V štirinajsto leto.
Naš Ijubi nZvonček", slovenski rnladini najdražji pri-jatelj in zabavntk, začenja z dcnašnjo številko svoj štiri-najsti letnik. Tudi ta letnik začenjamo z veselo nado, da nam bo mogoče v tem letu pravtako kakor doslej služiti slovenski mladini, ki ji je naš list namenjen.
Od vseh strani nam dohajajo priznanja, da zvesto iz-polnujemo svojo nalogo. Prijatelji nam pišejo, da se naš list po vsebini in obliki temeljito razlikuje od dragih mla-dinskih llstov, da je naša mladina z njim zadovoljna, da je naš ,,Zvonček" postal takorekoč del vesele mladosti, ki si je brez njega ne moremo več predstavljati v nje cvetoči popolnosti.
Taka priznanja nas sicer vesele, ampak samo s tem nismo zadovoljni. Rajši kakor hvalne besede bi. imell še enkrat toliko naročnikov, kolikorjih štejemo danes. Žalostno je, da je še toliko in toliko slovenskih rodovin, toliko in toliko slovenskih šol, ki ne poznajo »Zvončka". Kje je zavednost, kje je dejanjska Ijubezen do slovenske mladine? Dolžnost vseh naših dosedanjih prijateljev je, da poskrbe za čim največje razširjenje našega lista Ob tako izdatno pomnoženi podpori nam bo lahko izpopolniti list v vsakem pogledu. Slovencev nas je poldrugi milijon. To naše število zmore pač toliko zavednih rodoljubov, ki lahko dajo listu svoje mladine trdno gmotno podlago Zavedati se moramo, da je mladina bodočnost naroda, zato pa moratno mladino vzgojiti v krepostl in značajnosti.
Vsebinsko ostane letošnji letnik sličen svojim prea-nikom. Založili smo se z raznovrstnitn gradivom, ki ga bodo tekom leta izpopolnjevali in dopolnjevali naši zvesti sotrudniki.
Uredništvo in upravništvo.