Poštnina plačana v gotovini. Leto XX. št. 49. Dolnja Lendava, 3. decembra 1933. Cena številki 1 Din. Nar o č n i n a na sküpni naslov letno 24 Din; na posamezni naslov letno 80 Din. V inozemstvo : letno 65 Din. Z M. listom letno 100 Din. IZHAJAJO VSAKO NEDELO. Uredništvo v Dolnji Lendavi. Uprava v Murski Soboti, Križeva ul. 4. Štev. položnice 11806. Cena oglasov: stran : cela 400 Din., pol 200 Din., četrt 100 Din; mali oglasi do 20 reči 10 Din., više vsaka reč 1 Din.; med tekstom vsaka reč 2 D. Pri večkratnoj objavi popüst. Strašno !. . . Danska je mala državica na obali Severnoga morja. Rodovitne zemle je na Danskom malo, siromaštva menje, manjakov i neizobraženih lüdi pa — nikaj. Kak je to? Izobraženi Danec ne dela tak, kak ništerni naši lüdje. On zna za kakši pov je dobra njegova zemla i domače podnebje, zato ne sili na voz, na šterom za njega nemajo mesta. Danec ne dela tak, kak ništerni naši goričanci, šteri bi na sühom kamni radi pripovali kukarico, na mokrom travniki pa krumpiše. Danec zna, ka je njegova zemla najbole pripravna za pridelavanje živinske krme, zato je v prvojvrsti živinorejc. Ali kakši živinorejec ! S skrbnim delom i z ešče vekšov pametjov so si Danci vzgojili govejo živino, štera — tak pravijo strokovnjaki — nema para. Telko mleka i tak mastnoga mleka ne da prej nikša kravja pasma, kak ravno — danska. Pa tüdi skrbi Danec za svoje živinče. Očividci pravijo, ka pri nas dober kmet nema tak lepo opremleno sobe za sebe i za svojo drüžino, kakšo štalo ma Danec za svojo kravo. Naš človek je že v velkoj nevarnosti, če se odloči, ka bi se pokazao zdravniki. Na Danskom zadostüje, da krava ne je eden den po staroj šegi, pa že pozove gospodar živinozdravnika. Zakaj pa ščejo meti Danci tak dosta mleka ? Samo zato, ar iz mleka se napravi zmočaj, za danski zmočaj pa so dosta penez dali Nemci i Angležje. So dali . . . Tak se more povedati, dokeč je ne prišeo na vlado gospod Hitler, šteri se je spominao na nikšo staro svajo, štero so meli Danci i Nemci. Navrgeo je velko carino na danski zmočaj, zato je prle cvetoča küpčija prenehala. Zobston je meo zdaj Danec najbolše i najlepše mlekarice, zobston je skrbo za dobroto svojega zmočaja, zmočaj je ostao doma, ar ga Nemec zavolo velke carine ne mogeo plačati. Toda Danec je — kak rečeno — pameten izobražen človek. Kda je vido, da z zmočajom ne bo šlo dale, se je odločo za drügo pot po šteroj lejko pride do penez, do bogatstva, do brezskrbnoga živlenja. Postavili so velke tovarne, fabrike po domačem, v šterih fabrikaj so nevsmileno pokončavali krasne danske mlečne krave. Mislite, da zavolo mesa ? Ne ; govedina je govedina, če je od te ali one kravje pasme. Za govedino nikdar ne dobi Danec telko, kelko je vredna njegova skrbno gojena kravica. Iz govedine so začnoli delati svinjsko krmo ! Angleži najmre tak znajo, ka je danska svinja najbolša za njim prilübleno pečenko. Zato radi küpüjejo danske praščiče. I to je vzrok, zakaj se morejo krasne danske krave spremeniti v svinjsko krmo. . . . Zdaj ravno tak skrbno delajo Danci okoli svinjaka, kak pred kratkim okoli štale. Pridni so, delavni so, pametni so, dobro se njim godi. Ali kak dugo ? Dokeč tüdi Angleži ne dobijo kakšega Hitlera, šteri zapre pot danskim svinjam na angleški trg. Kajti, kak hitro se to zgodi, bodo Danci pali lejko mislili na novo pot, štera jih spravi do zlata, do penez, do bogatstva. More biti, ka do te pobijali svoje krasne prašiče za žajfo, ali za sveče. Vse je mogoče. Tüdi to je mogoče, ka pridejo časi, kda tüdi najpametnejši i najbole delaven človek vmerje od lakote samo zato, ar se dnes den ne dela zato, ka bi vsi lüdje meli dober zmočaj, dobro Svinjsko meso, nego zato, ka bi si ništerni srečni nabrali kak naj več penez, zlata. Strašno ! Pika. Njegovo Veličanstvo Kralj Aleksander I. Mi obmejni Slovenci ga ob državnom svetki toplo pozdravlamo i srčno želemo, da bi meo veselje vu vernosti svojih podanikov. Slovenska Krajina je verna Njemi i lübi svojo drago Jugoslavijo. Politični pregled. Jugoslavija. Izdana je uredba, da se vpelajo javna dela. Prebivalci i to Siromaški tistih krajov, gde do se takša dela vršila, pridejo prvi k tomi deli. Takša dela so popravlanje poti, mostov, regulacije vodin itd. Za ta dela bodo skrbeli okrajni odbori, plačalo se pa bo to delo iz dohodkov povišanih carin. Banovina bo brala trošarino na vino i žganico. — Oglasna taksa i v časopisaj i zvünaj se bo povekšala. — Spremeni se zakon, od dače, carinski, vojne odškodnine, takse i trošarine. Ti zakonski predlogi so že pred parlament stavleni. — Naš novi državni proračun znaša 10,171.798 Din. Teliko je dohodkov i stroškov za novo proračunsko leto, ki se začne 1. aprila. Amerika. Finančni minister je odstopo, ar je nezadovolen z politikov Ruzveltovov. — Zdaj, ka so Amerikanci sklenili pogodbo z Sovjetskov Rusijov, je ta pristala tüdi na to, da ne bo delala zapreke proti sloboščini vere amerikanskih državlanov. Tej smejo meti svoje cerkve i cerkveno imanje. Jako velika pridobitev, na štero niedna država prle ne mislila, samo Amerika, ki je za sv. Očom prva to zahtevala, oni pa že pred 12 leti za vse vereizpovedi. Francija. Francuska vlada je odstopila. Novo je sestavo Chantemps. Vse kaže, da na zadnje pali pride za predsednika Herriot. 2 NOVINE 3. decembra 1933. Uredba od zaščite kmeta. Vlada je izdala i Slüžbene Novine so objavile 24. nov. uredbo, z šterov se pomaga zaduženim kmetom odplačüvanje duga. Kmet v 12 letaj odplača svoj dug i to privatnim leto osebam 1 6% 2 6·60% 3 7·28% 4 8·06% 5 8·84% 6 9·75°/o 7 10·72% 8 11·84% 9 13·06% 10 14·36% 11 15·94% 12 17·55 „ posojilnicami bankam 6% 6- 75% 7·65% 8·94% 10·76% 12·68% 14·72% 15·64% 16·85% 17·38% 17·85% 18·78% Z tov Šumov do plačani tüdi intereši, ki so za posojilnico 6·02%, za zasebnike pa 3·34% računani. Te je dosta nišiši kak je dozdaj bio. Ki prle plača svoj dug, kak v 12 letaj dobi 2% popüsta. Ki je samo 500 Din. dužen, ne spada pod obrambo toga zakona. Kmet, ki je dužen samo 1200 Din., plača v treh letaj te dug z 7% obresti. Več Popišemo drügoč. Omenimo samo šče to, da tisti agrarni interesenti, ki so na rate küpili ešče pred stalnim agrarnim zakonom agrarno zemlo, lejko te rate v pšenici odplačüjejo računavši tistokratno ceno pšenice. Širite „Novine“ Tak gorijo petrolejske vretine Julij Kontler : Takši smo. Mala, slabotna deklica trka na dveri. Dvakrat, trikrat Povemo, ka „naprej!“ naj li pride, ali zbegano malo siroče ne vidi i ne čüje. Skoro jo prosimo naj pove kaj bi rada. Drobna rokica se gene i pokaže zmečkani paperek. — Aha, pismo si prinesla, mala ? Deklica pokima, mali smehek se njej sveti na bledom obrazi. Samo zdaj vidim, ka je bosa. Rosa i blatna. Gosto, ledeno mrzlo blato se drži plavih nogic. — Stopi dete k špareti, segrej se ! Samo zdaj razvijamo zmečkani paper. Ne njem se pokažejo velke, raztrgane črke. Pisemce je brez pravoga začetka, tüdi konca nema po pravilaj, štere tak skrbno vlije šola v glavo malim dijakom. Samo telko je na zmečkanom paperi : „Dva dni smo brez hrane. Sneg, blato i beteg me ne püsti iz hiže. Usmilite se nas !“ Moža, nad 70 let je meo možak, so pokopali. Ostala je žena vdovica i troje male dece. Na „štanti“ so, to se pravi, ka so poleti opravlali gospodari goric vse potrebna dela, zato so dobili zobston streho i nikelko malih gred za zelje i krumpiše. To delo bi lejko opravlao mož, žena pa hodila v dero. Ali beteg jo je vrgeo z nog. Potem je prišla smrt, pobrala slabotnoga starca. Za smrtjov pokop, joč, prazen bankaš, prazna lada za melo. Strašno siromaštvo je sedlo na streho i strašilo lüdi, zato so se že od daleč ogibali hiže. Gospodar sam bi najrajši odpovedao viničarki, ali prebežala ga je zima. Na cesto ne more dovico i troje nepreskrblene dece... P. Sutter : Šatan v Ilfurti. I stinska z godba. Zgled obsedenja dveh dečkov od hüdobnoga düha v našoj dobi. Prestavo iz češčine Alojzij Nemec. Hüdi düh, prorok. Leopold* je pogosto naprej naznano smrt ništernih oseb. Tak je dve vöri pred smrtjov neke gospé Müllerove poklekno v posteli, i delao tak kak če bi zvonio; drgoč je spodobne gibe delao po celo vöro. „Komi zvoniš?“ so ga pitali. — „Gregori Kunegli“ je odgovoro. Na nesrečo je bila hči imenüvanoga navzoča i vsa Prestrašena je pravila malomi: „Ti lažnik grdi, moj oča so zdravi i ravno delajo hrame maloga seminišča v Zillisheimi“. * Farni arhiv v Ilífurti. „Že mogoče“, je odvrno dečko, „ali ravno zdaj je telebno na tla. Idi i si pogledni !“ I to je na žalost bila istina, Nesrečni mož se je prevrgeo z odra, potro si pri tom šinjek i to v tistom hipi, dare je Leopold začno zvoniti. V Ilífurti je od te nesreče do toga časa nišče nikaj neznao. V soboto pred tretjov postnov nedelov je napovedo, da na drügi den pride v Illfurt kakših 400 tüjincov, zato ar se je razneso glas, da sta dečka rešeniva od šatana. Tak se je tüdi zgodilo. V nedelo večer pa je šatan neizrečno veseli jufko, da se njemi je posrečilo s temi izmišlenimi glasi telko lüdi zadržati od Bože slüžbe. O rečaj, štere so se dogodile pred dvajsetimi ali trestimi leti, je gučao s takšov gotovostjov i tak naténci, kak če bi se zdaj v njegovoj navzočnosti zgódile. Gospod Tresch je bio v januari leta 1869. imenüvani za illfurtskoga župana. V kraji ešče to do zdaj ne bilo znano, ali obsedeni ga je že imenüvao „gospod župan“, že prle ednok je pravo svojoj materi: „Takše čemére mám, da malo ne počim“. „Zakoj pa ?“ ga je pitala mati. „Záto, ar je te smrdlivec bio imenüvani za župana ; jaz i naši od čemerov prejdemo“. To je povedo v tistom časi, gda je imenüvanje bilo odposlano s colmarske prefekture. Gda je ednok gospod Tresch vstopo, je kričo obsedeni: Ti cemešter grdi, bio si v „Siedleni“ (Einsiedli). „Lažeš,“ je odvrno gospod Tresch, „povej mi, gde sem bio“. „V mesti". 3. decembra 1933. NOVINE 3 Žena je pitala deklico : Rano ste stanoli? —Na toplom seje dete ojunačilo, zdaj se je že bole vrto mali jeziček : — Ne gospa, ešče spimo — Ka pa mati ? — Ležijo. Pravijo, ka jih v križi reže. —Ka pa bratec i sestrica? — Vsi ležijo, gospa. Mati so pravili, naj ostanemo v posteli, tam je toplo. — Ka ste pa delali včeraj? Deklica ne ve, če bi odgovorila, ali ne. Mali obrazek se obrne vstran, dete zaihti i pravi : —Gospa, včeraj smo tüdi ležali. — Ka pa predvčeraj ? — Tüdi. — Ka so pa skühali mati včeraj ? Deklica globoko vzdihne: — Včeraj nikaj. Nemamo drv. Jaz bi šla v goščo, pa me ne püstijo mati, pravijo — ka bosa ne smem. Tak je par sto stopajov od šole, malo več od cerkve na breščeki, šteri je poleti nebesko lepi, posebno te, kda vse cvete. Ali zdaj je sneg, ledeno mrzlo i gosto blato, štero se drži nogice, kak nikda sveta törsko železje. . . . V šoli je žena povedala maloj dečici kak je pri Ančiki doma. „Strašno je pri njih, dečica mala“, je pripovedavala „ dva dni so brezi krüha“. Nacek v prvoj klopi, jezičen deček, skoči pokonci : — Gospa, mi že celi mesec nemamo krüha ! Za prvim vstane drügi, za drügim tretji. Velke čarne sence se zbirajo v toploj šolskoj sobi. Ino vse te sence gučijo, kričijo: „Tüdi mi ga nemamo !“ . . . Nikelko toplih reči za deco i drügi den tüdi te najmenjši prinese kakšo malenkost za lačne. Pod klopmi je velka košara, začetkoma prazna, ali kda se zbere dečica, je v košari vse puno dobrin: krumpiši, kukorce, graj, mela. Močen človek jo žmetno zdigne, telko božega blagoslova so nanosila mlada dobra ovca. Po priliki opravimo puno košaro na dom dovice. — Kak je pa kaj bilo? pitamo deklo. — Lekaj je vesela bila ženska. Vse je pregledala, na konci pa povedala, naj gospa zapovejo deci, ka mast njej tüdi morejo prinesti. SLOVENSKA KRAJINA. Dolnja Lendava. Volitve v gasilsko drüštvo. Vršile so se 22. nov. v Kroni. Zvoljeni so soglasno sledeči gospodje : predsednik: Dr. Klar Franc, Zdravnik, poveljnik: Taš Drago, vp. kapetan, podpoveljnik : N é m e t h y Štefan, blagajnik : Tomka Jurij, trgovec, tajnik: Baller Desiderij, zasebni uradnik, šofer in tehničar: Schaffhauser Andrej, mehanik, gospodar : Mavrič Fr., obrtnik. — Horvat Štefani, davčnimi uradniki so vpoštevali prejšnja slüžbena leta i tak je prišeo do višje stopnje po uradniškom zakoni. Dve leti voze je dobo Mihalič mesar, ar je peneze jemao z Boharove mesnice v D. Lendavi. Križ je dao blagosloviti i svojo drüžino Srci Jezušovomi posvetiti Curič Martin z Črensovec v Strocjoj vesi pri Ljutomeri, kama se je odselo. Pri slovesnosti je bilo navzočih tüdi več Črensovčarov. Oropala sta dva mladiva človeka Tüske Kolomana z Radmožanec pri belom dnevi, poleg vesi do krvavoga sta ga zbila i njemi vzela 1400 Din. Krožila sta dugši čas okoli njega z biciklini i po ropi zbežala proti Turniščam. Što i odket sta bila, ne znati. Nagrobne spomenike, lepe umetne iz kamna dela Nemec Franc, podobar v Čakovci. Pri njem si vsaki lejko ogleda vzorce. Cena je zmerna. Cipek in Capek se zove šaliva kniga, štera popisa i v 100 slikaj pozaže dva sprevedniva dečka pestvije. Nazadnje sta pa prišla v past i jiva je mlinar semleo pa rece pojele. Knigo je izdala Nova založba v Ljubljani. Rop pri belom dnevi. V Bratoncih je nekak omamo dve dekli, ki sta prišle z Francije i šle domo na Goričko. Vzeo njima je 35000 Din., to je ves krvavoteško zaslüžen najem. Navuk za tretjired kak vsako leto, tüdi letos je na lepi Marijin den, V dec. 8. v Črensovcih. Večernice ob 2. Potem navuk, po navuki pa ponoviten ednoletne zaoblübe čistosti za sv. Matercerkev i njene dühovnike. Ki ma k odaji kakšo staro slamoreznico, naj to naznani Gospodarskoj zadrugi v Črensovcih i tüdi ceno, počem jo da. Ogenj. Zgorela je hiša Sukič Jurja, klobüčara v Soboti 25. novembra. Z cimpranov hrambov je pogoro tüdi eden avtomobil. Cepike kradnejo. Že dugši čas se godijo velike nerednosti na Dolinskom z krajov cepik. Brezvestni lüdje so že celo z šolske drevesnice v Žižkih odnesli cepike i je sebi posadili. Zdaj so pa je odnesli Kolenko Matjaši i Kustec Matjaši v Črensovcih. Skrbni gospodarje zadnji krajcar ta dajo za cepike, naj si ograd zasadijo, lumpi je pa spokradnejo. V teh rečaj naj bo oblast jako stroga, ka se krivec gornajde i pošteno kaštiga. SUHE GOBE kupuje po najboljši ceni Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska cesta 5. 10-9 . .,V šterom mesti ?“ „V Schletti“. To je bila istina. Mali dale: „Bio si tüdi pri cotašaj (tak je imenüvao kapucine) i dao si njim peneze za delanje cot (dao je na sv. meše)“. Zaistino je bio gospod Tresch malo pred tem pri kapucinaj v Dornachi pri Basileji i zaproso pri gospodi gvardjani za dve sv. meši za oslobodjenjé od hüdoga düha teh dečkov. Zvün gospoda Brobecka, šteri ga je sprevajao, v Illfurti o tom nišče nika ne znao. Pri ednom trno močnom napadi je oznano, da je nikelko dühovnikov, šterih imena i fare je povedo, Pisalo o njem püšpeki i svetskoj oblasti „Popevje iz X i Z so pisali velkomi popi z visikov kapov, a te je odgovoro v Mülhausen.“ Potom se je obrno k sestri dvorjenici i djao: „A ti, brečilka, s temi lombri na mačèčem répi (čislo), že niti tri dni ne boš več spala v sosednoj hiži“. Kak so se čüdivali navzoči, a posebno sestra, štera je o kakšem prestavlenji ne niti senjala. Ali istoga večera je prišlo pismo iz kloštra, v šterom je bilo zapovedano, da naj sestri v dveh dnevaj zapüstita dečka i se povrnéta v Mülhausen. Zlasti je meo šatan velke čemere na illfurskoga župana, gospoda Trescha, jako vrloga, bogaboječoga, moža staroga zrna. Ne je püsto niedne prilike, da njemi ne bi povedao kaj osolenoga. „Samo čakaj“ njemi je ednok pretio „pošlem vse svoje tovariše k plebanoši i ga proti tebi tak nahujskajo, da več v to hižo ne stopi“. „Tvojih groženj se ravno tak malo bojim kak cele tvoje peklénske bande“, se je glaso odgovor. „S pomočjov Jezuša i Marije vas poženém vse v pekeo“. Župan, šteri je bio tüdi trgovec, je stopivši ednok v klet s strahom zapa- zo, da njemi je celi lagev sirupa izteko. Prišestni den je šatan priznao, da je on to napravo i da njemi je tüdi pripadno eden deo sirupa, zato ar se je gospod Tresch v razburkanost dühá spozabo spomniti na düše v purgatoriumi. (Dale.) Prekosnice. Slabo srečanje. Že davno se zgodilo. Gospod kaplan so bili pozvani na silno spoved i so že v temi šli skoz šumske poti proti domi. Pri nekom debelom hrasti pred njih stopi nekak pa zašepeče: „0 lübi moj, dobro, da si prišeo. “ Z električnim posvetom hitro posvetijo i koga opazijo ? Prvo cerkveno pesmarico. Čakala je kantora po odgovori. Ka je prišestno nedelo menkao glas prve pesmarice i ka je trepetao glas kantorov, ne trebe praviti. 4 NOVINE 3. decembra 1933. Po državi. Kratki glasi. Na sredi vode Une v Bosanskoj Kostajnici je znoro brodar Matijaševič Stanko. — V Maribori je pogorelo skladišče tekstilne lovarne „Doctor in drug“. — V Novom Sadi je melo nemško izobraževalno drüštvo „Schwabisch - deutscher - Kulturbund“ svoj letni občni zbor. Na tom so nemci povdarjali, kak velike pravice majo v državi, — O da bi Slovenci tüdi takše meli povsod na sveti, zlasti med Nemci. Pokopali so v Bosni pri Bugojni kmeta Čačič Jovoja. Gda so drvo devali v grob, je mrtvec oživo. Ali tak so se ga prestrašili, da je vse bežalo pred njim, ešče domači so zaklenoli vrata, ka ne bi mogo notri. Nazadnje so ga pa li püstili. Okoli po sveti. Kratki glasi. Na Angleškom pri Chesterfieldu se je zgodila velika nesreča, 15 rüdarov je mrtvih. — Počila je velika kupola v cerkvi na Kristušovom grobi v Jeružalemi. Cerkev je v nevarnosti, ka se cela porüši. — Na prisilno delo je obsojen na Kubi Carreras, bivši policijski šef od nove vlade, ki je staro vrgla. — Na Sinajskoj gori, gde je Mojzes sprejeo od dobroga Boga 10 zapovedi, je postavlen veliki križ. — Najvekši most na sveti so začeli delati v San Franciški v Ameriki. Dugi bo polosem kilometrov i de koštao 75 milijon dolarov. Od naših v tüjini. Chicago. „Razmere neso se ešče zbolšale. Trpimo vsi ešče to veliko stisko, dela ne“. Denša Ivan. Francija. Mladenec Plej Ignac z Črensovec piše svojoj materi, ka že en mesec ne kadi, i dva meseca ne pije nikšega alkohola i jih prosi, naj Novine na šest mesecov naprej plačajo. Zatem njim pa piše, ka ga je velika nesreča doletela z Copekom iz Male Polane. Hodila sta z biciklini obiskavat pajdaša i gda sta se vračala domo, jiva je povozo eden pijani Šofer, čeravno sta se ščista do grabe ognola. Copeka je 19 metrov daleč vlekeo pred sebov avto i ga je tak zmečkao, ka teško betežen leži v bolnišnici. Njega je pa zmučo, da je omadlo, a vekše nesreče ne bilo pri njem i že namali dela. Sam šofer je spadno tüdi z avtoja i tri vüre je ležao nezavesten. Bila sta oba povoženiva vse krvaviva, obleka na njima popolnoma raztrgana, biciklina vküp spotretiva. Prišla je Policija, žandarmerija z zdravnikom. Ves kvar more plačati Šofer, ar sta Ponesrečeniva bila trezniva, on pa ne. Copeka, ki je dovec i ma dvoje dece pa stariše doma, skrbno obiskavlejo poleg zdravnika tüdi naši lüdje v bolnišnici. — „Pošlem vam celoletno naročnino za Novine, M. List i M. Ograček, zaostane liste mi pošlite pa tüdi kalendar. Višešnje peneze obrnite na sv. meše za pokojne. Pozdravlam vse svoje domače, predvsem moje malo dete, šteroga mati počiva eti v Francuskoj zemli, vas, g. vrednika i vse gospode pri naših listaj“. — Ficko Mihal, S. Paul Sur. Jeme. — Lepa hvala za pozdrave i naročnino. Peneze za sv. meše smo spisali k Domi sv. Franciška, tü se opravijo svete meše za vaše pokojne. Naročnina je pa plačana do 1. julija K 1934. — Vrednik. Gostilna in klavnica Prekmurska banka je odkupila na javni dražbi v Fokovcih prej Gross Samuelu lastno gostilno, trgovino in klavnico z gospodarskimi poslopji. To vse odda v najem ali pa po zmerni ceni proda. Prijaviti se pri PREKMURSKI BANKI v Murski Soboti. 2-2 Glasüjte v Novinaj ! Nedela I. v Adventi. Na spomin 1900 letnice svoje križne smrti, Gospod Jezuš, po svojih svetih ranaj reši grešni svet! Ev. sv. Luk, XXI. Vu onom vremeni : Pravo je Jezuš vu— čenikom svojim: Bodo znamenja vu sunci, i meseci i zvezdaj; i na zemli mantranje narodov od morskoga šümlenja i valov: gda lüdje sehnoli bodo od straha i čakanja onih, štera pride o na ves svet. Ar jakosfi nebeske bodo se gibale. I teda bodo vidili Sina človečega pridočega vu oblaki z velkov zmož— nostjov i dikov. Gda se pa eta začnejo goditi, preglednite i prizdignite glave vaše, ar se Približava odküplenje vaše. I pravo je njim spodobnost: gledajte figovo drevo i vse drevje : gda spüščava že s sebe sad, znate, ka je blüzi leto. Tak i vi, gda te vidili eta se goditi, znajte, ka je blüzi kralestvo Bože. Zaistino Velim vam, ka ne prejde narod, dokeč eta vsa ne bodo včinjena. Neba i zemla prejde, reči ga moje ne prejdejo. — Cerkveno leto začne' sv. Cerkev z istim evangeliumom, kak je dokonča. Sodbo nam predoči, da bi se strsnoli i pokoro delali ar vse mine ne pa Jezušova reč, štera glasi, ka se za greh vekomaj trpi v pekli. Pošta. Škaper Treza. Dolič. Knigo prosite, ne povete pa kakšo; na pamet nemremo poslati, naznanite nam, kakšo želete? Ste tisto dobili, ka smo jo že poslali? Za tiskarno Balkányi Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik : Klekl Jožef, župnik v pok., Črensovci. Pred oblastjo odgovoren: Jerič Ivan, dekan v Dolnji Lendavi. Plüčne bolezni ozdravlive! Plüčna jetika, sušica, kašeo, sühi kašeo, rečlavi kašeo, nočno znojenje, bronhialni katar, katar v grli, zasliženost, vömetanje krvi, polevanje krvi, zadüši, teško hripanje, bodlaji itd. se dajo zvračiti ! Na jezere ozdravlenih! Zahtevajte taki mojo knigo „NOVA UMETNOST HRANJENJA“ štera je že vnoge rešila. Pred nücanjom Po nücanji Popolnoma brezplačno dobite mojo knigo, iz stere zajmlete vnogo potrebnoga. Koga zato bolečine mučijo, ki se žele na hiter način, temelito i brez nevarnosti rešiti svojih bolečin, naj šče dnes piše ! Naglašüjem ponovno, da moje razjašnjenje dobite popolnoma brezplačno, brez vsake obveze od Vaše strani, pa Vaš Zdravnik bo gotovo pristao na te od prvih profesorov kak prvovrsten vönajden Zato je v Vašem interesi, da včasi pišete, pa bodete od mojega tamošnjega zastopstva v vsakom časi poslüženi. Zajmlite navuk i povekšano živlenjsko volo z knige sküšenoga zdravnika. Ona vsebüje krepčanje i telovno polejšanje pa se obrača na vse betežnike, ki se zanimajo za zdajšnje stanje znanstvenoga zdravlenja plüč. Pošta : GEORG FULGNER, BERLIN - NEUKÖLLN, Ringbanhnstrasse Nr. 24. Abt. 527. novi način Vašega hranjenja.