Črna kuga. Kitajska vlada se sicor hvalevredno trudi, da bi prepreftila razširjanje kuge, toda pri ljudstvu ne najde sopoiuoči. Niti ena kitajska prodajalna, v katere prihajajo ljudje iz okuženih hiš, se §e ni zaprla. Pač pa so Kitajci babjeverni, da, je naravnost sniešno. Pred vrata obesajo velika zrcala, ker so mnenja, da se bo firna kuga zagledala v ista, ko se je riamerila v kako hišo ter se potem obrnila, raenefi, da je že notri. Nositelji kuge niso samo tabargani, kakOr sino zadnjič omenili, ampak tudi podgane. Vsled tega je malo upanja, da so bo posrečilo ustaviti razširjanje morilne kuge. Na kugi oboleli umrjojo mnogokrat brez kakih dalje trajajočili znamonj bolezni. Ko se pojavibolezen, nastopi v par minutali smrt, hitro, kakor da bi zadela človeka kap. Bolezcn se začne z mrzlico (trešljiko), ki nastopa v kratkih odmorik vedno hujše. Amerikanski zdravnik dr, Jakson je umrl 36 ur po prvem mrzlifinera napadu. Cepivo Hlavvkinskega, s katerim so cepili ljudi kakor proli osepnicaru, se je izkazalobrezuspešno. Najbolj Še varuje pred kiigo z jodoforraom nasičeua šema (masfca) na obraz, s katero se zabrani vdihanjo kužnih glivic, in pa v jodoformu namočene rjuhe, v katere se Ijudje zavijajo in. se obvarujejo nalezenja z dotikanjom. Vsi uradniki na mandžurskib. železnicah. so sedaj tako naSemljeni proti kugi. Izgledajo, kakor si prcdstavljamo strahove. Kitajci pa se seveda smejijo te] previdnosti, Na stotine Kitajcev hiti za uradniki, jih zasmelmje in zasramuje, tako, da jib mora braniti tudi vojaštvo. Kitajska vlada je sicer odredila, da se morajo krste z okužoninri uirtveci sežgati, toda malokdo se za to briga, ali pa se postopa pri sežiganju skrajno nemarno. Krsto so ^labo zbite, v ognju se kinalu raz4X)kajo in truplo se privali ven, na trupla se vržejo psi in Jih ro.zmesarijo. Vsled tega so širi kuga tudi po pseh. Vlada je ukazala vojaŠtvu, da postreli vse pse. Celo posebna panoga z mrtvimi okuženirai trupli se je razvila med Kitajci. Brezvestni in brezsrčni Spekulanti so si uredili skladišča s trupli, v katerih shranjuje.jo proti primerni odškodnini trupla na kugi rcmrlih. Pozneje jili proti zopetni odškodnini izroftajo aorodnikom, da jih pokopljejo. Sedaj je ponekod toliko mrtvecev, da jih je nemogoče sproti pokopavati. Za ukaz sežiganja pa se Kitajci zelo malo zmenijo. Tabargan, kugo noseča Žival, je najbližji sorodnik naŠih alpskih svižcev in spada k rodovini glodalcev. Stanuje na Sirokih planjavah v stavbab, ki so več metrov globoke. Lažje ga je vloviti z zanjkami, nego pa s puško. Sprelon Kitajec jih vlovi povpre&no na dan okoli 30. Ce dobi kugo, pravi ljudska govoriea, da je to maSčevanje tabarganovo. Kak.or so vsi glodalci sprejemljivi za kužne bolezni, tako tudi tabargan. Pri njem naslopa kuga v obliki bul, ki mu prizadevajo strašne boleftine. Ždrave živali hitro spoznajo bolezen pri tovariSih in beže pro6 od njih. Predno se podajo k zimskomu spanjn, pomore zdravi tabargani vsc bolne tovai'5Še, da si ne okužijo svojib. apalnio pod zemljo. Kuga se najbolj Siri v nesnažnih ulicah in krajib. tor pri nosnažnih družinah. Zanimivo je, da se kužne liolezni raočno razširjajo samo pri narodili, ki niso na visoki stopinji omike, in vsled tega tudi ne držo mnogo na snago. Kitajska ima vedno opraviti s tu^ami, 'Japonska pa je obvarovana, ker je tam sploŠna Ijudska omika mnogo višja, uego pri Kitajcih, in s© vsled tega Japonci pred kugo ne branijo na babjeveren. način, n. pr. z zrcali kot Kitajci. V Indiji razsaja leto za lctom kolera, in tudi fcrna kuga, toda le med domaCini, no med ondotnimi priseljenci Angleži. Laai je našla kolcra pri nas najboljša tla na Madžfirfskom in Hrvaškem, Iz Fudsiadjana se poroča, da leži tam na poIjih na stotine mrtvili. Nekatere vasi so popolnoma izumrle. Dne 4. t. m. so vafieli tarn sežigati mrtveee ter jih sežgali takoj prvi