ZGODOVINSKI ČASOPIS 48 • 1994 • з 407 KONGRESI, SIMPOZIJI, DRUŠTVENO ŽIVLJENJE PRVO ZASEDANJE SLOVENSKO-AVSTRIJSKE KOMISIJE ZGODOVINARJEV »SOSED V OGLEDALU SOSEDA (OD LETA 1848 DO DANES)« (Bled, 9.-12. novembra 1993) Prvo zasedanje slovensko-avstrijske komisije zgodovinarjev po osamosvojitvi Slovenije, ki je učinkovito potrdilo že dalj časa trajajoče razvejano in plodno sodelovanje med slovenskimi in avstrijskimi zgodovinarji, je na najboljši možni način pokazalo, da slovenski in avstrijski zgodovi­ narji že dolgo časa niso več ujetniki ali producenti nacionalnih mitov, s katerimi tako rada operira politika. Čeprav je bila namreč tema zasedanja (Sosed v ogledalu soseda — od leta 1848'do danes) takšna, da bi kaj lahko zdrsnilo na raven cenenega politiziranja, se je zgodilo prav nasprotno. Teze, ki so jih predstavili slovenski in avstrijski zgodovinarji, so bile na las podobne in tudi v živahni diskusiji ni prihajalo do diametralno nasprotnih stališč. Znanstveno srečanje, ki so ga organizirali in finačno podprli Nacionalni komite za zgodovinske vede Republike Slovenije, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Avstrijska akademija zna­ nosti, Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije, Inštitut za novejšo zgodovino ter ljubljanska izpostava Avstrijskega inštituta za vzhodno in jugovzhodno Evropo, je — po pozdrav­ nih govorih obeh predstavnikov slovensko-avstrijske komisije zgodovinarjev Franca Rozmana in Richarda G. Plaschke - otvoril Vasilij Melik z referatom Gledanje Slovencev na druge narode habsburške monarhije. V njem je na kratko, a nadvse plastično prikazal stališča Slovencev do večine narodov v monarhiji, ki so se seveda gibala v razponu od nekritičnega navdušenja in posnemanja do popolnega zavračanja. V naslednjih dveh dneh so slovenski in avstrijski zgodovinarji predstavili še devet referatov. V sredo, 10. novembra 1993, je prvi nastopil Janez Cvirn. V referatu Nemško gledanje na Slo­ vence (1848—1914) je predstavil gledanje Nemcev, ki so živeli na Slovenskem, na svoje slovenske sodeželane. S številnimi primeri je prikazal, kako je tudi nemški nacionalizem zajemal iz istega ste­ reotipa kot slovenski, namreč iz stereotipa o Slovencih kot narodu proletarcu (kot je zadevo for­ muliral potem, ko se je že zdavnaj zasidrala v glavah ljudi, Ivan Cankar), hkrati pa je opozoril, kako je z vsestranskim razvojem Slovencev nemško gledanje na Slovence prihajalo v vedno večje nasprotje s stvarnostjo. Tudi naslednji referent Andreas Moritsch s celovške univerze je v referatu Nemško-avstrijski pogled na Slovence (1848—1914) obravnaval podobno tematiko in prišel do podrobnih ugotovitev kot Janez Cvirn. Igor Grdina pa je z referatom Nemško-slovenski odnosi v očeh slovenskih misel­ nih elit v prvi polovici 20. stoletja posegel v čas druge svetovne vojne in navzoče avstrijske kolege navdušil zlasti s citati iz Novačanovih dnevnikov. Popoldanski del zborovanja sta zaključila Ernst Bruckmüller in Arnold Suppan. Prvi je v refe­ ratu Domišljijske predstave o vladanju in razvrednotenju v terminologiji klasičnega nacionalizma analiziral nekatera dela pisatelja Friedricha von Gagerna, ki se je rodil na gradu Mokrice (in nekaj časa živel tudi v Celju), drugi pa je predstavil nekoliko splošnejši referat z naslovom Stereotipi in miselnost pri Slovencih in Avstrijcih. V četrtek, 11. novembra 1993, so svoje prispevke predstavili še Peter Vodopivec, Walter Lukan, Karl Stuhlpfarrer in Dušan Nečak. Peter Vodopivec je v referatu Odnos Slovencev do habsburške monarhije, avstrijstva in nemštva po prvi svetovni vojni lepo prikazal glavne momente, ki so vplivali na odnos Slovencev do avstrijstva in nemštva v kritičnem obdobju po razpadu dvojne monarhije. Zrcalno podobo istega problema pa je podal Walter Lukan v referatu Podoba Sloven­ cev pri nemških Avstrijcih pred in po prelomu 1918/1920. Karl Stuhlpfarrer je z referatom Avstrijski pogled nazaj na Slovenijo v zadnjih petdestih letih učinkovito opozoril na glavne avstrijske stereotipe pri gledanju na Slovence, s predstavitvijo kratke ankete, ki jo je izvedel med svojimi študenti, pa pokazal, kako malo vedo Avstrijci o Sloveniji in Slovencih. Zadnji referent Dušan Nećak pa je v referatu Slovenci o Avstrijcih in Avstriji v luči tiska po drugi svetovni vojni podrobno analiziral odnos Slovencev do Avstrije in Avstrijcev v zad­ njih petdesetih letih; v njem je opozoril, kako je na ta odnos v veliki meri vplivalo manjšinsko vprašanje. Bogata diskusija, ki je sledila vsakemu sklopu referatov, a tudi neformalni razgovori med slo­ venskimi in avstrijskimi zgodovinarji v prostem času, vse to je 1. zasedanje avstrijsko-slovenske komisije zgodovinarjev naredilo še bolj zanimivo in pestro. V nadvse sproščenem vzdušju pa je 408 ZGODOVINSKI ČASOPIS 48 • 1994 3 potekala tudi otvoritev novih prostorov ljubljanske izpostave Avstrijskega inštituta za vzhodno in jugovzhodno Evropo, ki so se je referenti in gostje udeležili v petek 12. novembra 1993 — namesto planirane ekskurzije v okolico Bleda. 1. zasedanju slovensko-avstrijske komisije zgodovinarjev so namenili veliko pozornosti tudi najvišji politični krogi. Zasedanje je tako otvoril državni sekretar Ministrstva za zunanje zadeve dr. Peter Vencelj. V sredo 10. novembra 1993 zvečer je udeležence in goste sprejela avstrijska amba- sadorka dr. Jutta Stefan-Bastl, v četrtek 11. novembra pa je slovenske in avstrijske zgodovinarje pozdravil tudi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. France Bernik. Vsi referati bodo objavljeni v nemškem in slovenskem jeziku, in sicer v posebnem zborniku, ki naj bi izšel naslednje leto. J a n e z Cvi rn PONATISI ZGODOVINSKEGA ČASOPISA V seriji ponatisov starejših številk ZČ sta leta 1993 spet izšla dva zvezka in sicer št. 1—4 letnika 14/1960 in št. 3-4 letnika 28/1974. To sta že 28. in 29. ponatisnjeni zvezek. Tematika zvezka iz 1960 sega od neolitika do časa med obema vojnama. Josip Korošec piše o neolitu na Krasu in v Slovenskem primorju, Bogo Grafenauerozgodnjefevdalni družbeni strukturi jugoslovanskih narodov, Nada Klaič o Neretljanski krajini v srednjem veku ter Jože Šorn o kartelizaciji industrije kleja v prvi Jugoslaviji. Milko Kos je avtor dveh krajših prispevkov o slovenski naselitvi na vzhodnem Tirolskem in zgornjem Koro­ škem ter v Halozah v 15. stoletju. Cena zvezka je 840 SIT. Zvezek iz 1974 vsebuje razprave Ignacija Vojeta o dubrovniških trgovcih na Balkanu v drugi polovici XV. stoletja, Antona Svetine o zgodovini Pliberka in okolice, Vasilija Mehka o slo­ venski politiki v drugi polovici sedemdesetih let XIX. stoletja, Avguština Malleja o politiki na Koroškem v tem času. Vlado Valenčič piše o etnični strukturi Ljubljane po štetju iz 1880, Vera Kržišnik-Bukič o Mihajlu Rostoharju in »Napredni misli« in Tone Zorn o kulturni avtonomiji za koroške Slovence in nemški manjšini med obema vojnama. Cena zvezka je 720 SIT. Marca 1994 pa sta bila ponatisnjena še dva starejša zvezka ZČ. ZČ 3—4 letnika 22/1968 se začenja z razpravo Janka Pleterskega o trializmu pri Slovencih in jugoslovanskem zedinjenju. Lojze Ude je obdelal upore slovenskega vojaštva v avstro- ogrski monarhiji. Ignacij Voje predstavlja knjige zadolžnic iz dubrovniškega arhiva Vlado Valenčič ženitno svobodo in njene omejitve od fevdalizma do liberalizma, Iskra V. Čurkina pa osebnost Davorina Hostnika. Cena 840 SIT. ZČ 1—2 letnika 29/1975 objavlja predvsem referate iz piransko-tržaškega zborovanja slovenskih zgodovinarjev jeseni 1974. Metod Mikuž je tam referiral o vprašanju Julijske krajine in Trsta 1947-1954, Miroslav Pahor o piranskem statutu iz leta 1274, Ferdo Gestrin o trgovini slovenskih dežel z italijanskimi, Vasilij Melik, Franc Rozman, Branko Marušič in Avguštin Malle pa o slovenski politiki v Taaffejevi dobi. Med razpravami je še pregled Ferda Gestrina o zahodnojugoslovanskih deželah od 15. do srede 17. stoletja. Cena 960 SIT. Vse številke ZČ lahko dobite na sedežu Zveze zgodovinskih društev Slovenije v Ljubljani, Aškerčeva 2, tel. 061/17-69-210. Seznam je objavljen v vsaki številki ZČ. Člani zgodovin­ skih in muzejskih društev imajo 25%, študenti pa 50% popusta. Ponatise lahko naročite po dodatno znižani prednaročniški ceni.