aktualna in živa v vsakem času, v vsakem obdobju. In sodim, da bi moral reporter naših zabavnih ansamblov sloneti prav na slednjih delih. Podobno kot- za repertoar velja tudi za aranžmaje. Ne upal bi si namreč trditi, da so le-ti bili pri vseh skladbah in pri vseh ansamblih ravno najboljši. Toda pri tem moram biti objektiven. Amateni 80 namreč prav na tem področju na izredno spolzkih tleh, saj so skoraj izključno odvisni od svoje lastne iznajdljivosti, sposobnosti, znanja, oprejo se lahko le na posamezne nastope poklicnih ansamblov, na radijske, posnetke, na magnetofonske zapise, plošče. Tako sem vedno bolj prepričan, da bi kazalo podrobneje razmisliti tudi o tem problemu, da bo^ prej ali slej potrebno najti založnika notnega materiala in ne-koga^ ki bo. hotel pripravljati aranžmaje. Bistvenega napredka v kvaliteti, če jemljemo za izhodišče sedanjo raven kvalitete, po mojem mnenju ne bo vse dotlej, dokler ,ne bo rešeno to vprašanje. A dovolj o tem. Rad bi namreč razložil drugi vprašaj. Le-tega sem namenil tistemu, ki je sestavljal program. Zame vsaj je bil nekoliko preveč neenoten. Tako na primer nikakor nisem mogel prebaviti v enem samem večeru in na eni sami prireditvi najprej sodobno melodijo in ritem Down by the river side in kmalu nato nastop folklorne skupine s plesi iz okolice Vranja. Tudi o tem bi bilo moč debatirati, ali je najbolj pametno vpisati v program take revije recitacije in'športne plese. Vsebina zadnjega vprašanja pa je takale: zakaj ni prireditelj pripravil po Zaključku revije kritike izvajanja posameznih ansamblov in zakaj ni izkoristil te priložnosti za tehten razgovor o problemih njihove dejavnosti. Po mojem .mnenju bi morala imeti taka okrajna revija ob reprezentativnem tudi delovni značaj. Še posebno zaradi tega, ker bi bilo tem ansamblom vendarle treba toliko povedati in. ker bi bržčas tudi oni radi veliko povedali. Res, škoda za zamujeno priložnost. BOJAN SAMARIN Agnješka se Je obrnila k Pjotru: — Daj mu po zobeh. Pa brž. Pjotr je stopil k lastniku stanovanja in ga lopnil s pestjo v sence. Mladi človek Jt telebnil kot klada. — To Je pa kazen, gospod, ker stradate živali — Je dejala Agnješka. — Greva — je rekel Pjotr. — Trenutek. Stopila Je h kontaktu In ga obrnila. Soba je postala zelo svetla. Agnješka je počepnila ob deklici in si jo začela ogledovala. — Si znorela? — je siknil Pjotr. Zgrabil jo je za roko: — Tak pojdi! — Moram si jo ogledati — je rekla potiho. — Pridi sem. Vidiš? Kakšna lepa usta, nos... Skoda, da Je nasekana, bi si ogledala njene oči. Rjave? Plave? Črne? Zanimive: kdo neki čaka nanjo? Vidiš, kakšne lepe prsi ima? Ne more biti stara več kot dvajset let, tl rečem. — Si nora? — je rekel. — Ne. — Pokrila je speče dekle in ji podložila blazino pod glavo. — Rada bi pa zblaznela. Najbolje bi bilo. Zravnala se je. Stopila je k oknu; videl je, kako poskuša zadržati jok. Ni se ji približal. Dlan je položila na okensko polico; videl je njene prste, ki so postali beli. Lastnik stanovanja se je zdramil. Vstal je in zmedeno gledal okrog sebe. — Kaj takega... — je jecljal. Agnješka se je obrnila. — Daj mu po ustih — je rekla hitro. Pjotr je zamahnil. Mladi človek je spet padel, potem je prevrnil stol. — To je pa zato, ker ne zalivate cvetlic, gospod — je dejala Agnješka in se mu zasmejala. — Ne delate, kakor se spodobi ne s floro ne s favno. Lahko noč. Kar je tu slabo, to nisva midva, da veste. Na ulici se je začela smejati. Zgrabil jo je za rame. — Kaj ti Je? — je zarežal vanjo. — O tejle situaciji pač ne moreš več ničesar reči — je dejala. — Kaj takšnega se ti menda v zaporu ni zgodilo, kaj? Stopil je korak naprej. — Bolje je iti narazen — Je rekel. — Tl rečem, Agnješka, bolje. Pri vsaki človeški stvari je neki krog, ki ga ne smeš prestopiti. Bolje je oditi in rešiti vsaj spomine. Spoštovanje. Dostojanstvo človeka. To kljub vsemu le niso tako neumne besede, kakor bi se komu zdelo. Spet se je nasmejala. — Samo to te je naučilo življenje? Oditi? Kaj pa tvoj zapor, ki ven in ven govoriš o njem? — Da. Bolje je oditi in ne gledati, kako se vse podira v blato. Ne ljubi se mi umirati. Moram s čim živeti. Moram imeti spomin na kaj. Na kaj, kar ni bilo blato. — Rada te Imam — je rekla — in s teboj bom ostala. Hočem nocoj spati s teboj. Vseeno mi je že, kje in kako. Mimo Je prišla razigrana družba; šli so po vsej širini pločnika in Jadrno Jih je za-našalo sem in tja. Pjotr in Agnješka sta stopila v stran. Pjotr je rekel: — K pieni pojdi. — K tebi? Saj vendar stanuješ s štirimi kolegi. — Mogoče Jih pa še ni nazaj — Je dejal z obupanim glasom. — Sobota je in še zgodaj, gotovo so šli kam ven. Zaprla se bova in Jih ne pustiva noter, pa če bi me imeli jutri vreči ven za vse štiri... — Kriknil je v vso ulico: — Pridi za minuto! Za minuto vsaj! Obrnila sta se. Spet sta korakala drug ob drugem. Brez besed sta prisluhnila odmevu svojih korakov. Hodila sta mimo barov, non stop trgovin, kinov; Agnješka Je gledala v razsvetljena okna in mislila: »Stene. Štiri stene. Mogoče tri? Je mogoče sezidati sobo s tremi stenami? Se da živeti v takšni sobi? Je kje takšna soba?« Trudila se je, da bi mislila o mnogih različnih stvareh, v resnici pa se ji je skozi vse misli prebijala ena sama: zaspati, končno zaspati. Niti ulic, koder jo je vodil Pjotr, ni prepoznala. Zdramila se je šele, ko jo je pripeljal skozi neko vežo In sta obstala na popolnoma temnem dvorišču. Začudeno se je ozirala naokrog, niti eno okno ni bilo razsvetljeno. — Zakaj je tu tako temno? — Je vprašala. — Kaj ne vidiš? — Začel se Je smejati. — Saj to so razvaline. Sele zdaj je videla, da so bila vsa okna prazna. Tega ni bila mogla takoj razločiti; odprtine nekdanjih oken so se komaj vidno risale na temnem nebu. — Tukaj stanuješ? — Edini stanovalci smo — je dejal. — Sami smo si nekako obnovili to luknjo. K nam se pride po lestvi, boljši, kot jo imajo v cirkusu. Pa to ni važno, razumeš? Ni Jih doma. Sama sva, Agnješka. — Sama — Je ponovila. Nenadoma ga je objela In potegnila k sebi; začela ga Je brezumno poljubovati na oči In na usta. — Sama, sama — je jecljala. — Ti to razumeš, razumeš? — Z vso silo se Je privila k. njemu. Prav takrat je padel nanju pravokotnik svetlobe. Zaprla je oči. Pjotr jo Je na rahlo odrinil. — Vrnili so «e — je rekel. — Samo v enem oknu je luč. V mojem. Vzdignila sta glave In gledala gor. Visoko nad njima, nad oknom, nad dvoriščem in razvalinami so skozi meglo sijale zameglene zvezde. Mimo njiju je steklo nekaj živega in z mehkimi tacami udarjalo po tlaku. — Jutri bo nedelja — Je hripavo rekla Agnješka. — Odpeljala se bova ven, iz mesta, slišiš? Koc bova vzela in se odpeljala iz mesta. V gozd, kamor hočeš. Pridi pome predpoldne. Iztrgala se mu je In stekla; ni hotela, da bi videl solze, ki so ji tekle po licih. Kot zblaznela je tekla in razrivala ljudi, ki so ji bili na poti. Sele potem, ko je videla, da se ozirajo za njo, je začela iti počasneje. In potem Je šla čisto počasi. Pred svojim domom je obstala; ni Imela poguma, da bi vstopila. — »Samo tja še ne — Je mislila. — Samo tja še ne.« Ko se je končno odločila, je v veži srečala Zawad-zkega: peljal Je na cesto svoj motor. — Zdaj sem pa spravil ležaj v nov tulec — Je važno izjavil. — Mora biti v redu. Se hočeš malo peljati z mano? — Lepa hvala tl — Je rekla. — Nisem zavarovana za življenje. — Zato si pa simpatična — je dejal. — Ce te zanima, tvoj bratec pije v tistile jami tri hiše naprej. Ravno prej. sem ga videl tam. Pojdi, pojdi, dokler ti ne odfrči naprej v mesto. Vžgal Je motor in se odpeljal. »Naj grem ponj? — je pomislila z obupom. — Ali naj ga pustim, naj počne, kar hoče? ...« Naenkrat Je zaslišala gromozanski hrušč in trušč. Obrnila se je. Na vogalu je Zawadzkl trčil v nekoga, ki je peljal svoj voziček s trga; vsa ulica Je bila posuta z jabolki. Zasvadzki In trgovci so se zmerjali, da se je vse treslo. — Tudi dobro — si je mislila. Stopila je v restavracijo. Prej je imel tu gostilnico mornar velikan, ki je tehtal več ko dve sto kil; iz tistih časov so ostale tu le še njegove karikature: ogromen možak, ki drži v roki križarko. Nekdanji stalni gostje tega lokala so se raztepli po svetu; od časa do časa Je prišel Antoni Kolczjmski, ljubljenec vse Prage;* pil je žganje in pripovedoval o svojih bojih. Agnješka se je približala Gregorju. — Gregor — je rekla. — Tokrat te nisem Iskala. Lahko ml verjameš, da Je tole slučaj. — Verjamem ti — je dejal. — Sedi. — Gregor — je rekla. — Prvikrat v življenju te prosim usmiljenja: pojdi domov. Toliko noči že nisem spala, komaj se držim na nogah. Mama spet ne bo spala, spet bo vsa histerična, spet te bom morala Iskati. — Nje ni bilo — je rekel. — Ne — je rekla Agnješka. Trenutek je pomolčala, potem je rekla: — Gregor, saj imaš vendar revolver. Ubij mene, ubij mamo, ubij kogar hočeš, samo domov pojdi. — En dan še — je dejal. — Ce jutri ne pride, pomeni, da je brez pomena, še kaj čakati. Pomolčala sta. Videla je, da ji nekaj pripoveduje; gledala je njegove ustnice, ki so se premikale, razumela pa ni ničesar več. Glava ji je klonila, vse misli so se spletale v eno samo: spati. Nenadoma se je zdrznila. — Gregor — je rekla. — PIJ na moje zdravje. Na mojo ljubezen. Na mojo nedeljo. Nalila mu Je kozarček do roba. Ko ga je nesel k ustom, je zgrabila njegovo roko z obema rokama in jo stisnila z vso silo. Steklo se Je zdrobilo; Agnješka je pritiskala s svojimi prsti čedalje močneje in je čutila, kako so drobci stekla rezali v njegovo tkivo. Nič ni zakričal; samo prebledel Je in v hipu so mu stopile na čelo debele znojne kaplje. Oba sta gledala, kako teče njegova kri na umazani prt. Stiskala je z obema rokama tako močno, da je kar pokalo v sklepih, — Pojdi ven — je rekla. Vzdignil se Je; držala ga je za roko in ni niti za hip popustila silnega stiska, ko ga Je peljala skozi ves lokal na cesto. Sele tam je izpustila njegovo roko. Težko se je opotekla in se naslanjala na zid. — Udari — Je šepnila. • Del Varšave na desnem bregu Visle. Nasmehnil se je. — To je bilo lepo narejeno — Je dejal. — Sem mislil, da so ljudem že popolnoma kastrirali vso fantazijo. Človekova moč se zmeraj rodi iz okrutnosti. To je osnova vsega. Skoda, da si se mi razkrila tako pozno; lahko bi ti bil že prej priskrbel ustrezno zaposlitev... — Stopil je k njej in vzdignil njen obraz. — Pojdi, mala — je rekel. — Zares pojdeva domov. Začenjaš mi biti všeč — od kraja. IX Zbudila se Je, ko je že oče v copatah drsal po sobi. To drsanje je že zaslišala, ko je bila še vsa pogreznjena v spanje. Prihajalo je od zelo daleč in ta monotoni, enakomerni šum ji Je pognal z vek ostanke spanca. Ležala je brez giba, kakor vase zaklenjena in ni imela poguma, da bi odprla oči in se prepričala, kaj je res. Oči je odprla šele, ko je zaslišala, da gre oče proti oknu. Odrinil je zaveso in stal tam zgrbljen in brez moči. Z roko se je oprl na okno in gledal na cesto. — Dežuje — je rekel čez hip. S prsti je pobobnal po steklu. — Nizki oblaki — Je rekel. — Ves dan bo dež. Agnješka si je ogrnila jutranjo haljo In šla k oknu. Obstala je zraven očeta. Strehe so se vlažno lesketale, v žlebovih je klokotala voda. Ljudje so hiteli mimo in si vzdigovali oblačila. — Sneg — je rekla Agnješka. Z roko se Je dotaknila šipe. — Dež s snegom. Take reči se dogajajo še v maju. Ves teden Je bilo tako soparno ... — Ampak zakaj prav v nedeljo? — je vprašal oče ves obupan. — Zakaj mora padati v nedeljo? — To so si izmislili komunisti, da bi ljudje teže šli v cerkev. Brž se je oblekla in odšla v kuhinjo. Zaivadzki se je bril in si je brez posluha požvižgaval nekakšno melodijo. — Dobro jutro — Je rekla. — Kje pa je Gregor? — Ne vem, kam se je odpravil. — Se odpelješ? — Kam pa? — K Juliji? — Njej ni ime Julija, ampak Marija ^ Je rekel z jeznim glasom. — Kaj ti je P* prišlo v glavo? — Vseeno. Se odpelješ? — V takemle vremenu? Si nora? — Kaj pa je to tebi? Montiral s' n tulec ali kaj ... — Prihodnjo nedeljo se pa bom odP«' aofl1 ijal — je rekel. — Lahko si mirna, da v tej stvari naredil red. Tista se še ni ki bi iz mene delala bedaka... — Hitro 5 je obrnil k njej: — Zakaj, hudiča, ti J® ^ vse to tako potrebno? — Urezal si se — je rekla AgnješKS| — Pri britju je treba paziti. Potrebno ^ pa ni prav nič. Cisto preprosto: tovariš pogovor. V kuhinjo je stopil Gregor. Vrgel J® sebe premočen plašč. Usedel se je na P0 steljo in si začel sezuvati čevlje. — Si bolan? — ga je vprašala Agnj®^8, — Zakaj? — Ko greš v posteljo? Pogledal jo je s krvavimi očmi. P°te je z roko pokazal proti oknu. — Najdi mi boljšo službo. — Lahko greš zdaj na žganje — j® rek'3* — Do večera boš že pijan in boš šel sPa brez komplikacij. Zatvadzki je odhajal. — Zabavajta s* sama — je rekel. — Agnješka je sedla n posteljo zraven Gregorja. — Pojdi zdaj — je rekla. — Ti ni to eno? Ce se ga nabereš zdaj, potem se zgodi, da padeš pod tramvaj ali pod »vt® mobil in potem bo malo miru. Zvečer Pa mesto prazno. — Nikoli ne začnem piti pred šesto P® poldne — je dejal. — Svet je v bankrot • Treba se je držati svoje morale. _ — Gregor — je rekla Agnješka — 33Z izkoristila tale izjemni trenutek, ko si tTe*eo. Ce od danes ne prenehaš piti, pojdem K jemu sekretarju in mu povem, kaj Ne bi smel biti v partiji. Taki, kot si ti, J menda niso potrebni. Spored RTV Ljubljana za teden od 26. junija do 1. j PONEDELJEK 26. junija 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 5.25—3.45 Nekaj domačih — 6.SO—6.40 Reklame — 8.05 Nastopata pevska zbora iz Radomelj, in Domžal — 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani — 8.45 Četrt ure z Ljubljanskim jazz ansamblom — 9.00 Dopoldanski operni spored — 10.15 Zvočna mavrica — 11.00 Po svetu jazza (ponovitev) — 11.30 Emil Adamič in Anton Lajovic — 12.00 Petnajst minut z Zadovoljnimi Kranjci — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.23 Melodije za opoldne — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Danilo Bučar: Belokranjske pisanice — 13.55 Gioacchino Rossini — Ottorino Respighi: Fantastična prodajalna, 'baletna suita — 14.30 Prireditve dneva — 14 35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov Od Triglava do Ohrida — 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 15.40 Iz filmov in glasbenih revij — 16.00 Naši popotniki na tujem — 16.20 Mojstri vam pojo in igrajo — 17.00 Lokalni dnevnik — 17.15 Šoferjem na poti! — 18.00 Odlomki iz Opere Pikova dama P. I. Čajkovskega — 18.40 S knjižnega trga — 10.00 Obvestila, reklame in za- bavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Ponedeljkova panorama zabavnih melodij — 11.05 Simfonični koncert Zagrebške filharmonije — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Plesna glasba — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. TOREK 27. junija 5.00—8.00 Dobro jutro! ("pisan glasbeni spored) — 5.10— 5.30 Nekaj domačih — 6.30— 6.40 Reklame — 8.05 Orkestralni in zborovski odlomki iz Verdijevih oper — 8.30 Oddaja za otroke — 9.00 Zvoki za prijetno razvedrilo — 9.40 Poje Zenski vokalni kvartet — 10.15 3 slavne taktirke — 11.00 Pevec Dušan Jakšič — 11.15 Branje za vroče dni — 11.35 Aleksander P. Borodin: Klavirski kvintet — 12.00 Slovenske narodne ob spremljavi harmonike — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije za opoldne — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Arije iz Mozartovih oper — 14.00 S popevkami po Evropi — 14.30 Prireditve dneva — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 15.40 Lucijan Marija Škerjanc: Dvanajst preludijev za klavir — 16.00 Počitniška zgodba — 16.20 Naši pevci zabavne glasbe in domači zabavni ansambli — 17.00 Lokalni dnevnik — 17.15 Simfonični fragmenti — 1C.00 Človek in zdravje — 18.10 Od plesišča do plesišča — IS.45 Ljudski parlament — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Poljska zborovska glasba — 20.30 Radijska igra — 21.30 Mihovil Logar: Rondo ru-stico — 21.35 Zvočni kaleido-skop — 22.15 Koncertna glasba iz raznih dežel — 23.05 Plesna glasba — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje SREDA 28. junija 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 5.25— 5.43 Nekaj domačih — 6.30— 6.40 Reklame — 8.05 Foštarček v mladinski glasbeni redakciji — 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani — 8.45 Orgle in orglice — 9.00 Vsaka ura ima svoj zven — 9.35 Igrajo slavni pianisti preteklosti — 10.15 Zabavni potpuri — 11.30 Deset minut iz naše beležnice — 11.40 Mladen Fozajič: Mali koncert — 12.00 Veseli hribovci so v gosteh — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije za opoldne — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Zabavala vas bosta Kmečka godba In Gorenjski vokalni kvartet — 13.55 Glasbeni desert — 14.30 Prireditve dneva — 14.35 Plesna medigra — 14.40 »Pojdem v rute« — 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 15.40 Edward Elgar: Car mladosti, orkestralna suita — 16.00 Radijska univerza — 16.15 Koncert po željah poslušalcev — 17.00 Lokalni dnevnik — 17.15 Radi jih poslušate — 18.00 Melodije iz tujih krajev — 18.30 Trio Bardorfer in Sekstet bratov Pleško — 18.45 šport in športniki — 19.00 Obvestila, reklame In zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Majhna prodajalna plošč s popevkami in zabavnimi zvoki — 20.43 Zoltan Kodaly: Pri Situlskih predicah — 22.15 Zaplešite z nami! — 22.50 Litetarni nokturno — 23.05 Nočni koncert — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje ČETRTEK 29. junija 5.00—8.00 Dobro jutro (pisan spored) — 8.05 S tostran in onstran Sotle — 8.30 Oddaja za cicibane — 9.00 Naš zvočni magazin — 10.15 Slavni pevci — slavne arije — 11.0 Obrtniški zbor »Enakost" iz Kranja p. v. Viktorja Fabianija — 11,15 Branje za vroče dni — poletne prigode Jaroslava Haška - II. — 11.35 Romunska in bolgar- ska zabavna glasba — 12.00 Slovenske narodne v priredbi Janka Ranika poje Janez Lipušček — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije za opoldne — 13.15 Obvestila in za-* bavna glasba — 13.30 Z Orkestrom RTV Ljubljana po domači deželi — 14.05 Vedri napevi z velikimi zabavnimi ansambli — 14.30 Prireditve dneva — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15,15 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 15.40 Dalmatinske narodne pesmi — 16.00 Zabaval vas bo pianist George Feyer — 16.20 Nesmrtne melodije Vincenza Bellinija — 17.00 Lokalni dnevnik — 17.15 Pevka Gabi Novak — 17.30 Turistična oddaja — 18.00 Jazz na koncertnem odru — 16-20 Glasbene miniature — 18.45 Poletni kulturni zapiski — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.45 Glasbena medigra — 20.50 Literarni večer — 21.30 Ivo Petrič: Druga simfonija — 22.13 Nočni akordi — 22.45 Beethoven: Sonata za rog in klavir — 23.05 Za ples. PETEK 30. junija 5.00—8.00 Dobro jutro (pisan spored) — 8.05 Glasba ob delu — 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani — 8.45 Matija Bravničar: Divertissements za klavir in godalni orkester — 9.00 Iz jugoslovanskih oper — 10.15 Z melodijami ob obalah Sredozemskega morja — 11.00 Malo na violončelo, malo na klarinet — 11.40 Otroci pozdravljajo — 12.00 Vokalni kvintet Lisinski iz Zagreba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.23 Hammond orgle in trio orglic Raisner — 12.40 Pisani zvoki 2 Dravskega polja — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Zdaj pa kar po domače — 13.55 Nekaj opernih baletov — 14.30 Prireditve dneva — 14.35 Godala in vokalni zabavni ansambli — 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 15.40 Poslušajmo Slovenski oktet — 16.00 Športni tednik — 16.20 S sprejemnikom na dopust — 17.00 Lokalni dnevnik — 17.13 Koncert za vas — 18.00 Zabavni orkester RTV Beograd — 18.15 Ljudska glasba narodov Sovjetske zveze — 18.45 Iz naših kolektivov — 19.00 Ob. vestila, reklame in zabavna glasba —, 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Zabavni orkester Jackie Gleason — 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.30 Iz del Antonlna Dvofaka — 2. oddaja — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Godala v noči — 22.35 Moderna plesna glasba — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Spored jugoslovanske glasbe. SOBOTA 1. julija 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 5.10—5.30 Nekaj domačih — 6.30—6.40 Reklame — 8.05 Naši glasbeni uspehi v preteklem šolskem letu — 8.30 Pionirski tednik — 8.50 Hammond orgle — 9.00 Med renesanso In impresionizmom — 10.15 S snrejemnikom na dopust — 11.00 Po svetu jazza — 11.30 Popevke se vrstijo — 12.00 Venček narodnih melodij — 12.15 Jože Krecar: Cvetice dvoletnice — 12.25 fgra Pihalni orkester — 12.45 Črno in belo — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Nekaj razpoloženjske glasbe — 14.00 Vedri zvoki — 14.30 Prireditve dneva — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in -pozdravljajo — 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 15.40 L. M. Škerjanc: Tri skladbe za violončelo in orkester — Canzo-netta — Elegija — Capriccio - 16.00 Humoreska — 16:20 Majhni ansambli — 16.40 Mladinski mešani zbor gimnazije Celje p. v. Egon Kuneja — 17.00 Lokalni dnevnik — 17.15 Kitara in vibrafon — 17.30 Po kinu se dobimo — 18.00 Dva prizora iz opere Hovanščina Modesta Musorgskega — 18.20 Pozdrav z gora — 18.45 Okno v svet — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 V dvo_ in tričetrtinskem taktu — 20.20 Radijska komedija — 21.14 Melodije za prijeten konec tedna — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Plesna glasba — 24.00 Zadnja poročila NEDELJA 2. julija .n. 6.30—6.40 Reklame — 6.40 M" ni ansambli v vedrem 7.15 Ljubomir Bošnjakovi**53 pan Dlesk: Bitoljska raps° ,, — 7.30 Radijski koledar in reditve dneva — 7.35 G. v*ne orkester in naši pevci glasbe — 3.00 Mladinska raška igra — 8.33 Iz alD^p skladb za otroke — 8.50 ^ Bernard: Venček narodni vj 9.00 Z zabavno glasbo „ teden — 9.50 Karol Pahor-’ ^ venska suita 1941—1945 " ^ Še pomnite, tovariši. • • Klinar: Prva bitka — 10-3 tovariši! — 10.45 Spoznav«-^, svet in dbmovino — kestra Franck Pourcel in %aJci tovani — 12.00 Naši PoslUj. --čestitajo in pozdravljajo 7 ‘ ^ 13.15 Obvestila in zaDa -■ glasba — 13.30 aZ našo va ^ 13.50 Jules Massenet: sllr*al-Alzacije — 14.15 Naši pos _ jj. ci čestitajo in pozdravljaj0 — 15.15 Reklame — l5'30 rtn° kaži, kaj znaš! — 17-0° Sl? fC" popoldne — 19.00 Obvestil • ^ klame in zabavna Slas 19.30 Radijski dnevnik " Poseben prazničen P^Pjjg-^ Jugoslovanske radiotelevi ^ 22.15 Zabavni zvoki za pVesn3 23.00 Poročila — 23.05 yewe'' glasba — 23.50 Demetrij Svobodi naproti, simf ol-o' pesnitev — 24.00 Zadnja čila in zaključek oddaj VELETEKSTIL TRGOVSKO PODJETJE S TEKSTILOM NA DEBELO Ljubljana — Masarykova cesta 17 obvešča vse svoje poslovne sodelavce, da se je preselilo iz Nazorjeve ulice 4 na MASARVKOVO CESTO 17 (prejšnji prostori »Intertransa« in carinarnice). Prostori so v neposredni bližini glavnega kolodvora, praktično urejeni in je preglednost zalog mnogo večja. Brez dvoma je tudi bližina kolodvora in avtobusne postajen zelo ustrezna za vaše poslovne obiske. Zahvaljujemo se vam za dosedanje sodelovanje in zaupanje. Poslovali bomo v nezmanjšanem obsegu in pričakujemo, da boste tudi v bodoče naš redni odjemalec ali dobavitelj. Draga rekreacija ^ežfco si predstavljam, da 1 fc(Jo ugovarjal, če trdimo, bn;-S0<^ Plavanje med naj-‘J zdrave oblike vzgajanja krepitve telesa. Tako na-nno tekmovalno plavanje, * 9a goji omejeno število ladine, kot razvedrilno, ki ^ v obliki kopanja in sonče-'}a v poletnih mesecih po-^io množice. ~°dim. da bi bilo zato pra-nno omogočiti čimširšemu r°9u mladine in odraslih po in industrijskih sredi-m uživanje sonca, zraka in vode. jemalo pa sem bil prese-•scen, ko sem v prvih vročih n obiskal ljubljansko ko-™ Ilirijo. Za tri ure po-^jdunskega kopanja in od- aa p° tjeiu sem zase jn za r }*žino (kabina in 3 soupo-pOe) odštel 335 dinarjev. reProst račun pove, da pla-in kopanje v tem ko-“‘isčii ni za delovne ljudi, . Sebno pa ne za številnejše ne, saj bi jim ob več- iruži _Jatnih obiskih kopališča ne-arno ogrozilo mesečni protinu. U°rda bo kdo ugovarjal: , aJ imajo podobne izdatke, dni-xr &redo v kino ali gle-v„.e- Če sodite, da je pla-luko koristno in zdrav-J,.'Potrebno, pa naj zanj tudi £ žrtvujejo.« . 1 ej trditvi je moč omajati z ugotovitvijo, da v ®l3'o ljudje (po statistikah) šti • ° enkTat tedensko ali na ^najst dni, sonce in vodo Potrebovali, vsaj poleti, dan. sa^ n* Plavanje razkošje mo v našem največjem fc~stu’ ampak tudi drugod. Mariborskem otoku, kjer r, manj ugodja kot v Doljani, voda pa mrzla in - azana, je vstopnina SO di-nn^. kabina stane 200 di-biPeV’ omarica 100, pristoj-jt).0 čuvanje avtomobila J ■ kolesa pa 30 dinarjev. Tnn~° prediedujem te cene, najprej ugotoviti, da tr„i(anie in kopanje nista po-, ba delovnih ljudi, temveč Z® šteti med razkošje, ki 8a lahko tudi odrečemo. Zr. . PQ> da ponekod res ne v aZ° reševati primanjkljaja di-Fr°ra^unu drugače kot z hifan^ern cen- č>a ne bi bilo iiir,rn’ Veiid to tudi za vstop-n° « kopališča. S M, O )u se nato PO KONGRESU TELESNE KULTURE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE V čem je bistvo telesne kulture »po novem«? pilllllllllllllll!lll!llllllll!lllllllllllllllllllll!l!llllllllllll!lllllllllllllllllllll!lllllll!llllllllllllllllll1l|||||l!llllll!llllllll!l!lll!!llllllll|l!l||||||||[j^ CE BI V TELOVADNEM DRUŠTVU VPRAŠALI STARŠE, g g KAJ NAJ NAUČIJO OTROKE — PROSTIH VAJ S PISANIMI = VENČKI ALI PLAVANJA, TEDAJ PAC NI DVOMA O TEM, g DA BI SE NAJPREJ ODLOČILI ZA PLAVANJE. TUDI ZNA- g NOST O TELESNI VZGOJI UCI TAKO: »NE GRE ZA TO. ^ f§ DA BI UČILI OTROKA SAMO PONAVLJATI LEPE GIBE, g TEMVEČ ZA TAKO URJENJE, DA SE BO LAHKO ZNAŠEL g V VSAKI SITUACIJI.- KAKO JE TO MIŠLJENO? ZNAJDE |f NAJ SE V VSAKI, TUDI KOČLJIVI SITUACIJI NA IGRIŠČU, = NA DREVESU, NA SNEGU, LEDU, V VODI. = Gre torej za koristne spretnosti. Otrok se naj le igra tudi z žogo, naj se vadi v preciznem lovljenju, metanju in podajanju, da ne bo okoren, in neroden, temveč spreten in okreten. Čutila, živčevja in mišice je treba usposobiti za precizne in hitre akcije. @ Če bi me vprašali, ali naj učijo otroka strumno korakati ali lepo hoditi, bi se odločil najprej za hojo. V mislih imam naravno hojo, lahkotno hojo. Tako, ki je ekonomična, ki ne utruja in je hkrati lepa za oko. Sploh je zelo pomembno, da upoštevamo prvo načelo telesne vzgoje: Človeka je treba navajati na ekonomično gibanje, pri katerem bo z manjšo potrošnjo energije kar največ dosegel. V športu pravijo temu »pravilna tehnika gibanja«. Nisem proti strumnemu korakanju, tudi tega se naj otrok nauči, vendar dajem naravni hoji prednost. Ekonomično gibanje je velikega pomena tudi za proizvodnjo, saj si vsi želimo (in to želimo tudi svojim otrokom), da bi lahko delali z lahkoto, ne da bi se po nepotrebnem utrujali. # Če bi me vprašali, ali naj učijo otroke stoje na rokah in »špage«, bi svetoval, da bi s tem malce počakali, kajti veliko več dam na atletiko, zlasti na tekanje in skakanje. Seveda ne smemo pozabiti na plezanje, ki prav tako sodi k osnovni telesni izobrazbi. # Če bi me vprašali, ali si želim močnega, atletsko razvitega otroka, bi odgovoril, da otrok še ne more in tudi ne sme biti močan, temveč samo skladno razvit. Posebne vaje za moč pa pridejo v poštev šele na koncu razvojne dobe, okrog sedemnajstega leta starosti, ko je rast v višino v glavnem končana. Tudi ne smemo pozabiti, da moč ni samo v mišicah, da je treba misliti pri telesni vzgoji na vse organe, potemtakem tudi na srce z ožiljem, na dihala in zlasti na živčni sistem. ® Če bi me vprašali, ali naj bodo ure telesne vzgoje v zaprtih prostorih ali na planem, bi opozoril na pravilo, da telovadimo pod streho samo v primeru slabega vremena. Ljudje morajo vendar vsak dan na zrak in na sonce! Saj ne gre samo za urjenje mišičja, temveč prav tako za utrjevanje proti meh-kužnosti, utrjevanje proti mrazu, vetru, vročini. In končno, če bi me vprašali, ali sem za disciplino pri mladinski telesni vzgoji ali pa za svobodno igračkanje, bi odločno odgovoril, da sem za navajanje na točnost, na red, spoštovanje pravil, lepo vedenje in podobno. Vse to so tako preproste stvari, da se bo zdelo naprednemu bralcu odveč o tem pisati. Dejansko pa ni tako. Med našimi ljudmi, zlasti med starejšimi, je še toliko zmotnih naziranj o nalogah in metodah mladinske telesne vzgoje, da prihaja to do izraza kakor v konservativni te-lesnovzgojni praksi tako tudi na različnih posvetih funkcionarjev in vaditeljev. Tudi na pokongresnem plenumu Partizana Slovenije so. nekateri kritizirali stremljenja, po novih metodah v naši telesni kulturi. Slišati je bilo, da si niso na jasnem, v čem je bistvo novega, v čem je razlika med OSMO DRŽAVNO PRVENSTVO V ŠPORTNEM RIBOLOVU Mednarodna revija spretnosti 2br ,a Otočcu ob Krki so se Z . konec preteklega tedna bi n nf ribiči iz petih držav, da va^r^zkusili v idealnih tekmo-Žpo-t Pogojih svoje znanje in ne spretnosti. bilo na Spore(ju suhem v metal- „ ---- Doseženi so bili flisjj izidi, v najzahtevnejši skish pa sta Slobodan bes rvC (®rbija) in Ferencz Die-lYIadžarska) z največ možno fe?! tek’ soboto je C^nje ™ očifj Jlestoboju. dosegljivimi točkami (100) izenačila svetovni rekord Poljaka Ri-karda Turskega. Ko pa so sodniki sešteli dosežke v vseh šestih disciplinah, so ugotovili, ds je bil najboljši, Dienes (M) pred Slobodanom Popovičem in Karlom Madjarjem (oba Srbija). Med moštvi pa je bila najuspešnejša Srbija. Še večje zanimanje pa je bilo za tekmovanje v lovljenju rib, ki se je pričelo v nedeljo zju- prizor z Otočca; tekme ribičev starim in novim. Mislim, da bo stvar najlaže razumljiva, če opozorimo na to, da je bila stara telovadba formalistična, njena glavna naloga pa v pripravljanju oddelkov na različne telovadne akademije, javne nastope in parade. To je bila doba razkazovalne, demonstrativne, atraktivne in propagandne telovadbe, Dandanes pa ne mislimo toliko na telovadbo zaradi interesov te ali one organizacije, temveč na telesnp vzgojo zaradi človeka in zaradi družbe. V teku desetletij se je razvila . .posebna znanost, o telesni vzgoji človeka v mladosti, zrelosti in starosti. Družba podpira telesno kulturo, hkrati pa opozarja na njene bistvene naloge. Gre za zdravstvene, izobraževalne, vzgojne in razvedrilne naloge. Otrok naj lepo raste, naj se vsestransko krepi in si pridobiva najpotrebnejše higienske navade. Zato ga je treba navajati tudi na pravilno umivanje, utrjevanje in podobno. Dalje gre za izobraževalne naloge. Vsega tistega naj se nauči otrok pri temeljni telesni vzgoji, kar bo pozneje potreboval v življenju. Nauči naj se zlasti lepe hoje, lahkotnega teka, skakanja, plezanja, plavanja, vožnje s kolesom, smučanja. Nauči naj se tudi kake športne igre. To mu bo v življenju dvakrat prav prišlo: prvič zaradi zdravega razvedrila v prostem času — in drugič zaradi . višje stopnje spretnosti. Kdor je spreten v športu, kdor je spreten »nasploh«, bo imel v proizvodnem procesu temeljne pogoje za preciznejše manipulacije. Na tretjem mestu sem omenil vzgojne naloge. V mislih imam zdravstveno, politehnično, moralno in estetsko vzgojo. Potrebno je, da navajamo mladino na red, točnost, delovno disciplino; napačno pa je, če pozabljamo na zdravstveno vzgojo. V eČ, dam na tistega vaditelj a ali učitelja, telbspe vzgoje, ki' skfbi za zračenje telovadnice; za umivanje po uri telesne vzgoje in si prizadeva, da otroci ne bi kadili, kakor na tistega, ki na vse to pozablja in gleda samo na pravilno tehniko gibanja ali na formalno plat ravnanja in kritja pri korakanju. Vzgajati je treba v celoti. Koš; Dobesedno. Ali ne priča ta slika mladino? o priljubljenosti košarke med In končno, v moderni telesni vzgoji učimo tudi to, da je slehernemu človeku potrebno razvedrilo v obliki iger, športa ali druge ljubiteljske dejavnosti v naravi. To ni popuščanje, v tem ni koncesij ali kaj takega, temveč logična posledica spoznanja, da so smeh, radost in dobra volja zelo dragoceni zavezniki ustvarjalnosti in višje delovne sposobnosti. Stara izkušnja uči, da ne bo zgrešil poti, kdor vidi cilj pred seboj. Tudi v telesni vzgoji moramo poznati cilj, moramo misliti na naloge, ki jih s telesnimi vajami, igrami in tekmovanji uresničujemo. Potemtakem ne bo tako težko razlikovati med starim in novim, med zastarelimi metodami in med tistimi, za katere so se zavzemali 'naši strokovnjaki na prvem kongresu telesne kulture LR Slovenije. Dandanes ne vidimo cilja naših’ prizadevanj v' paradah in podobnem, tudi ne v atraktivnosti in niti v športnih zmagah, temveč v vsestrani po-' moči mlademu človeku, da se bo pravilneje razvil in bolje usposobil za srečno življenje. Potemtakem ne bo več lepih telovadnih nastopov? Nedvomno jih bodo še prirejali, vendar ne bodo prikazovali samo tradicionalnih točk in sestav, temveč vsebino sodobnih metod dela. Ob tej priložnosti naj omenimo, da so se učitelji celjskega okraja odločili za .občasne šolske telovadne nastope (ne vsako leto) in so jih izvedli v vsestrano zadovoljstvo , učencev, staršev in šol. Vse o pravem Času in v pravi meri! Odpor proti razka-zovalni telovadbi je bil pri nas prav zaradi tega pred leti tako velik, ker so s tem pretiravali. Povedano velja tudi za različna športna tekmovanja. Če so kampanjska in brez načrtnih priprav, tedaj so v nasprotju z dejanskimi nalogami zdravega športa. Če pa so nekak občasni pregled napredka, če so nekak konec ali vrhunec določenega obdobja" •trehiranjh, tedaj šo taka tekmovanja vsem dobrodo-šla. ' V bistvu gre pri naši telesni kulturi »po novem« samo, za to, da je v skladu s pridobitvami napredka in sploh novega časa in da je kot taka v skladu s potrebami človeka kot posameznika in družbe kot celote. DRAGO ULAGA traj. Pred začetkom tekmovanja so tekmeci izžrebali po dve startni številki, ki sta določali mesto, kjer so kasneje lovili ribe. Nato so se oboroženi z ribiškimi palicami najrazličnejših dolžin razvrstili v obsežnem polkrogu ob Krki. Pričeli so mrzlično meriti globino vode in proučevati ostale pogoje svojega »štanda«. Ob sedmih pa je žvižg oznanil pričetek prvega polčasa tekmovanja (90 minut). Trnki so se potopili v Krko. Ustavili smo se pri tekmovalcu s številko 32, Francozu Labordeju. Zbrano je strmel v vodo, nato se je roka komaj vidno napela, trznil je in v naslednjem hipu že snel ribico s trnka ter jo položil v bisago. . Medtem ko smo se navduševali nad njegovo spretnostjo, so nas opozorili, da tudi drugi francoski predstavnik Sinard lovi zelo spretno in da kar na »tekočem traku« vleče ribe iz vode. Bilo je res neverjetno, kako mojstrsko je Sinard lovil, v pičlih 15 minutah je ukanil 43 rib. Do konca polčasa pa je nalovil skupno 201 ribo. Ker dobi tekmovalec za vsako ulovljeno ribo po pet točk, je Sinard nabral že v prvem delu toliko točk, da mu tudi slabša sreča v drugih 90 minutah ni mogla preprečiti končne zmage pred Slovencema Podrgajsom in Rife-ijem. Da je ribolov zahteven šport, ki zahteva vzorno vzdržljivost in dobre živce, smo se lahko večkrat prepričali. Medtem ko je tekmovalcu curljal pot po licu, se je moral pogosto boriti še z drugimi nevšečnostmi. Spustil je že ujeto ribo, ali jo zamudil v vodi, zgodilo se je pa tudi, da je že ujeta riba smuknila iz bisage nazaj v vodo ... A vendar je to zdrav in koristen šport. M. H. Zbiljsko jezero vse bolj privlači izletnike. Minulo nedeljo so bila največja med vsemi doslej prirejenimi številni kopalci lahko ogledali tudi regato, tem jezeru. (Foto: Milan Šparovec) ki je V soboto so iz Kamnika krenili planinci in taborniki na prvo gorenjsko partizansko kurirsko pot. V skupini je 18 planincev in tabornikov, vodi pa jih prvoborec — planinec Andrej Brovč. Prehodili bodo nad 450 kilometrov poti preko vseh gorenjskih vrhov in mimo znanih partizanskih krajev in bodo prišli 4. julija na Poljane nad Jesenicami, kjer bo osrednja gorenjska proslava v počastitev 20. obletnice ljudske revolucije. SERAFIMOV INTERVJU Z LJUBIŠEM JOVANOVIČEM Z revolverjem v srce V Negotinu smo igrali »V agoniji«. Kot Lenbach bi moral na koncu dejanja potegniti iz zadnjega hlačnega žepa revolver in se ustreliti v srce. Na sceni sem sam. Počasi potegnem revolver, si ga namerim v srce in sprožim. Toda gledališki revolver zataji. Sprožim še enkrat. Nič. Pokvarjen. Kaj sedaj? Kako naj se ubijem? Ne morem vendar menjati Krleže. Znojne kaplje mi v potokih polzijo s čela. Ponovim nekaj teksta, stopim preko scene in zopet pritisnem na petelina. Nič. Ves obupan začnem potiskati revolver na svoje mesto. Ko je že v zadnjem hlačnem žepu naenkrat ustreli sam od sebe in jaz se od samega presenečenja zrušim »mrtev«. Toda najhujše šele pride. Laura, ko zasliši strel stopi na oder. Ona ni videla moje muke z revolverjem niti kako in kje je ustrelil. Po tekstu mora položiti roke na moje srce, jih krvave dvigniti in obrisati v svilo ter reči: »Natančno v srce.« Ko položi roke na svoje srce, jih krvave dvigne in spregovori zgornji stavek, nekdo iz publike zakliče: »Oprostite, ampak on se ni ustrelil na tem mestu!« Ko so Negotinci po predstavi zvedeli za potek dogodkov na sceni, so našli tudi obrazložitev. Lenbach se je resnično ustrelil v srce. Ker je namreč Ljubiči zaradi tako nenadnega dogodka začelo srce uhajati v pete, ga je pričakal na pol poti v zasedi in ga ubil. DOPISNA SOLA, LJUBLJANA, LIKOZARJEV A 3 RAZPISUJE VPIS V: 1. I. letnik dopisne tehniške srednje šole a) pripravljalni tečaj ^ b) strojni oddelek ^ c) elektro oddelek d) lesni oddelek e) kemijski oddelek 2. I. letnik dopisne ekonomske srednje šole 8. dopisno administrativno šolo 4. dopisni strojepisni tečaj 5. I. in II. stopnjo dopisne splošnoizobraževalne šole (osemletke) 6. I. stopnjo jezikovnega tečaja za nemški in italijanski jezik Sola je namenjena predvsem članom organizacije Zveze borcev, vanjo pa se lahko vpišejo tudi člani Zveze sindikatov. Pričetek šolanja za vse šole ,bo septembra oziroma oktobra. Prijave pošljite do 1. avgusta 1961 na naslov: Dopisna šola, Ljubljana, Likozarjeva 3, p. predal 106/11. Program, prijavno tiskovino in podrobna navodila za vpis in šolanje v Dopisni šoli dobite od 25. junija dalje proti plačilu 50 din pri okrajnih in občinskih odborih ZB, pri okrajnih in občinskih sindikalnih svetih ali v Dopisni šoli, Ljubljana, Likozarjeva 3. Ustne informacije daje vodstvo šole po telefonu št. 30-043, za posebne pismene informacije pa priložite znamko za odgovor v znesku 25 din. 1 2 3 4 5 B It 7 8 9 10 11 M 13 m 14 15 B 16 u 18 m 19 20 B 2t m 22 23 m 24 25 ■ 26 m 27 B 28 m m 29 30 B 31 32 m 33 31« m 35 36 m 3? 3S 39 40 m 41 42 m 43 41* I 45 Križanko št. 23 Vodoravno: 1. načrt; 7. poljedelski stroj; 13. posrednik; 14. najdaljša francoska reka; 16. vodni hlapi; 17. po dolžini druga italijanska reka; 19. zajeten gorski vrh; 21. nikalnica; 22. hujšati, slabeti; 24. učinki kot pomožno izrazno sredstvo; 27. vrednost; 28. sveženj sena ali slame; 29. staroslovenska boginja smrti; 31. kostnica; 34. vprašalni zaimek; 35. starogrška boginja modrosti; 37. napad; 39. del stanovanja; 41. od morja obdani kosi kopnine; 43. vulkanski otok; 44. prekletstvo; 45. verigasti ogljikovodiki. Navpično: 1. del vrat; 2. urejenost; 3. v zemljo zabit kol; 4. oblika rastlinskega plodu; 5. sosedna soglasnika; 6. slaščičarski izdelek; 7. število; 8. vrsta jabolk; 9. različna soglasnika; 10. težko oklopno vozilo; 11. obdelovati zemljo s plugom; 12. pregovori; 15. hoditi; 18. borišče; 20. dogodek; 23. strokovnjak za zgradbo človeškega telesa; 25. nagrobni napis; 26. atenski zakonodajalec; 28. mesto na Japonskem; 29. lastnost snovi; 30. vodna žival; 31. osebni zaimek; 32. skupina ptic; 33. poganjki; 36. grška črka; 38. pojem v geometriji; 40. arabski žrebec; 42. glina. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. krepak, 6. promet, 11. at, 12. prekalim, 15. TR, 16. Rim, 18. Ikarus, 19. dno, 20. očak, 22. sneg, 23. krap, 24. mol, 25. to, 26. laž, 27. okus, 29. kapa, 31. rake, 34. Tot, 35. kitara, 37. JAT, 38. ol, 39. nalagati, 41. la, 42. Korint, 43. kanton. OBVESTILA BRALCEM DELAVSKA ENOTNOST Sestavek tovariša ROMANA ALBREHTA o D®" litvi dohodka gospodarskih organizacij, ki smo ga objavili v prejšnjih Pogovorih 61 smo vezali tudi v posebno brošuro. Brošura, ki je pravkar prišla & knjigoveznice, obravnava najbolj aktualne problein® oblikovanja in delitve dohodka naših gospodarski® organizacij. Delo je sestavljeno na temelju predavanj tovariša Romana Albrehta v Politični šoli v Ljubljani. Vse sindikalne organizacije, ustanove, delavske univerze in ostale interesente opozarjamo, naj čim' prej pošljejo naročila za brošuro Delavski enotnost1« Ljubljana, Kopitarjeva 2, kajti vse naše publikacije so doslej kaj kmalu pošle. Cena brošure je 65 din. Ponovno moramo spregovoriti o naSem marljivem sodelavcu J® Železarne Store pri Celju tovarišu JOŽETU MASTNAKU. Tovari Mastnak, ki Je tehnični sekretar sindikalne podružnice in sodeluj z nami že od leta 1953, je prav gotovo eden najbolj prizadavr.in _ najbolj uspešnih aktivistov Delavske enotnosti. Prav te dni ijuifij tiispecsrini vlsvkjv v — --- - ig je poslal seznam 61 novih naročnikov, ki jih je pridobU. Skupaj^J je nosiai seznam oi uuvm uai-j, 1 . ... ...—.c-- sedaj tovariš Mastnak v zadnjih treh mesecih zbral 192 novih n« ročnikov, hkrati pa sodeloval tudi pri akcijah, ki so Jih izv«^ ostali aktivisti Delavske enotnosti v Železarni Store. Tovariš Ma" nak pa zagotavlja, da se bo število naročnikov na Delavsko eno nost še povečalo in da bo v prihodnje najmanj četrtina vsega » lektiva naročena na sindikalno glasilo. Ob našem obisku v Železarni Store smo se pogovarjali tudi * KJU liaocill ULTiarvi* V ni VJ VVZ«, v. ouav/ ^ u predsednikom upravnega odbora in predsednikom sindikalne P družnice. Oba sta povedala, da se v kolektivu občutno pozna vP* aruzmce. uoa sta poveaaia, ua uk v ft.uieis.Livu uueui.uu . Delavske enotnosti. Povedala sta, da se pri mnogih delavcih kako jih je prav sindikalni tisk uspešno uvedel v delavskd lianie in v politično delo. Prav zaradi tega si vsi v kolektivu Pr Ijanje in v politično delo. Prav zaradi tega zadevajo, da bi se sindikalni tisk še bolj širil. BORZA ZA ODDIH i Tovariš Ferdinand Mittel, Bučka 3, proda večjo stavbo« zgrajeno leta 1950 (12 X 11, višina 14), primerno za uredite počitniškega doma. Okolje je zelo prikladno za klimats, zdravljenje. Informacije daje Ferdinand Mittel, Bučka 3, 1 »Izletnik«, Ljubljana. V Železnikih nad Škofjo Loko je naprodaj večja stavbi zgrajena leta 1939, ki je primerna za ureditev počitniškeg doma. Poslopje ima devet sob (25 ležišč), kopalnico, WC, gostilniška prostora (50 sedežev), kuhinjo, shrambo, klet® prostore, svoj vodovod in telefon. Nasproti stavbe je !ccP®L, šče in plaža. Informacije daje Turistično društvo za SeU1' dolino, pošta Železniki in »Izletnik«, Ljubljana. Tflvim NMISUH IS FNl I UEnHOBEHimiH '.ZDElSS* ŽELEZ NI KI-SLOVENIJA IZDELUJE: mikserje — gospodinjske mešalce, setaR za prah, loščilce za parket, namizne ventilatorje, eie* trične kavne mlinčke itd. SERVISI: »NIKO« Železniki, Ljubljana, Elektron1®' banski servis, Rimska 11, Maribor, Vetrinjska li- se. Poslej sem bil skoraj srečen. Ano sem ljubil vsak dan bolj; v vrvežu, delu in razgibanem življenju nisem slutil, kaj se pripravlja na Gel. Skrbel sem za otroke, ki so se Igrali v umetnih vrtovih. Tisti, ki so se rodili v prvih mesecih potovanja, so že govorili. Tudi Ameta je rad hodil mednje. Morda zato, da bi prikril tiho skrb, ki mu je vedno znova mračila pogled. 37. Pozneje sem pričel opazovati ljudi In spoznal tudi sam, da smo prišli v kritično obdobje potovanja. Vse naprave na Gel so delovale vzorno, svarilni signali se že dolgo niso oglašali, pa vendar je bila atmosfera, ki je napolnjevala ladjo, vsak dan bolj moreča. Ameta je imel prav: mir je bil znanilec viharja, ki je divjal v ljudeh. Moral je bruhniti na dan. 39. Vseeno je čez nekaj dni izbruhnil upor, ki pa je bil bolj podoben blaznemu obupu. Ob ustju lijaka na spodnjem krovu se je zgnetla gruča ljudi. Zagledal sem jih že od daleč in hitel tja. — Kaj se dogaja? — sem vprašal. Nihče mi ni odgovoril. Ujel sem nekakšen pogled popolnoma belih oči in zaslišal pridušen glas, ki se je tresel od razburjenja: — Hočemo ven! 40. Tam je praznina! — je zavpil človek, ki se je postavil skupini po robu. Spoznal sem ga, bil je inženir Vrjola. — Pusti nas!— je zaklicalo več glasov hkrati. — Norci! — je odgovarjal inženir. — Tam je smrt! Slišite? Smrt! — Truma je bila čedalje bolj razgreta. Zbal sem se za tovariša in mu hotel pomagati. Nekdo je glasno zakričal: — Zunaj je svoboda! Nihče nas ne sme zadrževati! 41. Vrjola je razširil roke in zaman skuša! zagraditi pot. Truma je tiščala dalje. Inženir se Je s hrbtom dotikal oklepne plošče, ki se je lesketala z grozečim kovinskim sijajem. Čedalje več r°k se je dvigalo proti vdolbini, v kateri je bil skrit zaklopni mehanizem. Z zadnjimi močmi in skrajnim naporom je Vrjola odrinil vsiljivce. Izza pasu je potegnil majhen avtomat. 38. Najprej je začela med nami krožiti P® jefj ki je zahtevala, da bi se hitrost Gei»eSa 5r povečala še za sedem tisoč kilometrov n kundo in bi s tem skrajšala čas potovanja-je bila to že nevarna meja hitrosti, Je " gj s® tvegal in dovolil, da se poveča hitrost. (joP1® se oglasili svarilni signali, upali smo, da tako pomirili skrite nezadovoljneže. avtom3*®«, 42. Nazaj, če ne bom blokiral «•---večno bomo zaprti v tej vesoljski lupini-nja je učinkovala, inženir je v zadnjem vladal kritični položaj. Zrinil sem se d° x, Še vedno je držal avtomat v rokah, zares s® 5i jel, da je hotel uresničiti svojo obljubo. ^7 ga pogledal od blizu. Videl sem, da joka. J , strahu, da ne bi propadla naša velika zam1