Oopisi. 0d slovenske ogerske meje. (Pnmagjareaje ogerskib Slovanov). Magiar ne bi rad trpel druge narodnosti v svojej dr/avi, nego ediao le svojo. V tej re6i je podobeu Nenicem ln neaiškntarjeai, ki bi radi vse made, vse ši>le in vse ljudstvo 8plob ponemčili. Ali Magjaii bodo slovanske nasprotnike pri naa ae piekosile, t. j. izbrali si bodo še bujših sredstev, nego nasi nemaki osrečevalci naiodov. Pci nas se skuša nemačino v ljudske šnle le še ua lep uačiu vpeljati ter le rablo ponemeevati. Naši ponemčevalci se nekako še _omikauo" obnašajo, kakor se ravno spodobi ,,knlturono8cemu. Ali Magjar pra^i: ti moraš biti Magjar ember". Zato hočejo 7 Budapešti skleniti posta^o, po katerej se mora 78ak ljudski učitelj magjarščine naučiti, in tndi 7 njej 7 aoli preda^ati. A s tem mislijo Magjari svojo solst^o po^zdigniti ? 0 ne, tega ne mislijo, za napredek šolst^a, za izobraženje neniagjarskih narodo7 jim tudi mar nij. Pač pa za 87oj jezik, katerega naj bi se vsak ogerski drža^ljan naučil, da bi se potem lebko 7si Ogri tndi Magžare zvali; kajti zdaj je7 15 milijonih Ogro7 le slabib komaj 5 milij. Magjaro7. Ali raalo 7erjetno je, da bode se jim posrečilo S7oj namen doseči. Magjarščina nima te moči 7 sebi, je pretrda, da bi se omilila drugim narodom. Rajse bosta učitelj in učenec šoli hrbet obrnila, nego se dala po nepotrebnem mnčiti. Vsaj imamo tako7 izgled 7 našej okolici. Iz7i-8tni učitelj g. M. 7 Belotineih je dolgo dolgo  služil Magjarom, a naposled se je le naTeličal — in zapustil jih, ter ae rajše na slo^ensko Štajersko preselil. Predlog, ki se je drža^nemu zboru 7 Peati predložil, namera^a upeljati 7 7sa ogerska pripra^nišča niagjarščino in sicer v tolikih nrab, da bo zadosto^alo za popolno uSenje. V 3 letih se mora potem 7sak kaudidat do dobra 7 tem rdrža^nem jeziku" izuriti, kajti drugače ne moie biti kot ueitelj nikjer nasta^ljen. Učitelji, ki že služijo, pa se morajo 7 6 letib tega jezika naučiti. (D70mina, kajti na Prekmurskim slažijo nekateri uže 2.— in 3. krat po 6 let, pa ga ae ne zoajo.) Morali bi tudi potem izpit iz tega jezika dostati. Oproščeni utegnejo biti od te naloge le taki uČitelji, ki so črez 50 let stari. V šolab, kjer ae ta jezik do zdaj še nij nčil, treba bode koj ž njirn pričeti, ako tode le učitelj jezika zmožen. Torej dan danes bosta A^strijo le 2 jezika osreče^ala pri uas nemšcina, na Ogerskem magjarščina. Kedar se bosta le ta 2 jezika 7 našej drža^i go^oiila, nastopila bode nzlata doba", takrat bode vsega zadosti, denarja, blaga in krnba. Morebiti potlej še delati 7e5 ne bo treba. Verjetnoje; kajti mnogo velikih in učenih mož 7 Avstriji ne skibi za nič druga, nego za učenje teh jeziko^! Iz Ptuja. (Vinski sejem). Lanjsko jesen oeno^alo se je 7 Ptuja neko drašt^o z nameroj : najti potov in načiDOv, po kterih bi se imela pošteno 7kup spra^ljena južno-štajerska 7ina lehko in po dobroj ceni proda^ati. Na ta namen dalo je razglasiti da bo se 18. 19. in 20. tega meseca 7 Ptuju mnog7rstuih vin na poskuaavanje da7alo in izpostavilo, Ker se je ta reč na vse strani razglasila, bode se one dni 7 Ptuju bržčas mnogo 7inskih kupce7 sealo. Kdor tedaj ima po redu in nepopačeno vino, pa ne kako žlabodro ali žido^sko čmigo, naj pride takrat 7 Ptuj in naj za poakuanjo kake piate seboj prinese; morebiti se ma nameri najti — dobrega kupca. Ptujčaui imaio sami mnogo vinogradov in radovedni 8mo, bodo li oni drugim dober zgled dali in samo pravičuo in čisto vino ponujali; kajti med njimi je že pre tudi precej takib, ki počimljejo s tem žlabtnim božjim darom razne 7ragolije, in 7sled tega, kakor vaši Mariborcani, pošteniai vinogradnikom ceno k^arijo. — Kakor se je omenilo 7inski 8ejem bo 18. 19. in 20. febr. ter sta g. M. Kaiaer in g. Ivan Wegscbaider razpoalala oklic io vabilo, ki ae glasi. nVabijo se 7si 7inski posestniki, kateri želijo 87oja 7ina piodati, da oddajo 10. in 17. februarja pri gosp. I7. Wegschaider-ju, 7 cerk^enej alici št. 78. S7oja 7ina na pokus, kakor 87edoči sledeči načrt: 1. Sprejemala se bodo edino le čista, nepokvarjeDa, štajerska nui-avna (naturna) 7ina na pokus. 2. P. T. prodaja^ci naj oddajo 7ino na pokas vsake sorte 2 polni stekleaici, kateri morate biti dobro zamaaeni in zapečatani z oglasilnim listom, na katerem je letna, gora, količina vina in cena zapisana, kakor tudi lastnik podpisan. Od teh stekleuic ostaue jedna za pokušajo in druga, ki je zapečatena od prodaja^ca, ostane založena, ter ima 7sak razstavitelj 10 kr. za 7sako steklenico položiti. 3. Vse dogovore zarad preprodaje in pogoje zalaganja sklene kupec s prodajavcem osebno. Zelimo pod^zetju prav sreenega uspeha, od g. dopienika od blago^oljuega poročila! Od sv. Petra pod sv. goro. (Častno srenjčanst^o) je srenjski odbor 7 seji 26. januarja t. 1. enoglasno podelil 5. g. kaplanu Janezu Lenartu, da s tem pripozna iskreno Jiho^o skrb za šolo in za cast božjo, 7 kojem teža^nem poslu se ta gospod poaebno odlikujejo, pa tndi, da še 8 tem izja^i S7ojo h^aležnost, ker so srenjo ob^aro^ali skode 1200 fl., katero je njej hotel prizadjati 8O7ražnik, ki se je potem mašče^ati hotel nad samim čestitim gospodom ! V imenu srenjskega odbora Jože Crnelč, žnpan. Iz Šmarije pri Celju. (Zločinstvo). Z^ečer 5. t. m. prideta 2 potnika — potepuha, — eden usnjarskega, drugi če^ljarskega rokodelst^a pomočnik, blizu trga k dobremu kmetu po domace Paho^ec, tudi Alič, za prenoče^anje proait. Kakor že 7ečkrat tako sprejme tudi sedaj potnika pod 87ojo strebo; postreže, prinese slame 7 hišo za posteljo, tadi odejo je dodal. Na^adno je gospodar po noči 7 hle^n pri živini 87ojo posteljo imel, da se nebi tukaj kakšna nesreča pripetila; žena je pa s 87ojo sestro, ki je mutasta in gluha, 7 biši spala. Otrok in druge družine nimata. — Po uoči 7se mirno poma, zjutraj ob stirih ae potnika 7zbudita in se delata, kakor bi se ujima naprej mudilo. Gospodar prižge tluč, potnika se začneta opravljati; med tem prosita gospodarja, da bi njima 7ode za umi^at donesel. Postrežljivi mož gre 7 lojpo po 7ode; ko se pa nazaj 7ine iu z eno nogo 7 izbo sfopi, ga eden teh potniko? — budodelniko7 — z ojstrim kamenom po gla^i lopne, da je bilo groza, — drugi ga pa s sekiro po gia^i kresa, da se mu iskre ntrinjajo iu kr? curkoma nlije! Sedaj ga na tla 7ižeta, po gla^i in rebiab bijeta in tolčeta, 8 cuujami usta mašita iu ga davita, da je bilo groza in strab. — Žena zasliii jok in stok s^ojega moža, 7stane, biti iz ble^a in apije: ,,za božjo 7oljo! kaj delate z mojim možem! Iludodelnika zaslišita glas 7pijoče žene Z7unaj na d7oru, — bitro popustita na pol mit7ega moža. dirjata za ženo, njo zgrabita, s sekiro in 8 roglatiin kladvom po gla^i bijeta in tolčeta, da sta njej gla^o razbila, in se možgani prikazali. Otuamljeni mož se toliko za^e, da gie in hišna 7rata zasloni in zaklene. Po storjenem hudodelst^u pridirjeta razbojnika nazaj, da bi ae moža zatolkla, pa k sreči 7 hišo ne moreta, ki je bila dobro zaprta; ali po tolovajski začneta treti, kamenje lučati in protiti, ako se njima več ne odpie, tako bosta hišo podkurila! — Gospodar se je tresel in upil, skobacal na dilje, in je izpod s^isel na 7es glas upil: nRa\'berji — tolo^aji — so tukaj; kjer je kteii božji člo^ek, naj biti na poinoč! Med tem se podata straho^ita razbojnika 7 beg. Na 7se strani so šli žandarji^ in truma Ijudi za njima, pa ni duha ne sluba. Žena je drugo jutro ob 6. uri po strašnib mukab umrla, mož pa 7 smrtnih 1 anab stoka; — ou je pre^iden s sv. zakramentom, žena se pa ni več zavedla, ia se je njej samo poslednje olje podeliti zamoglo. — Bog nas 7aruj pred tako straho^ito kugo ijudi: Vi pa, lenubi in potepubi, be;i?e od tod, zakaj zanaprej 7as nobeden 7eč takitj prenočiti ne more! Od sv. Lovrenca v Slov. goricah. (Naše nar. goapod društ^o) imelo je koncem pre- ' tečenega leta 7olite7 uo^ega odbora. Pri tej priložnosti so čestiti in velezaslužni naš g. župnik, u^ki so društvo ustano^ili in je 7 let iz7istno in uspešno 7odili, želje izrekli, naj bi 7saj za eno leto kdo drug pre^zel posel piedsedniit^a. Cera7no neradi smo želji 7endar ustregli. Iz7oljeni bili 80 g. Koser, predsednik, č. g. Sinko , blagajnik, g. Šijanec, tajnik, gg. Petek, Repič, Jož. Vojsk, odborniki. — Naj tukaj še omenim 7eselja, ktero je lani na Štefano^o napravilo farno predstojništ7O drobnim šolskim otročičem, namieč 7 kapeli kiasen nBetblehem". (Nemei pra^i jo: Chiistbaum ali Weinachtsbaum, t. j. Božično dre^o). Otroci so od lepo okinčanega ,,Beth!ehema'; dobili razen mnogo^rstnih menjših reči, nekateri tudi obleko, diugi aolske knjige. Bog plati 7sem! Iz Pohorja nad slov. Bistrico. (Cerke? 87. Mavtina) se slobodno prište^a najviše nad morjem 7isoko na gorab pozidanim farnim biaam božjim. Daleko po Dia^skem polji in čiez Slo^enske gorice doli 7 Ogersko in Hr^atsko gleda bela cerk^a in stolp 87. Martina. Na solnčni fetrani je steni 7zidan staroda^ni 8pomenik iz rimskih easov, ki nam predsta^lja popolnem jednake podobe, kakor glaao^iti kamen (Pranger) na velikem trgu v Ptujskem mestu, namreč Oifeja, pe^ca greškega ali traškega, ki je 8 S7ojim tnilim petjem divje Z7erine k sebi pri^abil in jib ukrotil. Oifej je slo^ita podoba Odreanika S7eta, Jezusa Kristusa, ki po 87ojem e^angelju 7abi 78e narode k sebi, da jim nkroti njiho^e pogubne strasti ter jih pridobi raj- skemu miiu, nebeškemu veselju! Znani naš velezaslužui zgodo^inar, Ponik^iški župnik, č. g. Da7orin Trsteajak dali so podobe posneti in priobčiti 7 letopisu Matice slo7. 1. 1870. Okoli cerk^e je pokopališče in na njem dokaj spomenikov, iz Poborskega mainiorja izsekanih, ki se blizu tam  lomi, 7 št. Mattinskej pa tudi Framskej faii. Med p.'kojniki, ki ondi pričakujejo sodaega dne in 7eselega 7stajenja, ie tudi č. g. Anton Bizjak, nekdanji župnik št. Martiuske fare. Bl.igi mož je nekoliko tisoč goldinarje7 sporočil, da bi se z obrestmi farmanom piiskočilo na pomtič, kedar bi jib kaka nesreča zadela p. toča, mraz itd. Zali Bog, da pokojnik temu primernega spomenika nima in napis je celo: neuisk! Kedar bodo spomenik popra^ljali, je pač želeti, da mu pri^oščijo slo^easkih besed v h^aležen spomin! Iz Celja. (Veselica 7 našej čitalnici) 3. febr. se je 7ršila točno po načitu objavljenem 7 5. st. nSlo7. Gosp." Imeli stno prijetea 7ečer; počastilo nas je tudi Ijubib gosto7 od bliza in daleč. V 87ojem sla^no.stnem jio^oiu je g. Slanec opiso^al ai ečuo lego slo^enske zemlje pa nesrečno, tlačeno ljudst^o, ki je tukaj prebi7alo, dokler se mu ni zas^etila svitla zarija: re7ni franeiškaiiski menib Valentin Vodnik. Ta mož jauie Ijudstvo dramiti, narod slovenski se za^eda svojih pra^ic in zdaj se čuti že niočnega ter se krepko bojuje s mogocnima 87ojima sosedoma : s Nemcem in Lahom. Citalnični pe^ci peli so sploh 7rlo dobro, nektere pesmi morali so pona^ljati; h^ala njim, osobito tudi njibo7emu izmjeuemu pe707odji g. V. Krušiču. Raz^eselila nas je sinoči posebao tudi gospodiČua Peitnldova, ki je tako iz7istno dekiamovala: Junakovo suiit, pa si tudi s Kvojiai samospevom: Zelje, pridobila zaslužene bvale. Spotniujali ste se uas tndi , tujska in mozirska eitaluica 8 bizoja^nimi čestitkami k našej Voduikovej slo7esnosti. Vse je bilo zado7oljno s slo^esnostjo, a ne tako tudi s postrežbo! 15. febr. napia^i čitaluica plcs s kotiljonom, pustni pondeljek pa maškerado. Iz Velenja. (Pusta izobesili) so; pra7 čudne opra^e je. Narodue baiTe nijma čisto ni>bene, marveč nekaka Demaka smešnost se na n jem vidi po okusu zapadnih Hi7atov, t. j. kroj je br7aški, bavve pa nemske. Ne 7em kaj s tem pra7 za pra7 izposta^lja^ec misli — ne niislim Bog ne daj! da hoče a tem tukajšnje Slovence smešiti. — Naj pa že kaj pomeni ali ne, take izmialjije na deželi in posebno tukaj 7 našej dolini so nara7nost rečeno ue majheno pohujšanje niladini! S uie, pustne iarve itd. to ne sodi za kuieta, kiuha, kruba in dobnb lepih zgledo7 mn dajte!