Vera Caharija Pizzolitto UDK 808.63:805.0(450.361)
INTERFERENCE Z ITALIJANŠČINO V PISNIH IZDELKIH UČENCEV SREDNJE ŠOLE V NABREŽINI
Slovenščina v okolju, v katerem živimo, ni enakopravna z jezikom večinskega naroda. Podrejena mu je v mnogih družbenogospodarskih področjih, v nekatera, npr. v javno upravo, pa skorajda nima vstopa. Iz tega sledi, da se slovenski jezik pri nas ne more polno razvijati v vseh svojih funkcijskih in socialnih zvrsteh. Tako v marsikaterem govornem položaju uporabljamo italijanske leksikalne in oblikovno-skladenjske prvine, kadar celo ne zamenjujemo jezika.
V zadnjih desetletjih seje z družbenogospodarskim razvojem, kije med drugim povzročil spreminjanje narodnostne sestave nekdaj po večini slovenskih vasi in občin, in z agresivnostjo in vseprisotnostjo italijanskih množičnih občil — zlasti televizije — pritisk italijanščine na slovenščino še povečal. Njegove posledice se kažejo v številnih interferencah z italijanščino oz. njeno podzvrstjo, tržaščino, na vseh ravninah slovenskega jezika. Italijanskih prvin je še največ v neformalnem govoru, iz njega pa bolj ali manj nezavedno prehajajo v formalizirano ustno in pisno sporočanje. V neformalnih govornih položajih se pogosto izražamo v nekakšnem hibridnem jeziku, katerega ogrodje je še kolikor toliko slovensko, njegovi sestavni deli, besede, pa so večinoma italijanski.
Npr.: Alora, si s> div>rtpru n^ feštini?'
Govorne interference so že bile predmet poglobljenih študij (Živa GRUDEN, Marta IVAŠIČ in drugi). Zato sem v tej raziskavi usmerila svojo pozornost na pisno sporočanje. Takšno odločitev mije narekovalo tudi prepričanje, da se v pisnih besedilih še najbolj vidi, do kod sega vpliv dominantnega Jezika. Zaradi časovnega presledka med mislijo tn njeno izrazno uresničitvojo lahko namreč delujejo razni obrambni mehanizmi, ki preprečujejo vse tisto prevzemanje tujega, ki se ga pisec zaveda in ga je zmožen nadomestiti z domačim. Iz pisnega sporočanja je torej najbolj razvidno, kolikšna je načetost slovenskega Jezika v okolju, v katerem je vsa teža dvojezične komunikacije na Slovencih.
Zglede za posamezne interferenčne oblike sem vzela po večini iz spisov, ki so Jih pisali učenci nižje srednje šole v Nabrežini v š. 1. 1988/89 v okviru širše zasnovane raziskave, kije imela za cilj preučiti odnos med jezikovno zmožnostjo učencev in njihovim splošnim učnim uspehom. Skupno sem analizirala 61 izdelkov. Primeri interferenčnih napak, kijih v nadaljevanju navajam in skušam razložiti, predstavljajo le izsek problema, katerega obseg je veliko večji.
Interference z italijanščino oz. tržaščino se kažejo, kot že rečeno, na vseh Jezikovnih ravninah, vendar niso povsod enako pogoste. Najbolj številne in očitne so leksikalne interference; teh se učenec po večini zaveda in se jim skuša bolj ali manj uspešno izogniti (pri tem se nemalokrat zateka k uporabi slovenskih besed s širokim pomenom In k
Nc pomnim, da bi se za časa mojeua otroštva po slovenskih vaseh takole izražali. Zato sem tem bolj prepričana, daje množično vdiranje italijanskin besed v slovenski govor v dobršni meri posledica vseprisotnosti italijanskih medijev v naši družbi.
217
opisnemu poimenovanju). Nasprotno pa se interference na oblikovno-skladenjski ravnini rade izognejo zavestni kontroli inje učenec pred njimi skorajda nemočen.
Da lahko načrtujemo ustrezne operativne postopke za preprečevanje teh napak, vsaj za tisti del jezikovne vzgoje, ki pripada šoli, je potrebno dvoje:
— Prvič, da jezikovna sestava med sabo primerjamo in ugotovimo, v čem se razlikujeta; razlike so potencialen vir interferenc, čeprav ne gre zanemarjati vpliva zunajjezikovnih dejavnikov. Pri takšni kontrastivni analizi moramo paziti, da ne bi značilnosti enega ali drugega jezikovnega sistema poenostavljali in tako prezrli dejanski izvir določene napake.
— Drugič, da na tej podlagi natanko določimo posamezne interferenčne oblike.^
Pri razvrstitvi napak sem se zgledovala po študiji jezikoslovca U. WE1NREICHA Jeziki v stiku.
I. Interference na glasoslovni ravnini
Na glasoslovni ravnini sem ločila nepravilno izreko od napačnega zapisa besede zaradi stika z italijanščino.
Ker nisem imela na voljo posnetkov govora učencev, ampak samo njihove spise, interferenc v izreki nisem mogla natanko preučiti. Zato se glede teh omejujem na nekaj primerov, ki so mi znani iz okolja, v katerem živim.
Tipični Interferenčni obliki na fonološki ravni sta: nerazlikovanje ali hipodiferenciacija glasov in pretolmačenje ali reinterpretacija glasov in glasovnih nizov. Med prve spada npr. nerazlikovanje naglašenih e-jev in o-jev po kvaliteti, med druge pa, denimo, opuščanje glasu h na začetku besede ali pa pretolmačenje glasovnega niza va v [ua] v besedi "hvala" [huala]. Medtem ko sta prva in tretja napaka dokaj razširjeni, je opuščanje začetnega h zaenkrat še omejeno na slovenske govorce, ki ne obiskujejo (ali niso obiskovali) slovenskih šol ali pa živijo v pwvsem italijanskem okolju. Vendar se napaka vsaj v določenih besedah, npr. lastnih imenih političnih ali zgodovinskih osebnosti, kot sta lahko Havel in HiUer [Avel. läer], pod vplivom italijanskih govornih občil širi tudi med druge slovenske govorce.
Napačno zapisane besede zaradi stika z italijanščino sem poiskala v že omenjenih spisih. Vendar Jih ni bilo veliko: vsega skupaj samo šest:
— ribici Čip in Čiap (slov. Čop, it. Ciap)
— mamma Je nagleJeze (slov. mama, it mamma)
— zemyevid Sardenije (slov. Sardinya. it. Sardegna)
— dislm Euforija (slov. Evjorija. it. Euforia)
— grem v Sestjan (slov. Sesl/cui, it. Sistiana)
— uči se za mehanika (slov. mehanik, it meccanico)
Iz skromnega števila napak je razvidno, daje kontrola pred vnašanjem tujih prvin na ravni pravopisa učinkovita. Učenci obvladajo oba pravopisna sestava in ju ne mešajo.
II. Interference na oblikovno-skladenjski ravnini
Na slovnični ravnini razlikujemo naslednje osnovne interferenčne tipe:
1. Prenos morfemov
2. Prenos skladenjskih razmerij
3. Preslikavo slovnične lastnosti besede oz. njene skladenjske vloge pri vzorčnem jeziku
Takšen pristop k obravnavanemu problemu naj se smotrno vključuje v Jezikovni jx)uk, ki na) teži k spoznavanju jezika v njegovi celovitosti in tunkcionalnosti, poudaijajoč vlogo in pomen besed In njihovih dhlik pri sporočanju, namesto suhoparnega naštevanja slovničnih pravil. Oljnem je treba povečati priložnost živega stika z jezikom, njegove pasivne in aktivne rabe, kajti zlasti mlajši m Jezikovno manj razviti učenci se jezika učijo predvsem s posnemanjem govornih vzorcev, s katerimi se srečujejo v svojem okolju.
218
4.    Opuščanje obveznih slovničnih kategorij
1. Prenos morfemov
Zaradi različnosti oblikoslovnih sistemov Jezikov v stiku Je vnašanje italijanskih oblikoslovnih morfemov, še posebno v pisno sporočanje, zelo redek pojav. V preučenih spisih ni bilo niti enega takega primera.
2. Prenos skladenjskih razmerij
Nasprotno pa so interference na ravni skladenjskih razmerij dokaj številne. Učenci prenašajo v slovenski jezik zlasti italijanski besedni red in vezavo. Tem napakam se tudi teže izognejo, ker se jih večinoma ne zavedajo.
Primerov za napačni besedni red Je precej, tako v neodvisnih kot v odvisnih stavkih. Oglejmo si nekatere:
— Po kosilu oče gre u Sempolcy. (Dopopranzo äpapä va a S. Pelagio.)
— Drugače rmia družina je še precej mirna.
(Per ü restola miajamiglia e abbastanza tranquilla.)
— Se ukvaija z zcučerejo.
(Si occupa di allevamento di coniglLj
— Vam predstauljam mojo družino. ((Vlpresento la miajam^lia)
— ...je vedel, da Mitjaje šel pohajat.
(... sapeva che Mitja era andato a spasso.)
Kakor je videti iz primerov, delata učencem težave zlasti stava glagolov in zaimenskih besed.
Presenetile so me dokaj številne napake v zvezi s prevzemanjem italijanske oz. tržaške glagolske rekcije. V nekaterih primerih je tuja vezava že prej prodrla v slovenski krajevni govor.
Najpogostejša Je napačna vezava z dajalnikom namesto s tožilnikom:
— Mami in očetu moram ubogati
(Devo ubbidire alla mamma e ol papa.)
— Pravi, da mu bdi trebuh. (Dice che glifa male la panda.)
— Čudim se, kako da mami ne bolijo noge.
(Mi meraviglio come mai alla mamma non Jacciano male i piedi / le gambe.)
— Mama nam kričL
(slov. kraj. govor: M^ma ram krči. / Ü. trž. narečp: La mama ne žiga.)
En glagol se napačno veže z orodnlkom:
— Mama se večkrat jezi z nami
(La mamma si arrabbia spesso con noL)
Bolj zapleten je naslednji primer napačne vezave:
— Oče gre večkrat v Švici
(R papa va spesso in Svizzera)
Razlagam si ga kot posledico semantične širitve krajevnega vprašalnega prislova "kje" in sledeče širitve njegove skladenjske vloge zaradi enačenja z italijanskim "dove":
— Dov'e ü papa? In Svizzera
— Dove va ü papa? In Svizzera.
— K/e je oče? V Švici.
— Kje gre oče? VŠvicL
219
Glagola biü (je) in iü (gre) iinata za učenca enako vezavo, in sicer z mestnikom. Isü učenec pa je drugje napisal tudi takole:
— Oče invi urarno v Trst.
Napake v zvezi z glagolsko vezavo kažejo na to, da pri jezikovnem pouku še ne posvečamo dovolj pozornosti spoznavanju in razumevanju tega skladenjskega razmerja.
Tudi pri kontrastivni analizi, o kateri sem govorila v uvodu, bi kazalo, da bi učence ne opozarjali samo na razlike med sistemoma, temveč tudi na skupno pomensko strukturo besed. Konkretno, daje število udeležencev pri glagolskem dogodku odvisno od pomena glagola samega, kije lahko univerzalen, različna so le slovnična sredstva, s katerimi bomo te udeležence izrazili (sklonske končnice, predložne zveze).^
Če se povrnemo k obravnavanima primeroma, ugotovimo, daje pomen slovenskih glagolov biti in iü povsem enak ekvivalentnim italijanskim glagolom essere in andare. prvi zaznamuje obstajanje oz. stanje v kraju, drugi pa premikanje, smer; vendar imata italijanska glagola enako rekcijo, slovenska pa različno in tudi slovnična sredstva, s katerimi je izraženo to razmerje, so drugačna (v it. samo predlog, vslov. predlog in sklonilo).
Med podredna skladenjska razmerja spada poleg vezave tudi ujemanje. Tudi tu je nekaj napak. Učenci včasih ne sklanjajo tujega lastnega imena v vlogi ujemalnega prilastka:
— Imeli smo zajčka Dick.
— Oče Je zelo podoben igralcu Bud Spencerju.
V drugem primeru Je možno, da Je učenka napačno raziunela pravilo o sklanjanju večbesednih tujih lastnih imen in zato sklanjala samo drugo sestavino.'*
Precejšnje težave povzroča učencem fxsvedkovnik rad Nekateri ga napačno pregibajo, drugi pa pregibanje sploh opuščajo. V obeh primerih pa se ne ujema z besedo ali morfemom v osebku:
— Brat hodi rada plavat.
— Oče se rada poheca.
— RadiJem njene specialitete.
— Manm.Je potrpežljiva ifi ima rad otroke.
— Večkrat se prepirava, a se imava vseeno rad
— Babica me ima zelo rad
Razpoložljivost lažjega italijanskega modela [vdere/vdersi ben^, ki ne predvideva kongruence med povedkovim določilom in osebkom, in nepoznanje oblikoslovnih lastnosti slovenskega povedkovnika rad (ki ima v nasprotju z drugimi povedkovniki ob osebni glagolski obliki to pxjsebnost, da se pregiba v spolu in številu in se torej v teh slovničnih kategorijah ujema z osebkom)^ se očitno kombinirata in povzročata takšne napake.
3. Spreminjanje slovnične lastnosti besede oz. širjenje njene skladenjske vloge po vzorčnem jeziku
Pod vplivom Italijanščine nekateri učenci spreminjajo besedam spol:
— Upam da bom dosegel moj saiy, (Spero di raggiungere ü mio sogno.)
^ Glej M. KrižaJ-Ortar, Vezljivost: iz pomena v izraz, XXVI. SSJUi, Zbornik predavanj, FF Ljubljana, 1990, str. 129-140:
* Glej Buenos Aires, Downing Street m druge podobne primere v SS J. Toporišiča, SS "76, str. 237. ' Gl. J.Toporišič, Nouaslouenska sfclarfrija, DZS, LJubljana 82, str. 116/117.
220
Učenec ni saino Ijesedi sart/e spremenil spol (in število), temveč jo je tudi uporabil v napačni zvezi z glagolom doseči Takšna zveza ni pravilna niti v italijanščini: doseči cäj/raggtungere uno scx)po/unfine; uresničUi sarge/načrt/realizzare un sogno/un progetio.
V naslednjih dveh primerih se je slovenski spol besede tako rekoč "izgubil med potjo". Učenec ga je zamenjal z italijanskim pri navezovanju na pravüno poimenovano predmetnost:
— Babičino dvorišče ni tako Deiiko kot tisti naš.
— Imam tri stanovanja. NajvečjiJe...
Kar zadeva prvo poved, je možno, daje imel učenec v mislih narečni borjač in ne italijanski cortäe, saj sta oba moškega sfx)la. V drugi povedi pa ni dvoma, da je slovenskemu stanovanju prekrižal pot italijanski appartamento (m. sp.) To se vidi po moškem spolu naveznika.
Pri razmišljanju o možnih izvirih napačne vezave sem že načela vprašanje semantične širitve besede in sledeče širitve njene skladenjske vloge. Tam sem prikazala, kako je krajevni vprašalni prislov fc/e zapolnil, pod vplivom tujega vzora, mesto sorodnega prislova kam.
Podobna usoda Je doletela časovni veznik ko, ki ga je nadomestil, zaradi istovetenja z italijanskim quando, časovni vprašalni prislov kdaj:
— Nalogo bom napisal, kdty pridem domov.
Do zamenjave Je prišlo verjetno takole:
it.      Quando scriverai i compiü? Quando tomo a časa
slov.   Kdaj boš napisal naloge? Kdaj pridem domov.
V svojem šolskem okolju te napake zaenkrat še nisem zasledila; dokaj pogosta pa je med slovenskimi učenci iz Laškega (okoliš, ki zavzema občine Tržič, Ronke in Štarancan v Goriški pokrajini). Tam je pritisk italijanščine na slovenščino močnejši kot npr. v Nabrežini.
Če mora učenec izbirati med težjim in lažjim jezikovnim modelom, se večinoma odloča za slednjega, saj je obvladovanje dveh različnih vzorcev (z vsemi njunimi zvrstmi!) zelo zahtevna naloga. To je verjetno eden izmed razlogov prevladovanja opisnega stopnjevanja pridevnikov. V neformalnem ustnem sporočanju Je že povsem spodrinilo stopnjevanje z obrazili, medtem ko se v pisnem izražanju zaradi večje kontrole slednje še kar dobro drži.
V spisih sta bila samo dva primera neustreznega opisnega stopnjevanja:
— Brat je bdj velik od mene.
— Ko ga spije kozarček, je bdj dobre vo]je.
Bolj od tujega vpliva Je tu opaziti vpliv pogovornega Jezika. 4. Opuščanje obveznih slovničnih kategorij
Zelo razširjeno je opuščanje dvojine. Še posebno v povedih, v katerih predmetnost, na katero se navezujejo osebne glagolske končnice ali zaimenske besede, ni neposredno poimenovana:
— Oče se rad igra z nami kar pa nas le malda-at veseH
— Ko slišinva, da prihaja httro ugasnemo televizijo in tečemo v sobo se učit.^
Da pa ne gre zgolj za neobvladovanje razmerja med naveznikom in nanašalnico, temveč za opuščanje dvojine pod vplivom slovenskega krajevnega narečja in, posredno.
^ Iz sobesedila, Id ga tu ne navajam, Je razvidno, daje predmetnost, na katero se navezujejo ^agolski in zaimenski navezniki, v dvojini: brat in sestra oz. dva brata.
221
italijanščine, pričajo primeri, v katerih je število razvidno ali iz neposredno poimenovane predmetnosti ali iz drugega naveznika v isü povedi:
— Jaz in brat hodinto igrat košarko k Sokolu.
— Obe sestri so lenobe.
— Ko sva sama doma. se igramo v dneora sobi
— Večkrat se spreva zaradi kake neumnosti in mama nas vedno kazniye.
Zgornji primeri kažejo na različno stopnjo uzaveščenosti slovnične kategorije dvojine v prisojevalno-ujemalnem razmerju (razmerje osebek-povedek) in na različno jakost motnje — interference z drugim jezikovnim sistemom. V pndh dveh povedih smo priča direktnemu prenosu omenjenega skladenjskega razmerja iz krajevnega narečja^ v knjižni jezik; ta učenec torej slabše pozna omenjeno slovnično zakonitost slovenskega knjižnega jezika. V drugih dveh primerih pa se učenec na začetku povedi povsem zaveda dvojine in jo ustrezno rabi; a komaj se njegova budnost zmanjša, nanjo pozabi.
III. Besedne interference
Na ravni besedišča se vpliv italijanščine kaže v več vrstah vnašanja, in sicer
1. v neposrednjem prenosu tuje besede ali nerazčlenjene tuje besedne zveze;
2. v semantični širitvi slovenske besede zaradi njenega enačenja z ekvivalentno italijansko besedo;
3. v reprodukciji zloženke ali besedne zveze z enakovrednimi slovenskimi besedami. 1. Neposredni prenos tuje besede
V govoru je leksikalnih interferenc veliko, še posebej takih, ki imajo v sporočilu povezovalno ali čustveno vlogo, kot so npr. besede: insomnm, allora uffa, aiuto, ma, pero... (po večini gre za slovnične besede — veznike ali členke — in za razne interjekcije).
V pisanju se omenjeni leksemi pojavljajo le izjemoma, ker se učenci verjetno dovolj dobro zavedajo njihove neslovenskosti.
V preučenih spisih je bil dvakrat prisoten protivni veznik ma:
— Mama Je büa Jezna, ma ni rekla nič.
Kar zadeva neposredno vnašanje pregibnih tujih besed v slovenski jezik, moramo razlikovati med tistimi, kijih učenci prilagajajo slovenskim pravopisnim in oblikoslovnim zakonitostim, in onimi, kijih le delno ali neprilagojene vgrajujejo v slovensko besedilo.
Med prevzetimi besedami nahajamo poleg Italijanskih oz. tržaških še angleške tujke ter t. i. domače Izposojenke.
a) Pravopisno in oblikoslovno prilagojene prevzete besede:
— Bil Je c^)eriran za emi/o. (emia = kila)
— Igra JizarmonOm. (fisarmonica = harmonika)
— Oče Je imel vedno kompanijo. (compagnia = družba)
— Inuuno kanarina. (canarino = kanarčehi
— Zraven hišeJe štala. (it. stalla, pog, štala = hlev)
— Autobus se ustavi na nabvežinskem placu, (pbc, pog. = trg) ^
b) delno ali neprilagojene prevzete besede
— Mama nam pripravi pizzo.
^ Slovensko krajevno narečje — verjetno pod vplivom italijanščine — ne pozna dvojine v prisojevalno-ujemalnem razmerju; pozna pa jo za dvoJinsKima števnikoma dva in oba (čeprav samo v imenovalniku in tožilniku): duei finski, u*ei žjvnski
* nem.: der Platz, it.: la piazza:
222
— Igram na computer.
— Ko pride domov iz vrtca se igra s puzzle.
2. Semantična širitev po vzorčnem jeziku
O pomenski širitvi slovenskih besed zaradi njihovega enačenja s sorodnimi italijanskimi besedami sem že govorila v zvezi s prislovoma kje in kdaj. Do podobne širitve pomenskega fxjlja prihaja še v nekaterih drugih primerih.
Pod vplivom italijanščine učenci uporabljajo v nepravem pomenu še npr. glagole menjati/ se, umivati/se in znati ter količinski prislov mnoga.
menjati se = cambiare
— Upam. da se ne bo v moji družini nič meryalo. (Spero che neüa miajamiglia non cambi niente.)
Glagol menjati je v tej povedi zapolnil pomenski prostor glagola spremeniä se.
umivati = lavare
— Babica unüva obleke. (La nonna lava i vestiti.)
Glagol umivati je spodrinil ustreznejši prati Drugje pa je verjetno zamenjal tudi glagol pomiti/pomivati ker pač učenec prvega povsem enači z italijanskim lavare.
znati = sajjere
— Afe znamo, kaj nas čaka
Takšna raba glagola znaä je splošno razširjena v krajevnem govoru in sovpada z rabo italijanskega sapere.
mnogo = molto
— Ta šport ni mnogo razvit. (Questo sport non e molto diffiiso.)
Nerazlikovanje med količinskim prislovom mnogo in prislovom mere zelo je lahko vir dvoumja kot v naslednji povedi:
— Starši nama mnogo zaupajo.
(I nostri genitari hanno mcAta fiduaa in noi)
Učenka je hotela reči, da Jima zelo zaupajo, da se nanju zanesejo.
3. Reprodukcija zloženke ali besedne zveze
Med reprodukcijami italijanskih besednih zvez zahtevajo posebno pozornost dobesedni prevodi ali kalki. Ti so že močno preplavili našo govorico. V spisih se pojavljajo zlasti naslednji kalki:
— stojim slabo (sto male)
— ostanem slabo (rimango/resto male)
— narediti patent (fare la patente)
— delatt turnuse (fare i turni)
— grem okdi s prijatelji (vodo in giro con gli amici)
— za srečo (perfortuna)
— povedati zadnjo (dire/raccontareVultima)
— dati krivdo nekomu (dare la odpa a quakxino)
— povedati romanz (!) (fare la ranvmzina)
223
Navedeni primeri jezikovnih kalkov nam jasno prikazujejo, kolikšne so težave učencev pri upovedovanju zunajjezikovne dejanskosti v situaciji neposrednega stika med jeziki in še posebej tedaj, koje eden izmed jezikov v podrejenem položaju.
Zanimiv se mi zdi zlasti zadnji kalk {povedati mmanz), pri katerem si je učenec skušal pomagati iz trenutne poimenovalne stiske s svojevrstnim prevodom italijanskega frazeologema [fare la ramanzina = oštetO.
Nekaj je tudi stavčnih kalkov:
— Niinam volje delati ničesar. (Non ho voglia dijare niente.)
— Vse krivde se prevrnejo name.
(Tutte le colpe ncadono/ si rtversano su di me.)
— In ni še minuo.
(E non era ancara finita.)
4. Hibridne tvorbe
Zaradi mešanja leksemov in morfemov obeh jezikov nastajajo hibridne tvorbe.^ bodisi hibridi s prevzetim korenom bodisi razne redundantne tvorbe:
— smo se divertirali (zabavali)
— molarinček
V drugi besedi je manjšalno obrazilo dvakrat prisotno: kot prevzeta prvina in kot domače priponsko obrazilo.
5. Delitev vlog med domačimi in prevzetimi besedami
Domače in prevzete besede si različno delijo vloge; to je odvisno od udeležencev pri sporočanju (govorca, naslovnika, vsebine, zunajjezikovnega konteksta, sporočilnega namena itd.).
Za zgled navajam primer porazdelitve vlog med domačimi in prevzetimi besedami v položaju, kije značilen za Slovenca v Italiji (seveda je večja oz. manjša prisotnost interferenc odvisna od govorca).
a) neformalno sporazumevanje med dvojezičnima govorcema:
— U^rrdbjankerijuzlavatnče.
— Sikuej\ fantazma.
— I^attulavastovüje sučistL
b) formalno sporazumevanje med dvojezičnima govorcema oz. med dvo- in enojezlčnim slovenskim govorcem:
— Vzemi perilo iz pralrwga stroja.
— Si kotprikazert
— Krožniki v pomivalnem stroju so čisti
6. Indirektno vplivanje dominantnega Jezika
Vpliv prevladujočega Jezika na jezik v podrejenem položaju pa se ne uresničuje samo v raznih oblikah vnašanja, ki sem jih skušala prikazati v svoji raziskavi. Iz obrambe pred prevzemanjem tujih prvin se porajajo še drugajezikovna ravnanja, kot so npr. okostenelost izraza, pomenska praznitev laesed ter razne hiperkorektnosti.
^ Takšen hibrid je tudi beseda sportiven [Moja družii\aje zefo špottamdl; tujek je v tem primeru priponsko obrazilo -iven (v it. sporüvo).
224
Zdi se mi, da se je treba ob pomenski praznitvi besed še posebej zamisliti. Ta se na zunaj kaže v jxjgosti uporabi \xsed s širokim pomenom in v opisnem poimenovanju. Med besednimi vrstami so zaradi tega najbolj prizadeti glagoli. Namesto nazomejših, pomensko nabitih glagolov uporabljajo učenci najrazličnejše zveze osnovnih glagolov in njihovih določil. V takšnih zvezah se najpogosteje pojavljajo glagoli: biti, iti, hoditi, reči, narediti in delati'O
Za zgled navajam nekatere zveze z glagolom delati:
— Mama dela pri hiši. / Manta dela za gospodavo (ali kotgospodinjaj. / Teta Ani dela v bolnišnici (kot bolničarka). / Oče gre delat v vinograd. / Ceje prost pd ure, dela zid. / Kose odpočijem, ddam naloge. / Dda za kmeta itd.
GRAADIVO IN LITERATURA Gradivo:
61 šolskih spisov z naslovom Moja družina. Državna srednja šola s slov. uč. jezikom "Igo Gruden", Nabrežina, š. 1. 1988/89
Uteratiarv
Toporišič J., Slovenska slovnica. Obzorja Marobor ;76 Isü. Nova slovenska skladnja, DZS, Ljubljana '82 Weinreich U., Lingue in contatto, Boringhieri, Torino '74
Gruden Ž., Prispevek k spoznavanju situacije tržašloh Slovencev, JS 1976, št. 3, str. 72-79 Ista, Šola in jezikovna kultura. Posvet o slovenskem šolstvu, SLORI TS, ZTT, TS'76, str. 144-151 Pogorelec B., K vprašanju bilingvizma in diglosije iz slovenslie izkušnje. Naši razgledi, 28. 12. 1984 Križaj Ortar M., Vezljivost iz pomena v izraz, XXVI. SSJLK Fil. fakulteta. LJubljana 1990. str. 129-140 Sedmak D., Susič E., Tiha asimilacija. 2XT, Trst '83
Slabe V., Kunst Gnamuš O., Besede naše so žive. Pedagoški inšL pri Univerzi v Ljubljani, Ljubljana '81 KunstGnamušO., LupincO., Izrazne zmožnosti učencev na šolah s slov. učnim jezüiom na Tržaškem (rokopis). Pedagoški inštitut Lj. '89
UDK 808.63:805.0(450.361) Summaiy
Vera Caharija Pizzolitto
INTERFERENCES WITH ITALIAN IN THE WRHTEN WORKS OF SECONDARY SCHOOL STUDENTS IN NABREŽINA
The omnipresence and aggressiveness of the mass media, especially of the radio and television, has a decisive influence on the position of the minority language, wliich is in comparison with the language of the majority population — Italian — in a position of inequality. Interferences with Itćdian are just like in speech more and more numerous also in the written products of secondaiy school students. They can be detected in the incorrect usage of words, the wrong word order and verb linkage, the changing of grammatical characteristics of words (e.g. the changing of gender), dual omission, the taking over of foreign words. The research draws special attention to the word-for-word translation of set phrases, which often amounts into hybrid forms that are the result of the mixing of both languages. Another consequence is a defence reaction, which can be observed in hypercorrectness, obsolete expressions and the gradual loss of the meaning of individual words, where verbs are mostfy aifected.
^''s pomensko izpraznjenostjo glagolskih poimenovanj, ki se kaže v širitvi pomena in skladenjske vloge jedrnih ^agolov, se ukvarjata O. Kunst Gnamuš in O. Lupine v svoji raziskavi Izrazne zmožnosti učencev na šolah s slov. učnim jezikom na Tržaškem. Tam navajata še besedne zveze z ^agoli dati, iineti in postati
225