Pred samoprispevkom v KS Boštanj: KAKO DRUGAČE KOT S SAMOPRISPEVKOM? str. 4 JOGURT REVOLUCP V BREŽIŠKI SKUPŠČINI str. 6 Župnišče v Brestanici in občina Krško sta sklenila urediti trapi-stovsko pokopališče pri gradu Rajhenburg in s tem ohraniti zgodovino Brestanice. V ta namen je bila pri pokopališču maša, kjer je maševal dr. Anton Nadrah iz Stične. Tekst: M. Ban, foto: G. Rovan SRŽ MED ODPUŠČENIMI DELAVCI SOP-a - PRI NAS JE NEKAJ HUDO NAROBE FASADE R ST VO PLE S K A R S T V O sSbOslikarstvo RADEJ DRAGO 68270 KRŠKO SREMIŠKA 3-e TEL.: (0608) 33-090 i SLOVENSKIH IZGNANCEV -BRESTANICA 1991 V TEI ŠTIVILKI Odzivi * 2 Slovenski izgnanci v Sloveniji danes 4 Brane Janc: Komunalne zadeve niso edina naloga občinske vlade 5 Hidromelioracije podpirajo le egoisti 6 Kako najceneje do jeklenega konjička 7 Termalna riviera namesto morja 8 T udi zobje niso tisto, kar so nekoč bili? 11 Nagradna uganka Poznate Posavje 13 Glasovnice za oddajo Super 4 16 NASLEDNJA ŠTEVILKA IZIDE V SREDO, 26. JUNIJA 1991! V naši »cvetlični« foto rubriki vam tokrat predstavljamo IVANJŠČICO, cvetlico naših travnikov, ki jo je posnel Franci Pavkovič. jslava je bila tudi osrednji dogodek ob pra/niku občine Krško. O tem je na kratko spregovoril —J ko Omerzu (na sliki desno), predsednik SO Krško in Sveta posavskih občin. Prireditve ob ob-sKem prazniku se bodo vrstile do 20. junija, ko bo imela krška skupščina slavnostno sejo. EY U(*c|eženci proslave v Brestanici je bilo največ zanimanja za nastop Milana Kučana, »našega , dsednika«, kot se je izrazil eden izmed očakov v množici. Kučanov govor je bil v drugem delu -n °Pozoril, da so cilji slovenskega plebiscita ogroženi zaradi nesoglasij med strankami. »Zgodo- * nam napake ne bo odpustila«, je rekel Kučan, na koncu pa je le pristavil, daje še čas za strez- v. - velika izbira zlatarskih izdelkov - izdelava nakita po naročilu - popravila zlatarskih izdelkov - parfumerija in kozmetika - prijazna postrežba - konkurenčne cene - kratki roki popravil ZLATARNA IN PARFUMERIJA Milena Peterko vič, Dalmatinova 1/3, 68270 Krško, tel.: 0608/31-960. Delovni čas: ponedeljek: samo popoldan: od 16. do 19. ure torek-petek: od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure sobota: od 8. do 12. ure Poštnina plačana pri PTT Krško 68270 DDK KRŠKO C K1 12 68270 KRŠKO SRŽ, 29. maja 1991 UREDNIŠTVO ČASNIKA ZA POSAVJE - SRŽ Spoštovani, dovolite mi, vednosti ali pa celo na- da vam na začetku izrečem v imenu precejšnjega števila Sevničanov vso pohvalo za uresničen projekt domačega, posavskega časnika in vam zaželim veliko uspeha pri delu in čim daljše izhajanje. Sama osebno sicer nimam navade odgovoriti na objavljene članke v posameznih medijih, tokrat pa bi vas želela seznaniti še z drugačnimi, uradnimi podatki o sredstvih pomoči za poplavljence v naši občini. Ko jih boste prebrali, presodite sami, ali je potrebno vaše bralce, predvsem iz ostalih dveh občin, seznaniti z dejstvi, saj so vsi podatki o škodi in izplačani pomoči našim občanom dostopni na oglasni deski občinskih upravnih organov. Izjave posameznikov, objavljene v članku »Preskromna pomoč za poplavljence v sevniški občini«, so, grobo rečeno, neresnične, ne spuščam pa se v presojo ali zaradi ne- merno. Glede na to, da je vsaka naravna nesreča izredno hud udarec za vsakega prizadetega in da vse oblike pomoči ne morejo v celoti sanirati nastale škode, je tema o tem zelo občutljiva in v javnosti odmevna. Ker sodim, da so postopki v občini Sevnica od pomdči ob sami poplavi in ocenjevanju nastale škode ter izdelavi sanacijskih programov, do dodeljevanja raznih vrst pomoči, potekali maksimalno korektno, predlagam, da se s poročilom organa pri Izvršnem svetu, ki je zadolžen za vodenje vseh navedenih aktivnosti, seznanite in po vaši presoji eventualno objavite posamezne bistvene elemente poročila. Prepričana, da je vaša uredniška politika zastavljena v smeri objektivnega informiranja bralcev, vas lepo pozdravljam. Predsednica Skupščine občine Sevnica Breda Mijovič, dipl. oec. V rubriki Odzivi objavljamo vaša mnenja o člankih in temah iz našega časopisa, a tudi o vseh drugih problemih s področja Posavja, ki so širše zanimivi. Prispevki naj ne presegajo 50 tipkanih vrstic ali ustreznega obsega rokopisa. Uredništvo SRŽ, 24. aprila 1991 ODGOVOR NA MNENJE G. EVALDA VODOPIVCA 0 ONESNAŽEVANJU IN NEVEDNOSTI KRAJANOV SRŽ, 29. maja 1991 Uredništvo časopisa Srž CKŽ 44 68270 G. Mavsar, javljam se vam v zvezi z vašo bodico v rubriki Ni res, lahko pa bi bilo in bi vam želeI sporočiti v zvezi s tem naslednje: - pozdravljamo vsako ustanovitev novega časopisa in vam želimo veliko uspeha, ker s tem zagotavljate potrošnjo papirja, s prodajo katerega se mi ukvarjamo. Smo mešana firma ‘z večinsko lastnino Leykama iz Avstrije in Vidma Krško. Delujemo po zahodnoevropskih merilih. Naš delovni čas ni omejen, ko se od nas zahtevajo rezultati, zato pa imamo stimulativne plače in ostale ugodnosti. V kolikor ne bomo uspešni, bomo to izgubili. Prositi bi vas, da četudi v (ne) resni rubriki omenjale našo firmo ali pri nas zaposlene, da se držite dejstev. Nikakor ne ustreza resnici, da so naše plače ali drugi stroški povezani z osebnimi dohodki v Vidmu. Za vsak strošek moramo polagati račune lastnikom, predvsem avstrijskim in Vidmu. Denar za te stroške pa si moramo zaslužiti sami. Če bi želeli še kakršnekoli dodatne informacije o naši firmi, smo z veseljem pripravljeni na razgovor. Za vašo informacijo, če bomo uspešni, želimo zaposliti v prihodnjem letu 80 novih delavcev iz Krškega in okolice. Planiramo pa investicijo v vrednosti 12.000.000 DEM. V pričakovanju A/ašega odziva vas lepo pozdravljam za Sava papir A ndrej Božič direktor P.S.:BMWje letnik 1991. 0 KOSTANJEVICI, POHOJENI TRAV’CI, IN ŠE ČEM V prvi številki časopisa SRŽ je bil objavljen članek pod naslovom »Onesnaževanje ali nevednost ljudi«. Prizadeli krajani se z mnenjem g. Evalda Vodopivca, ki je bil objavljen v tem članku, ne moremo strinjati, saj je g. Vodopivec dejstva enostavno obrnil na glavo. Na eno najpomembnejše vprašanje, pa kot kaže, sploh ni odgovoril. (Kurjenje odpadne plastike). Krajane skrbi predvsem to, da se količina odpadkov nenehno povečuje. Nekatere vrste materiala ležijo tu že vr-sip let in propadajo, nič fa ne kaže, da jih bo kdo predelal. Niti pomisliti se ne upamo, koliko bo tu odpadkov čez pet ali deset let. Upoštevati je namreč potrebno dejstvo, da lastnik zagovarja upravičenost odlagališča samo zato, ker ima od njega veliko koristi, okolica pa je vedno bolj ogrožena. Še več, bojimo se, ker ne vemo, kaj vse se nahaja na smetišču, saj lastnik trdi, da pobira ves odpadni material. G. Evalda Vodopivca želimo opozoriti, da se z očiščevalno akcijo v takšnem smislu, kot jo izvaja, ne moremo strinjati, ker se od vsepovsod navožen material v naši neposredni bližini kopiči in koncentrira na enem mestu, kar je še toliko bolj nevarno za nas, ker nas v prvi vrsti skrbi urejenost naše okolice, predvsem pa varnost in zdravje nas samih. Zato se ne .strinjamo, da smo »ne-vedneži, ki govorijo o stvareh o katerih nimajo pojma«, kot trdi g. Vodopivec, kajti predobro, se zavedamo, kako ogrožen je ta del Slovenije. Tako rekoč pred pragom imamo JE z vsemi radioak- j tivnimi odpadki, tovarno Ce- s luloze in papirja, če omeni- r mo samo največja obrata, kilr obremenjujeta okolje. Poleg\^ tega okolico »krasijo« številna divja odlagališča, tudi pitna voda je marsikje že oporečna, potoki in reke pa se spreminjajo v mrtve odtočne kanale. Za nameček tako ne potrebujemo še nekoga. ki bi nam pred nosom ustvarjal smetišče najrazlič-\ nejših materialov, navoženihVa ne samo iz Slovenije, ampakVa od vsepovsod. Lastnika odlagališča zadnn opozarjamo, da nas s taki nelogičnimi in arogantnimij1 izjavami, ki so nam in «/>pla mu samemu v posmeh, nika kor ne more prepričati o sv0‘er ji koristnosti okolju. L ei Prizadeti krajan e.s aJc Ko se nam pomladansko sonce nasmiha ob vsakem lepem vikendu (t. i. koncu tedna še brez Vencljeve »poučne« sobote), se Krčani sprašujemo, kam. To že kar retorično vprašanje, ki si ga je zastavljal že Prešeren, ostaja venomer brez odgovora. Velikokrat celo pomislim, da smo malo razvajeni, ko smo že tako priviligirani zaradi nekaterih objektov večjega pomena. Tako' nam na koncu ostane (glej Leksikon Cankarjeve založbe 1988, str. 522) mesto na umetno izkopanem otoku Krke v JV Sloveniji, na robu Brežiško-krške kotline, pod Gorjanci. Mednarodna kiparska srečanja FORMA VI VA. Naj starejše dolenjsko mesto, omemba trga 1249, mesta 1252. Torej se odpravimo h Kostanjeviški jami, kjer je zelo prijetno posedeti tudi pred jamarsko kočo. Morda pa bo kdo od prijaznih vodnikov le odprl skrivnostna vrata in nas postregel s pivom in oranžado (tako so nas pač navadili). A razočarani ugotovimo, da s pivom ne bo nič, ker menda nekaj škripa z gradbenim dovoljenjem, nesojeni lastnik ali lastnica pa nimata še pravih zvez »tam zgoraj«. Ostane nam še Forma viva (le kako smo lahko tako neotesani, trava še ni pokošena, kmetje seveda ne kosijo po dežju, zadolženi za »formo« pa tudi niso opazili toplega sonca in razigranih izletnikov). Ostane nam tako samo še košček travnika pri gradičku (če niso opazili skupine šolskih otrok, tudi nas ne bodo). Travo smo pošteno potacali (sram naj nas bo) in ko smo odhajali, smo si rekli: »NAJ ŽIVI FORMA VIVA!« M. N., Krško --------------------------------------------->. V , 'ojav vse dostope v Krško ter na la ni >rna opozoriti širšo javnost na naše P ijo » bleme. Iniciativni odbor za ustanovitev Kmečke zadruge Krško, Cesta krških žrtev 30, Krško ODPRTO PISMO KMETOM KRŠKEGA Odprto pismo kmetom Krškega vodstvu Mercator Agrokombinata Krško, IS Republike Slovenije, IS SO Krško, poslancem RS no preglasovan, kadar se ne strinja s predlogi vodstva. Kolikor se navedeno ne upošteva, bomo kmetje primorani organizirali protestni zbor in s traktorji zapreti Krško, 27. 5. 1991 Iniciativni Iniciativni odbor za ustanovitev Kmečke zadruge Krško se je sestal na sestanku v ponedeljek, 20. 5. 1991, kjer so sprejeli odločitev o posredovanju ODPR TEGA PISMA vsem kmetom Krškega in kooperantom Mercator Agrokombinata Krško. Spoštovani! Ugotovili smo. da udeleiba na sestankih, ki jih je sklical direktor Mercator Agrokombinata s kooperanti, ne more bili odraz podpore poslovnim usmeritvam Družbenega podjetja MAK. saj se je sestankov udeležilo (na štirih lokacijah) le 33 (iriintridesel) kooperantov od 493 članov, ki na samih sestankih niso podprli poslovne politike podjetja in niso bili pripravljeni sprejeti nobene funkcije za l. i. Upravni odbor PE Zadruga. Ljudje so (tokrat brez kmečke zveze, ki je baje kriva za vsej sami ugotovili, da gre zgolj za farso, v kateri naj bi člani organov igrali burkeže. Ve se. da ni bil izpolnjen noben dogovor med kmeti in vodstvom Agrokombinata, ki je bil odločilen za uspeh referenduma v letu 1989. Poglavitne zahleve ob razpisu referenduma so bile: - enovito podjetje Mercator Agrokombinat obstaja le do izida zadružne zakonodaje, potem se kmetje ponovno izjasnijo o nadaljnji obliki Zadruge ali kakšni drugi obliki: - da se Statut podjetja sprejme te ob soglasju vseh PE. Navedene zahteve niso bile izpolnjene. Zalo smo se odločili, da ne moremo biti vključeni v noben organ upravljanja, ki ga je določilo vodstvo MAK. Odločitve so na skupščini po- GRAPAK d.o.o Pod goro 7 68270 KRŠKO tel.(0608) 34-977 Podjetje za proizvodnjo, trgovino, uvoz in izvoz grafične opreme. djelja sprejete kljub nasprotovanju predstavnika kmetov, ki ima po novem le 2% glasov na osnovi kapitala. Mercator pa ima 51 % glasov, kar pomeni, da je tudi 51 % podjetja v lasti Mercatorja iz Ljubljane. Vsi pa vemo, da so Agrokombinat, kije nastal iz Kmetijskih zadrug, ustvarili delavci in kmetje Agrokombinata, sedaj pa se je odločilo vodstvo podjetja podariti 51 % podjetja Mercatorju. Navedeni in ostali razlogi nas silijo k odločitvi, da v takem podjetju nočemo sodelovati kot sokrivci (upravljal-ci), pa tudi ne Želimo vplivati v taki strukturi MAK. Pripravljeni smo čakati na sprejem ustrezne zadružne zakonkodaje in takoj nato organizirali kmečko zadrugo. Zahtevamo pa: - da IS Republike Slovenije čim-prej pripravi zadružno zakonodajo in da jo poslanci RS sprejmejo po najkrajšem postopku; - da se na Izvršnem svetu občine m na zasedanju Skupščine občine Krško obravnava navedena problematika. in da se zavzamejo določena stališča: - da se v nove poslovne prostore v Žadovinku ne vseljuje nihče, dokler se ne razreši lastnina, ker je bil investitor bivši TOK; - da je glede na poteke sestankov s kooperanti Iniciativni odbor za ustanovitev Kmečke zadruge edini legitimni predstavnik kmetov v vseh pogovorih, saj so na skupščini podjetja sprejeli spremembe Statuta v škodo kmetov brez koordinacije s kmeti in ob nasprotovanju predstavnika kmetov; - da Agrokombinat preneha s kakršnokoli reorganizacijo dela v ' sektorjih, ki poslujejo tako ali drugače s kmeti in za kmete, dokler ne bo znana zadružna zakonodaja; - da se ne opuščajo programi proizvodnje pri kmelih. ki so že utečeni in predstavljajo perspektivo slovenskega kmetijskega programa; - da se sedanja predstavnika kmetov v skupščini podjetja ne zamenja na zahtevo vodstva; - po nastopu pogojev za formiranje Kmečke zadruge kmetje ne bomo priznali opornih odločitev skupščine podjetja in rudi ne materialnih odgovornosti. ker je naš predstavnik ved- KOMENTAR NA ODPRTO PISMO INICIATIVNEGA ODBORA KMEČKE ZADRUGE KRŠKO Joi j->p-a A »V ‘ta 15 8sa s ser čal do ; m i; Odprto pismo kmetom Krškega, vodstvu M-Agrokombinat* *^° kc Krško, Izvršnemu svetu SO Krško, Izvršnemu svetu Republi- Preki ke Slovenije, poslancem Republike Slovenije, ni prvi in, pre-' nam pričani smo, nitit ne zadnji zadnji poizkus vnašanja negotovosti in nezadovoljstva med naslovnike s posredovanjem nekate'^~~— rih neresnic in potvorb, z namigi in vprašanji pa seveda izzvati sumničenja, ki so dobra iztočnica najrazličnejšim govoricam in predvsem nepravilnim zaključkom. Že večkrat smo na po* IH dobne izzive odgovarjali s pojasnili in argumenti. Žal pa nek«'- teri, zasvojeni s politično ideologijo, ki jo tudi sami ne razu* Pq< mejo povsem, izkazujejo in dokazujejo svojo samozadostnost S ponavljanjem že zdavnaj zavrnjenih trditev. Glede na dogovor v Sekretariatu za kmetijstvo občine Krško *»f in skupni dogovor v Mercator Agrokombinatu Krško s pred' ^ stavniki kmetov, Slovenske kmečke Stranke - podružnice Kr-ško in predstavnikom Iniciativnega odbora, o postopku imeno-vanja upravnega odbora pa je nenadni premislek že stvar me (eJe rale piscev odprtega pisma. ’ AGROKOMBINAT KRŠKO SRŽ - ČASOPIS ZA POSAVJE ustanovitelji: ETOS Krško d.o.o., OPUS Krško d.o.o. in ITRIS Krško d.o.o. Glavni in odgovorni urednik: Silvester Mavsar. Oblikovalec in tehnični urednik: Drago Pečenik. Tehnična izvedba: DOLMARK d.o.o. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice. Naslov uredništva: Cesta krških žrtev 44, Krško, p.p. 71, telefon: 0608/31 -746. ŽR - OPUS d.o.o. Krško (za Srž) 51600-601-14396. Časopis izhaja vsako drugo sredo. Cena posameznega izvoda je 20 dinarjev, polletna naročnina (za 12 številk) z 10-odstotnim popustom znaša 210 dinarjev. Časopis SRŽ je vpisan v register časopisov pri republiškem sekretariatu za informiranje po odločbi št. 22-91/926 z dne 1.4. 1991 in je po’ mnenju istega organa (št. 23/91) oproščen plačevanja temeljnega davka od prometa proizvodov. AKTUALNA TEMA Med odpuščenimi delavci SOP-a PRI NAS JE NEKAJ HUDO NAROBE Jaz pa vem, da smo na svetu ljudje. Da smo srečni, smešni, žalostni, radostni, vedri. Da smo stisk ali slovo. Da imamo skrivnosti, ki radostijo in skrivnosti, ki bolijo. In veliko odprtih ran in ne dovolj obližev zanje. Jaz pa vem za ljudi, ki komaj živijo, ki komaj preživijo. Topli, so iskreni. Sočutni in prijazni. Pridni. Živijo v družbi, ki jih je odpustila. Najprej z dela, počasi iz normalnega življenja. Pestujejo svojo tesnobo in ne vidijo izhoda. Trgajo obup iz ustnic, ko spregovorijo. Jaz pa vem, da so med nami ti ljudje. In njihove usode sem zapisala. Njihovo nesrečo in trpljenje. Le njihovega upanja ne. Marjan Pogačar, bivši delavec SOP-a: »Ko sem izgubil službo, se je : stanje v naši družini občutno spre-! nienilo. Izdatke sem postavil na najnižjo raven, saj sem se zavedal, da bom dalj časa brez dela. Na srečo je žena Jožica zaposlena kot snažilka v Lekarni Krško. Vendar to problema še zdaleč ne rešuje. l| Starejša hči Mirjana končuje 2. . letnik Srednje šole v Brežicah, mlajša Lidija pa osemletko v Krškem. Obe se zavedata, da je pri , nas nekaj hudo narobe. Z ženo . skušava naše finančno stanje skrivati, vendar dekleti čutita, da nis-A Va več sproščena. Odrekava jima stvari, ki so za odraščajoča dekleta nujne. Živimo v družbenem stanovanju in zaenkrat sem vse račune Plačeval v roku. S tem mesecem i-Pa stanarine ne bom več plačeval, .ker je enostavno ne morem. Od Centra za socialno delo sem dobil ,l'e subvencijo za stanovanje, pa bi ,-raje, da bi mi dali otroške dodatke •n štipendijo. Mirjana je prvo leto f°)anja prejemala štipendijo pa so j'jo vzeli, češ da dobiva SOP red-le plače. Tako ji damo vsak dan ■0 din, ki jih ima za malico. Srce mi trga, ko vem, da jima ne °rem nuditi tistega, kar potrebu-:ta- Če samo pomislim, s čim naj abavim knjige za naslednje šol-ko leto. .. Obe pa sta v šoli zelo 'ridni. Povsod sem že povpraševal za Pužbo, pa ni bilo nič. Delal pa bi isto vse, samo, da bi lahko nor-no živeli. Tako pa smo za hrano '°rabili zadnje prihranke. Na sre-imamo vrt, da nam vsaj zelenjave ni potrebno kupiti. V naših družinskih odnosih se pjavljajo konflikti, nervoze. To id |ma sicer nobene zveze z ljubez-0'Jo, a vseeno se odnosi krhajo.« menilo. Sedaj živimo v nemogočih razmerah. Žena Jožica ni zaposlena. Je šivilja, tako da občasno sicer šiva, vendar to niso redni dohodki. Preživeti pa morava štiri otroke. Najstarejši Sandi končuje osnovno šolo. Imel bo prav dober uspeh, šolanje želi nadaljevati na strojni tehnični šoli. Martin je star 12 let in hodi v peti razred osnovne šole, Tomaž je star 9 let - drugi razred OŠ, najmlajši Primož pa ima 3 leta. Živimo v nedograjeni zidanici, na razpolago pa imamo 50 kvadratnih metrov stanovanjske površine. Samo nekaj vrta in mali vinograd imamo. Pred dvema letoma sem se vpisal na tehnično srednjo šolo, ki jo sedaj končujem, šolnino 2.000,00 din na četrtletje pa plačujem sam. Zadnje nadomestilo, ki sem ga prejel, ko sem bil na čakanju, je bilo 4.300 din. Otroci dobivajo po 1.000 din otroškega dodatka. To so vsi redni dohodki. Še vedno upam, da se bodo zadeve uredile, kako in kdaj pa res ne vem. Ko bi vsaj Sandi dobil štipendijo, da bi se lahko šolal.« Janko Lubi, bivši delavec SOP-a: »Izhoda ne vidim. Žena Mihaela je že 9 let doma, jaz pa sem maja ostal brez službe. Hčerka Mojca hodi v 3. letnik veterinarske šole v Ljubljani in stroški za šolanje so ogromni. Moj zadnji mesečni dohodek je znašal 5.100 din, Mojčin internat pa mesečno stane 3.000 din. Blanka končuje osemletko in bi se rada šolala v Ljubljani, vendar ne vem, če bo to mogoče. Živimo v svoji hiši in imamo majhen vrt in vinograd, ki pa več »jemlje«, kot daje. Najprej moram plačati stroške, predvsem elektriko, za ostalo mi je vseeno, če mi odklopijo. Tako živimo iz dneva v dan. Ni govora, da bi si kupili oblačila. Kupujemo le mleko in kruh. Če ne bi bilo gasilske veselice vsako leto, dekleti še vedeli ne bi, kaj je ples. Sta pridni učenki in zaenkrat še ni bilo nobenih težav. Mojca dobi nekaj štipendije iz združenih sredstev, nekaj pa iz Agrokombinata. Če pa za Blanko ne bo štipendije, bo morala ostati doma. Skrbimo tudi še za tasta, ki ima 83 let in ima malo zemlje. Tako vsaj nekaj delam in zaposlim misli, ker bi se mi drugače zmešalo. Delati pa znam vse, tako da bi se prijel kakršnegakoli dela. Vedno smo bili vajeni skromno živeti, zdaj pa še tako ne bomo mogli več.« Branko Lupšina, bivši delavec SOP-a: »Oba z ženo sva brez službe. Imava dva otroka; Gregorja, ki ima 11 let in Aleša, ki jih ima 5. Žena Ksenija je delala nazadnje v Celulozi (Videm), nato pa seje začela ukvarjati z akviziterstvom, ki pa tudi nima več perspektive, saj ljudje nimajo denarja, da bi kupovali. Gregor ve, kakšno je stanje, vendar se trudiva, da otrokom še vedno omogočiva osnovne stvari, Vsak človek ima svoje nebo, vsaka reka svoje globine in mnogo oči, mnogo solza za skrite bolečine... (Janez Juvan) Tomažin, bivši delavec Jože lOP-a: WV SOP-u sem bil zaposlen od ta 1977 kot ključavničar. Veliko lsa sem preživel na montažah. 0 sem bil januarja uvrščen na li-0 čakajočih, sem še upal, da se °do razmere uredile in da ne P01 izgubil službe. Vendar sem ta 'ko kot veliko drugih prejel Sklep li- Prekinitvi in s tistim trenutkom e- - nam je življenje bistveno spre- e 1* G*'"’ Družina Tomažin r ot*»' N*** oj.«*' V'**** ,e<» •JV0, eV* '.-e*-*- o* V 2a< & £'°ci o^e p* •*’ - J.V> LOV*\ 60^ S»V' ‘te9* „ ‘3® 09°’' ■------- POSLOVNI SISTEM MERCATOR, d.d. Mercator - Preskrba Krško je podjetje, ki je bolj znano po svoji trgovski dejavnosti, manj pa po **m, da ima tudi nekaj gostinskih lokalov. Eden izmed njih je GOSTILNA na vogalu, v starem mestnem jedru v Krškem. Veliko vasje že okusilo slastne jedi, ki sojih pripravile delavke tega lokala pod vodstvom poslovodkinje MOJCE. Za vse, ki se še niste odločili, kam bi v prihodnjih dneh odšli na malico, objavljamo nekaj izbranih jedi, ki so poleg standardnih malic, na voljo vsak teden. Cene so sprejemljive in se gibljejo od 35,00 do 65,00 din. Seveda pa vam lahko ob vsakem času postrežejo tudi z raznimi jedili po naročilu. Prepričani smo, da boste s ponudbo in postrežbo zadovoljni, zalo z obiskom ne odlašajte. OB PONEDELJKIH: - razna ocvrta jedila s prilogo OB TORKIH: - razna jedila na žaru s prilogo OB SREDAH: - kotleti na različne načine - vampi OB ČETRTKIH: - govedina na različne načine - razne enolončnice OB PETKIH: - vse vrste ribjih jedi Marjan Pogačar Janko Lubi midva pa malo stisneva. Najtežje je, ker se kriza zdi brezizhodna. Ne kaže, da bi lahko bilo kaj boljše. To naju najbolj pesti. Veliko nama pomagajo starši. Žalostno je, da sva mlada in pripravljena delati, pomagati pa nama morajo upokojenci. Otrokoma veliko sešije žena. Zdaj je potrebno znati delati vse. Biti kmet, šivilja, pek ... a plačati je potrebno vse stroške. Za stanarino imava subvencijo, elektriko pa hodijo pobirat kar domov. Zavod za zaposlovanje pa nama je pomagal pri odločitvi, da bi odprla firmo za vse poslovne storitve (knjigovodstvo za obrtnike, tipkanje seminarskih, diplomskih nalog). Saj izgubiti nimava kaj. Firma se bo imenovala »BLU«, delati pa bom začel junija. Upava, da nama bo uspelo, ker bo sicer najin položaj nemogoč. Še vedno pa se nama zdi, da kar nekako »rinemo« naprej in da je veliko primerov še težjih. Vsa ta kriza pa vpliva na najine odnose, saj te vsaka stvar vrže iz tira.« Zdaj vemo, da so ti ljudje lahko naši sosedi, znanci, prijatelji. Vprašanje je, kdaj bo zlo potrkalo na naša vrata. Kako ga bomo prenesli in kam se bomo obrnili? Verjetno se bomo spomnili na napisane zgodbe in se poistovetili z njimi. Morda bomo preklinjali družbo, sistem, vodilne. Morda bomo jezni nase. Čas je, da spregledamo, kam nas nosi. Morda je še ugoden trenutek, da se upremo! Alenka Mirt Ksenija in Branko Lupšina UVELJAVLJANJE SOCIALNOVARSTVENIH PRAVIC - POMOČI Pri centru za socialno delo lahko občani uveljavljajo različne socialnovarstvene pravice oziroma pomoči. Do socialnovarstvenih pomoči so upravičeni občani, če izpolnjujejo določene pogoje, odvisno od vrste pomoči, ki jo uveljavljajo. Osnovni pogoj pri uveljavljanju vseh vrst pomoči je raven socialne varnosti družine, ki se določi v odstotkih od povprečnega mesečnega osebnega dohodka v Republiki Sloveniji v preteklem letu. Taje znašal 5.657 din za preteklo leto. Ravni so naslednje: 55 % od povprečnega OD v Rep. Sloveniji za osebe z dohodki - to je 3.111 din, 43 % za otroke in osebe brez dohodkov - to je 2.433 din, 50 % za težko duševno prizadete osebe - to je 2.829 din. Če občan ali družina z dohodki iz preteklega leta ne dosega ravni socialne varnosti, je upravičena do pomoči. Kolikor se občanu bistveno poslabšajo življenjski pogoji, (izguba zaposlitve, izrazito nižji dohodek v letošnjem letu, smrt v družini, invalidnost...) se upoštevajo trenutne razmere in dohodki ter stvarne socialne razmere družine. Socialnovarstvene pravice se uveljavljajo na obrazcih SPN 1 za nove vloge in SPN 2 za sporočanje sprememb. Praviloma se vloge oddajajo v delovnih organizacijah, lahko pa tudi pri centru za socialno delo. Vrste pomoči: - DELNA NADOMESTITEV STANARINE Do te vrste pomoči so upravičeni občani, ki so imetniki stanovanjske pravice v družbenem stanovanju in z mesečnimi dohodki iz preteklega leta ne dosegajo ravni socialne varnosti družine. Posebnost pri tej pomoči je, da se ravni posameznih družinskih članov seštevajo in se upošteva mesečni dohodek družine. Ta pravica je odvisna tudi od višine stanarine in števila družinskih članov. - DRUŽBENA POMOČ OTROKOM Uveljavljajo jo lahko občani, ki imajo otroke mlajše od 15 let, oziroma otroke, ki so starejši od 15 let in se šolajo. Do te pomoči je upravičena družina, ki z dohodki na družinskega člana ne dosega 43 % povprečnega OD to je 2.433 din, pri kmečkih družinah pa se upošteva raven 23 %, kar znese 1.301 din. Višina pomoči je razlika med dohodkom na družinskega člana in ravnijo socialne varnosti. Pomoč, ki je po izračunu nižja od 250 din se ne dodeli, naj višja pomoč za vsakega otroka je lahko 1000 din. - OPROSTITEV DOPLAČIL K CENAM ZDRAVSTVENIH STORITEV Oprostitev lahko uveljavljajo odrasli občani, ki z dohodki iz preteklega leta ne dosegajo 45 % povprečnega OD, kar znese 2.546 din in tisti, ki že prejemajo katero od socialnovarstvenih pomoči. V ta namen se jim izda ustrezno potrdilo. Upokojenci, ki so upravičeni do varstvenega dodatka, so oproščeni doplačil k cenam zdravstvenih storitev na podlagi odrezka zadnje pokojnine. - SOCIALNOSKRBSTVENE POMOČI: ENKRATNA DENARNA POMOČ, ZAČASNA DENARNA POMOČ Ti pomoči se dodelita občanu, ki se znajde v izjemno težkih razmerah in sebi oziroma svoji družini ne more zagotoviti socialne varnosti in gre predvsem za premostitev trenutnih težav. Začasna pomoč se dodeli za določen čas, praviloma za 6 mesecev. - DENARNA POMOČ KOT EDINI VIR PREŽIVLJANJA IN DENARNA POMOČ KOT DOPOLNILNI VIR PREŽIVLJANJA Edini vir se dodeli občanom, ki so brez vsakih dohodkov in premoženja ter nimajo nikogar, ki bi jih bil dolžan in zmožen preživljati, dopolnilni vir pa se dodeli občanom, ki imajo tako nizke dohodke, da z njimi ne dosegajo ravni socialne varnosti (43 %) Za obe vrsti pomoči morajo biti izpolnjeni še dodatni pogoji: - starost 60 let (za ženske) oziroma 65 let (za moške). - kolikor ni izpolnjen starostni pogoj, je potrebno dokazati nesposobnost za pridobitno delo z izvidom in mnenjem invalidske ali druge ustrezne komisije. Izjemoma se navedeni pomoči lahko dodelita občanom, ki imajo premoženje, vendar na račun premoženja. Pomoč kot edini vir preživljanja znaša 80 % zajamčenega OD v Republiki Sloveniji, kar je trenutno 2.840 din mesečno Center za socialno delo KRŠKO arija. LjšeciStucieii^* •i Sevnici: Po treh mesecih poskusnega delovanja je v Krškem tudi uradno začela z delovanjem prometna postaja milice. V njej je 21 miličnikov, ki bodo skrbeli za prometno varnost na magistralni cesti od Bregane do Gmajne, na regionalni od Drnovega do Vrhovega ter na 174 kilometrih ostalih cest v Posavju. To delo so pred tem opravljali delavci PPM iz Novega mesta, (foto: gr) IZKUŠNJE PRETEKLOSTI VGRADITI V PRIHODNOST SLOVENIJE Zadnje čase so se stvari tako hitro spreminjale kot aprilsko vreme. Od razvrednotenja NOB zaradi bolečega spoznanja o napakah komunističnega režima do ponovne skupne zavesti slovenskega naroda in želje po neodvisnosti. Okupacija je Slovence razdelila ideološko in geografsko, zdaj pa je slovenski narod na poti sprave in enotnosti. Tudi slovenski izgnanci, ki so 9. junija na gradu Brestanica ob 50. obletnici ustanovitve OF in odhoda v izgnanstvo ustanovili društvo slovenskih izgnancev, se zavedajo težav Slovenije na poti do osamosvojitve. Kako ti ljudje, ki so bili iztrgani iz rodne zemlje, doživljajo zadnje spremembe v Sloveniji? Kakšno prihodnost si predstavljajo? Že pred osrednjo proslavo so se slovenski izgnanci zbrali v grajski dvorani na ustanovni skupščini svojega društva. Poleg obujanja spominov in navezovanja stikov s podobnimi združenji v Evropi je ena od nalog društva tudi pridobitev pravične odškodnine preživelim izgnancem. Obisk v krajevni skupnosti Boštanj KAKO DRUGAČE KOT S SAMOPRISPEVKOM Šoštanjčani bodo v nedeljo na 10 voliščih odločali o tretjem krajevnem samoprispevku Boštanj je največja krajevna skupnost v sevniški občini, saj obsega kar 54 kvadratnih kilometrov, v njej pa živi 2600 prebivalcev. Ime Boštanja so v bližnjo in širšo okolico že zdavnaj ponesli mnogi znani krajani in skupine, spomnimo se le Vladimirja Štovička in Boštanjskega okteta. Prijetno lego kraja na desnem bregu Save so znali Boštanjčani izkoristiti in poskrbeti, da so naravne prednosti kraja obogatili z vedno novimi pridobitvami. Najbrž jih je k temu še posebej spodbujala neposredna bližina »štajerske« Sevnice, ki seji (vsaj doslej) niso pustili zajeti v vabljivo zamisel, da bi kraja skupaj postala pravo mesto. »Življenje v kraju, kot je Boštanj, ima prav gotovo vrsto prednosti v primerjavi z mestom,« pravi tajnik krajevne skupnosti Boštanj Rudi Dolenc, ki smo ga v poznih večernih urah zmotili v boštanjskem gasilskem domu, kjer je vedno na razpolago za potrebe krajanov. Poleg naše želje, da v Srži predstavimo čim-več posavskih krajev in življenje v njih, je bil razlog našega obiska tudi bližnji referendum za tretji krajevni samoprispevek. Po mnenju Dolenca so bili samoprispevki v začetku osemdesetih let predvsem politična direktiva, a so v sredinah, kjer so pravočasno spoznali njihove prednosti, kmalu prerasli v potrebo in hkrati sredstvo, s katerim si krajani lahko dokaj zanesljivo zagotovijo lažje življenje. V takih krajih tudi politične spremembe niso omajale njihovega pomena ali zmanjšale možnosti za uspeh. V Boštanju se po petih letih izteka drugi samoprispevek, s katerim so dosegli rezultate, kakršnih po besedah Dolenca še dolgo ne bo mogoče ponoviti. Boštanjčani so posebno ponosni na novo mrliško vežico, gasilsko cisterno in večnamenski objekt s trgo- vino na Logu ter druge pridobitve, ki so zanimivo opisane v posebni izdaji krajevnega glasila Naš glas, ki je izšlo pred kratkim in pomeni preudarjeno in brez dvoma uspešno pripravo krajanov na nov samoprispevek, o katerem se bodo odločali v nedeljo, 16. junija. Še posebej jih priganja k odločitvi graditev krajevne mreže plinovoda, ki bo priključena nt* glayjii plinovod, katerega 11 kilometrski odsek teče preko KS Boštanj. Za izid pa se vsaj po rezultatih posebne ankete med potencialnimi porabniki plina v gospodinjstvih ni bati. Prednosti pravočasne odločitve in sodelovanja so krajani namreč spoznali že pri številnih akcijah ob napeljavi vodovodov in telefonskega omrežja, ki je bilo tukaj končano z okoli 500 priključki v vseh naseljih že leta 1987. Med pomembnejšimi cilji novega samoprispevka, s katerim naj bi zagotovili okoli 6 milijonov dinarjev, so tudi izgradnja brvi čez Savo, na- Večnamenska zgradba na Logu je bila zgrajena s samoprispevkom, v njej pa je trgovina z bifejem, dvorana in prostor gasilcev. V zadnjem času služi tudi kot sakralni objekt, saj loško cerkev obnavljajo. Foto: F. Pavkovič ---- Rudi Dolenc bava gasilskega kombija, številne ureditve cest, vodovodov, kanalizacije in druga komunalna dela v slehernem naselju krajevne skupnosti. »Že zdaj vemo, kako bomo prišli do večine preostalih sredstev, ki so potrebna za uresničitev zastavljenih programov iz novega samoprispevka, če bo referendum uspel,« je prepričan Rudi Dolenc. »Tudi v novih razmerah namreč obstajajo možnosti za pridobitev občinskih in republiških sredstev, potrebno je le slediti dogajanjem in pravočasno ukrepati. Največji argument v teh prizadevanjih je seveda pripravljenost krajanov, da sodelujejo tako s prostovoljnim delom kot finančnim prispevkom, ki ponavadi pomeni'20 do 30 odstotkov celotne investicije. Moram reči, da ima tudi sedanja občinska oblast posluh za naše načrte in potrebe. Že doslej smo vse investitorje, ki so posegali v naš prostor, uspeli pridobiti za sodelovanje v skupnem interesu, zato ne vidim razloga, da ne bi bilo tako tudi v prihodnje,« je zaključil boštanjski tajnik in nam pokazal prostore in opremo domačega gasilskega društva, kakršne bi bila vesela tudi marsikatera poklicna enota. Z veseljem smo sprejeli tudi vabilo, da si kdaj drugič Boštanj in okoliške kraje pobliže ogledamo. Silvester Mavsar Štefanija K. iz Dobove: Ko so, še ne tako dolgo, začeli gledati na pomen NOB z negativne plati, sem bila zelo žalostna. Ne smemo biti vedno tako strogi, kajti prihodnost bo morda še hujša. Starejši smo predvsem zaskrbljeni za vas, mlade. Kam boste šli, kaj boste jedli? Vsepovsod okoli nas je negotovost, zato trikrat premislimo, kaj bomo naredili. Viktor Rudman iz Sko-pic: Vem, da Sloveniji v prihodnosti ne bo vedno lepo, moram pa poudariti, da nam tudi v preteklosti ni bilo. Borba za Slovenijo je bila težka. In še nekaj vam povem, najprej naj trezno premislijo o preteklosti, nato pa na tej podlagi izde lajo načrt za bodočo Slove Vlado Miklavž iz Mozirja Ko sem se sprehajal po galeriji v gradu, me je obhajal gnev na tiste, ki brezvestno spreminjajo slovensko zgodovino. Še danes je veliko takih, ki mislijo, da so vojne slike in fotografije falsifikati. Takim bi privoščil en teden preživeti v taborišču Mathausen, kjer sem bil eno leto. Na vseh storjenih napakah naj se učijo za boljši jutri Slovenije in naj ne grajajo tistega, česar niso nikoli doživeli. Anton Novšak, Radeče Če bi Slovenija del Evrope, bi bilo to v redu, samo da bi se to tro zgodilo. Če bomo še kali, bo prepozno, bljamo, da tako kot je nes težka borba za svojitev, je bila težka partizanov za združitev vencev in za nas, ' Mladim želim, da bi veliko bolj srečni, kot bili mi. Tekst: Monika Foto:Goran pri Sevnici: , Prav je tako. Sprememb so nujno potrebne, kar p se tiče uničevanja simbole slovenske zgodovine, je p sramotno. Veste, zgodovi ne ne smemo pozabiti, I njo se moramo spraviti. I to je odskočna deska 1 prihodnost in, če hočetf tudi svobodo Slovenije. j Brane Janc: KOMUNALNI ZADEVE NISO EDINA NALOGA OBČINSKE VLADE Te dni jc minilo leto, kar so v krški občinski skupščini potekale vroče razprave okoli izvolitve nove občinske vlade. Velika upanja na spremembe po slovenski politični pomladi so razvnela tudi veliko pričakovanj, vse to pa je hkrati zameglilo objektivnost pri izbiri kandidatov za najpomembnejše funkcije v občini. Danes najbrž niso in ne morejo biti zadovoljni tisti, ki so bili izbrani, kot tudi ne tisti, ki niso dobili priložnosti. Gospod Brane Janc, ki je pred kratkim prevzel vodilno mesto v krškem I ransportu, je bil prvi, ki ga je nova večstrankarska skupščina izbrala, da sestavi krško vlado, vendar je po dveh poskusih odnehal. O tem, kako gleda na takratna dogajanja danes in kakšni so njegovi prvi vtisi po nastopu novega delovnega mesta, smo se z njim pogovarjali posebej za SRŽ. SRŽ: V času, ko je med ljudmi vse več nezadovoljstva in neuresničenih pričakovanj, iščejo krivce. Del tega razočaranja leti tudi na sedanjo občinsko vlado, čeprav je težko oceniti, kolikšen je objektivno njen delež. Spomnili smo se, da ste se pred enim letom odrekli možnosti izvolitve in skupščini vrnili mandat za sestavo IS. Kako se spominjate dogodkov pred letom dni? JANC: Predvsem mi nikdar ni bilo žal, da sem kandidiral za funkcijo predsednika izvršnega sveta, saj je bila zame to zelo dobra izkušnja. Menim, da je bila vrnitev mandata pravilna odločitev, saj je prav, da imajo politične stranke, ki so v parlamentu najmočnejše, tudi največji vpliv na sestavo in izvolitev IS, s tem pa tudi največjo odgovornost za uresničevanje postavljenih ciljev. Nikoli nisem mislil, da bi tisti, ki me niso podprli, napadali mene osebno. Vsa stvar je v tem, da niti moj niti naslednji predlagani sestav vlade ni bil pogodu vsem političnim strankam. Kar se mene tiče, je bila moja takratna odločitev niodra. Človek, ki zaupa vase, se oblasti lahko tudi odpove. SRŽ: Ali se vam ne zdi, da ste takrat precenjevali moč Demosovih strank, saj se se- daj močno kaže njihova neučinkovitost in nemoč, da bi vplivali na odločitve IS? JANC: Pri tem ni šlo za napačno oceno, pač pa za razvoj dogodkov, ki so dali strankam Demosa možnost, da glede na delež v skupščini sodelujejo v izvršilni oblasti. Tudi moj predlog sestave IS ni bil enostrankarski. Posameznim strankam niso odgovarjali le posamezniki iz mojega predloga. V vsakem primeru pa Demosove stranke niso bile tako močne. Šlo je za načelna vprašanja^ SRŽ: Kako kot gospodarstvenik, občan te občine in bodoči krajan Leskovca, ocenjujete delo sedanje krške vlade? JANC: Vprašanje je, s katere pozicije ta vlada deluje. Če deluje kot občinski »komuna-lec«, potem kakšnih kategoričnih, velikih pripomb na to vlado nimam. Vendar je vprašanje, če so te komunalne zadeve stvar občinske vlade. To, po mojem mnenju, ni njena edina naloga. Tej vladi zamerim, ker je dovolila, da se je ' krško gospodarstvo popolnoma sesulo. S tem ne mislim mešanja v kadrovske in ostale zadeve, ampak na možnosti vplivanja na občinsko gospodarsko situacijo preko postavljanja direktnih povezav z re- Mm ':::S ■ - v- (i v $ •' publiško vlado in ostalimi institucijami. Tuje IS popolnoma zatajil. Nikakor ne bi bili smeli dovoliti, da se krško gospodarstvo popolnoma razpade. Druga stvar pa sta drobno gospodarstvo in podjetništvo. Bili so očitki za preteklo obdobje, da so se pisali programi leporečja. Sedaj pa le govorimo o podjetništvu, nič pa ni bilo narejenega, tudi tisto ne, kar je v pristojnosti občinske vlade. IS bi lahko veliko storil za razvoj tega dela gospodarstva, tako da bi zagotovil prostorske in infrastrukturne pogoje, možnosti za najetje kreditov ter minimalno tehnično opremo, ki je potrebna za začetek dela (telefon, telefaks itd.). V tem primeru bi bila podjetništvo in obrt v bistveno večjem vzponu in tako dosegala boljše rezultate. SRŽ: V čem soglašate s sedanjim IS in čemu bi kot predsednik IS, če bi bili izvoljeni, dali večji poudarek? JANC: Težko bi našel v tem trenutku nekaj, v čemer bi soglašal. Verjetno še nekako zmore izvajati naloge, ki so v njegovi direktni pristojnosti in določene z zakonodajo. Bojim pa se, da tistega, v kar bi moral vložiti maksimalne napore, ne izvaja. Današnji čas zahteva drugačen tempo dela kot pred leti. V prvi plan bi morali postaviti tiste aktivnosti, ki bi zagotavljale kvalitetne premike predvsem v gospodarstvu, pa naj si bo družbeno ali privatno, ne pa v nekaj drugega. Tako na primer ta IS še vedno namenja ogromno sredstev iz proračuna in sklada Brane Janc stavbnih zemljišč za izdelavo načrtov in predštudij, kar je glede na razmere, v katerih se nahaja občinsko gospodarstvo, skrajno neodgovorno. Menim, da bi ta sredstva morali vložiti v razvoj tistih področij, ki bi čez čas zagotovila višjo kvaliteto življenja vsem občanom. SRŽ: Ali se vam zdi, da je krški izvršni svet dovolj odločen pri izvajanju svojega programa? JANC: Kot predsednik IS, ki naj bi bil občinska vlada, ne V četrtek, 20. junija, bo v mali dvorani DKD Krško slavnostna seja vseh zborov skupščine občine Krško. Na seji bodo podelili letošnja občinska priznanja, ki ju prejmeta Gasilski društvi iz Krškega in Podbočja. Brane Janc, rojen leta 1956, po izobrazbi organizator delaje bil 4 leta zaposlen v krški občinski upravi, 4 leta v marketingu podjetja Lisca, 4 leta pa je delal kot direktor Liscinega TOZD-a na Senovem. PONUDBA MESECA Z VAMI IM ZA VAS (SS Mercator Agrokombinat PROIZVODNJA, DISTRIBUCIJA IN PRODAJA kompletna ponudba od svetovalnih uslug, gradbenega materiala, repromateriala, živil do oskrbe tržišča s kakovostnim sadjem, kvalitetnimi in vrhunskimi vini, mesom in mesnimi izdelki, avtomehaničnimi uslugami in celotnim asortimanom kmetijskih pridelkov. Ugodne cene JAGOD v hladilnici Stara vas! Program BCS in vsa ostala kmetijska mehanizacija v trgovini s kmetijskimi stroji na obročno odplačevanje. Nudimo obročno odplačevanje za gradbeni material nabavljen preko stanovanjske zadruge. V času pomanjkanja dela in zaslužka, vam nudimo možnost sezonske zaposlitve pri občasnih delih. bi čakal toliko na zahteve skupščine, ampak bi zagotovil v IS odločanje in izvajanje zastavljenih ciljev z vso svojo avtoriteto. Skupščina in stranke v skupščini pa tako ali tako bdijo nad pravilnostjo odločitev in izvedbo posameznih aktivnosti in nalog. Čas je in bo pokazal, da poteze onemogočanja izvolitve IS, ki sem ga predlagal, niso bile najbolj pametne, saj bi mi k delu in problemom pristopili drugače in veliko bolj anga-■ žirano. SRŽ: Ali boste torej na volitvah novega izvršnega sveta ponovno kandidirali? JANC: Mogoče, vendar sedaj o tem še ne razmišljam. SRŽ: S 15. majem letos ste začeli delati kot direktor Transporta Krško. Kako ocenjujete gospodarsko situacijo v tem podjetju? JANC: V to podjetje sem prišel po šestem neuspešnem razpisu za direktorja. Podjetje je po zaključnem računu za leto 1990 imelo 2,5 milijona din izgube. Po dolgem prigovarjanju sem pristal, da prevzamem to delo, ker sem videl možnosti za uspeh. Podjetje je bilo namreč tik pred stečajem zaradi tehnološke zastarelosti, izgube in konstantne nelikvidnosti. Sam nisem postavljal drugih pogojev kot proste roke pri kadrovski zasedbi vodilne- ga teama v podjetju. Veliko je bilo vloženih naporov v reševanje tekoče likvidnosti, kar nam zaenkrat že omogoča redno izplačevanje, primerjalno dovolj visokih osebnih dohodkov, brez najemanja kreditov. Prav tako redno poravnavamo ostale obveznosti. V programu imamo nabavo novih vozil v mesecu novembru in decembru, v vrednosti 2 milijonov DEM. Gre za deset vozil najvišjega razreda, s katerimi bomo opravljali prevoze na zahodnem trgu, v Nemčijo, Belgijo, Nizozemsko, Francijo in delno Italijo. Na domačem trgu pa tako vladajo nemogoči pogoj i_ gospodarjenja. SRŽ: Ali gre torej vse po vaših zamislih? JANC: Pogoje, ki sem jih postavil pred prevzemom funkcije, je podjetje izpolnilo in sedaj ga vodim na osnovi svoje poslovne politike. Pri tem pa predstavljata veliko oviro še vedno prevelika moč samoupravljanja in nedorečena zakonodaja, ki vodstveni ekipi ne dajeta dovolj velike pogajalske moči. Kljub velikim težavam pa stvari v Transportu le niso tako kritične, da bi v letu ali dveh prišli v tako hude težave kot SOP ali Kovinarska. SRŽ: Hvala za razgovor in veliko uspeha na novem delovnem mestu. Tekst: Milan Venek Foto: Stane Dvoršek GOSTILNA »MURKO« SREČKO MURKO CKŽ 16 68270 Krško W(0608)31-251 Vsak dan vam nudimo: • Prijazno postrežbo • dobro malico ali kosilo • konkurenčne cene POSEBNA PONUDBA: Za skupine postrežba v šali s 50 sedeži! A AVTOSALON BREŽICE Kinžgarjeva 1; 68250 BREŽICE tel.: 0608/61-318 Prodajamo vozila CITROEN in ALFA ROMEO in rezervne dele. Smo pooblaščeni servis za oba tipa vozil. Pri nas vam nudimo Kompletne usluge mehaničnih, avtokleparskih, avto-ličarskih in avtoelektričnih opravil POSEBEJ UGODNO: KOMPLETNE USLUGE - KLJUČ V ROKE! Delovni čas: od 7. do 15. ure -><§ NAROCILNICA za časnik »SRŽ« Ime in priimek Naslov ......... Naročam časnik SRŽ. Polletno naročnino bom poravnal v 15. dneh po prejemu položnice. (Datum) (Podpis) m iliii PREJELI SMO m onaonn amrn POD SONCEM NIC NOVEGA ALI TEGOBE JANEZA POVPREČNINA Pravzaprav so vsi dnevi enaki. Z jutranjo zoro se vedno enako prebujajo ptice in s svojim žvrgole-njem pozdravljajo sonce ali oblake in zadnje čase vse češče tudi dež. Cesta oživi in kolesa požirajo asfaltni trak in padajo v luknje, ki jih je z velikim veseljem zapustila zima. Občani se jezijo in njihova jeza izpuhteva kot nežne jutranje meglice -brez odziva. In potem služba. Z obveznim nerganjem nad šefi in delom, da o plačah sploh ne govorimo. In tako teče in odteče življenje in nenadoma si -hočeš, nočeš - priključen tisti visoki številki: Štiristo tisoč (morda nekaj več ali manj) pod oznako UPOKOJENCI. Spoznaš, da so bile vse prejšnje težave in težavice kar nekaj vredne. Ob vseh podražitvah ti je ostalo vsaj majhno upanje, da plače le ne bodo čisto pri-mrznjene. (Zakaj pa imamo sindikat?) Se je že našel kakšen izhod, pa čeprav je bila to samo kapljica v že tako osušene žepe. Morda v obliki potnih stroškov, drobtinica za malice, kar seveda še zdaleč ni dohitevalo draginje. Vsaj pri povprečnem malem človeku ne! Potem pa naenkrat: PIKA. In odločba: Za toliko in toliko let... Povprečno deset let, zate najbolj ugodnih, (s povprečno plačo, da se Bog usmili), nato sledi: Izračun in litanije tvojih plačic in že padeš na trda tla. Dokler so se pen-zije usklajevale je še nekako šlo. Potem pa, ka- kor bi vse skupaj prerezal in penzije so obstale. Zdaj je tvoja skromna pokojnina majhen, zmrznjen kristalček, seznam stalnih položnic in izdatkov pa neznansko dolg. Najprej, seveda, pade kultura. Odpišeš revije in se tolažiš, da sploh niso več tako kvalitetne kot nekdanje dni. Sami eseji in politika, prave literature zelo malo in oh in sploh in . .. Revije so črtane. Sledijo časopisi. Prepričuješ se, da pravzaprav ne povedo veliko novega. Vse lahko zaslediš na televiziji, (kanalov še pa še...), pa še domače obraze vidiš na njej. Sporno bi se reklo: Naše gore listje. Pa še prav zanimivi so. Če pa umrje kakšen znanec, ti pa tako in tako sosedje vse povedo o vseh potankostih, kot bi Brežiška vlada (na sliki) je na 10. seji brežiške občinske skupščine dobila nezaupnico s tesnim izidom (26 : 28), vendar bo morala do izvolitve nove opravljati svoje delo. Za njo je podobno usodo, le da z bolj gladkim izidom, doživelo tudi predsedstvo skupščine. Komentar našega sodelavca objavljamo na 6. strani. Foto: G. Rovan Z okrogle mize v Brežicah HIDROMELIORACIJE PODPIRAJO LE EGOISTI V sredstvih obveščanja so se pojavili razni članki in poročila z okrogle miže, katere sklicatelj je bila stranka Zelenih Brežic. V njih se izpostavlja, da okrogla miza ni prinesla pričakovanih zaključkov. Da to popolnoma ne drži, bom navedel nekaj zaključkov, ki sem si jih zapisal med okroglo mizo. Udeležba na okrogli mizi je bila proti pričakovanju izredno visoka. Že samo dejstvo, da so se okrogle mize udeležili skoraj vsi vabljeni (gospodje iz SKZLZ so se opravičili, ker so imeli ravno na ta dan obletnico stranke) pomeni, da je izpostavljena problematika hidromelioracijskih posegov na kmetijska zemljišča zelo pomembna za slovenski prostor. Neposredno pred okroglo mizo v Brežicah smo organizirali terenski ogled hidromelioracijskih del v izvajanju in že zaključenih. V Bu-košku smo skupno ugotovili, da gozdovi ob hidromelioracijskih jarkih že kažejo znake pešanja zmanjševanja vitalnosti. Ugotovili smo, da so hidromelioracijski jarki globlji, kot bi morali biti po projektu. Pri tej točki smo tudi predstavili še drugačno obremenjenost brežiškega okolja. Z enega mesta smo videli živinorejsko farmo, široke preseke zaradi daljnovodov, zajedanja kmetijskih površin v ostanke naravne vegetacije, intenzivno-kemizirano pridelovanje hrane in ob tem še posledice hidromelioracije. Vsi povabljenci na okroglo mizo so si bili enotni, da hidromelioracijski posegi grobo spreminjajo okolje in s tem uničujejo nekaterim vrstam, ki se novonastalim situacijam ne morejo dovolj hitro prilagoditi (ali pa sploh ne), možnost za življenje. Na okrogli mizi je bil podan tudi predlog rešitve takšnih posegov v prostor in sicer z denarnim nadomestilom lastnikom zamočvirjenih površin za vzdrževanje le-teh. Na naših sedanjih in bodočih poslancih v republiški skupščini je, da ob podpori vseh istomisle-čih to čimprej spravijo v življenje. Ob zaključku hidromelioracijskih del se izvede komasacija zemljišč, zajetih s hidromelioracijo. Ker so lastniki teh zemljišč večinoma kmetje, ki so življenjsko povezani z zemljo, je to sila delikatno delo. Ob komasiranju je nujno potrebno uskladiti želje vseh lastnikov, ki so večinoma zelo nacionalno usmerjene k zmanjševanju stroškov pri opravljanju kmetijskih del. Da komasacije izredno razburjajo lastnike zemljišč, je bilo tudi na okrogli mizi očit- mii stali ob vzglavju v poslednji uri. . . Nesmiselno! Greš na pošto in »dolgočasne cajtenge« odpoveš. Sledi kozmetika. Kaj le potrebuješ, starina, le prijetne protiko-smatinske pripomočke, vodice in tako dalje. Saj se pod milim soncem nihče več ne zanima zate. Tvoja življenjska prikolica te pa že v obisti pozna in tu ti nobena lepotna nega več ne pomaga. To je pravzaprav malce sa-moprepričevanja, ampak te stvari so resnično preklemansko drage. Zbogom kolekcija Macho! Čevlji so malce zguljeni. Ampak, kam pa človek božji še greš? Prireditve niso več kaj posebno zanimive zate, za tisto partijo taroka pri »Rujni kapljici« so pa še kar dobri. Torej - čevlji pridejo dosti kasneje na vrsto. Sploh pa - če imaš avto, ti jih je zadnja podražitev bencina že odpisala. Raje šparaj za gume. Amen! Kaj pa obleka? Cela penzija. (Za tri so nas pa menda že tako oguljufali, kar mi ob vsakem klepetu pove Miha iz sosednje ulice. No, klepetajo sicer bolj ženske, mi se o vsem le bolj tehtno pogovarjamo!) Če ves mesec ne ješ, ne plačaš stanarine, elektrike in kurjave, se boš samo še malce bolj približal svojemu zadnjemu počivališču. Obleka bi ti bila pa tako že zdavnaj preširoka ob vsem tem dogajanju. Torej nič! Sicer je pa stara še kar dobra . . . Svinčnik črta in črta po seznamu in cela kopica neprimernih južnjaških besed se ti v srcu razrašča kot kurja črevca. Potem praviš salamensko pametno: Do smrti vsak preživi. Cest la vie... in kar je še takih pametnih starih misli, pobrskaš po denarnici, če imaš še za dva deci, sovpregi nadrobiš zelo pomemben izgovor, zakaj te vsaj tri ure ne bo pred njene ostre oči in si rečeš: »Ali mi ni resnično lepo? Prost sem in nihče mi več ne gleda pod roke in soli pamet. Čas mojega počitka je tu.« Radio te mimogrede obvesti o vseh potovanjih po domovini in tujini. Vse je »tako poceni«. Malce te začrviči, ko se spomniš svojega avstrij- skega prijatelja, ki vestno prihrani vsako leto nekaj svoje pokojnine za potovanja. Vsako leto v drugo deželo. Ni mu treba biti ne lačen ne nag ne klošar . . . Tri tvoje povprečne penzije bi morda kar zadostovale za nekaj takih popotnih dni. In tik pred vrati te glas v etru še razveseli z ugotovitvijo, da po mnenju odgovornih na najvišji ravni ni nobenih možnosti za povišanje pokojnin, ker že tako presegajo 85 % plač in na stopnišču ti zažvrgoli prijazna soseda: »Oh, gospod Janez, vam je pa res lepo. Moj mož pravi, da so plače in pokojnine kar enake, pa še delati vam ni več treba. »Ja, ja, gospa,« ji odvrnem »samo vse moje delovno življenje so mi kar lep procent odtegovali zato, da danes nisem ne tič ne miš.« Dva deci ne bo zadostovalo, da utopiš te misli! Vsi dnevi so enaki. Za upokojence še malo bolj. S čim so si že ponoči razsvetljevali temo predniki? Petrolejke? Teh ni več! Moraš si priskrbeti sveče! Asta Malavašič ea Pr ga l Dir 'ial mii lih az org t itel >er hjei ( Pol ti (lit kin stir tol >o }a keč aci op mi Vsi aci toč rad Jogurt revolucija v brežiški skupščini OBČINSKO KRAVO SO MOLZLI PREHITRO Medtem, ko so se za govorniškim odrom vrstile replike z definicijami manipulacij in odstopa, so se delegati ukvarjali z ustavnopravnimi problemi, saj mnogim ni bilo več jasno, kaj sploh je odstop. Je to razrešitev določenih pristojnosti, zavajanje skupščine ali beg v neodgovornost? Mnenja so bila seveda različna. Iskanje zunanjih sovražnikov, ki spodbijajo oblast, pa spominja na Regime Ancien, ko so politični veljaki iskali sovražnike ljudstva za blagor ljudi. mol [lov dje s svojimi potrebami in različnimi injL, teresi, ki pa jih bo za lačna gospodarsktenj usta morala uskladiti skupščina, sevedlasn haji če bo le-ta v prihodnje sklepčna. i-j* Martin Keriu°i hitv no. Komasacija tudi ne sme prehitevati urejanja nekaterih drugih posegov v okolje (npr. HE Mokrice), kot bi se kmalu zgodilo na Dobovškem polju. Na koncu navajam še svoj zaključek z okrogle mize. Ljudje, ki se profesionalno ali kakorkoli drugače ukvarjajo ali živijo z naravo, praviloma zavračajo hidromelioracijske posege zaradi izredno grobih, dolgoročnih in nepredvidljivih posledic na okolje. Podpirajo jih le tisti, ki so ozko usmerjeni v svoje interese, egoisti, ki so za dosego svojega kratkoročnega cilja (profita) pripravljeni žrtvovati marsikaj. Pa tudi nevednost naredi svoje. Hidromelioracije so kot nekakšni ostanki miselnosti pretekle dobe, kije razmišljala v stilu: s težko mehanizacijo bomo vse razrili in zravnali, »odvečno« vodo stran speljali - narava pa nas bo v zahvalo obdarovala z »dobrotami«. Slovenska skupščina je lani sprejela moratorij na vse nove hidromelioracije - verjetno zato, ker je spregledala, da »dobrot« na tak način ne bo. Hrvoje Oršantč Tudi brežiški prevrat bo pustil globoke sledi, na žalost pa bo škodo trpela celotna družbena skupnost. Z brežiško parlamentarno (predstavniško) demokracijo je prišlo na dan, da so izvoljeni predstavniki ljudstva precej bolj v skrbeh za lasten razvoj, kot pa za razvoj družbe. Vsa osebna podtikanja in maščevalski interesi so našli mesto tam, kjer naj bi skrbeli za širšo javnost. Bo brežiška občina tudi po tej revoluciji na prvem mestu? Povsem sigurno je, da nič dobrega ne prispeva k osamosvajanju Slovenije. Izvršni svet je dobil svojo nezaupnico na 10. skupni seji vseh zborov, prav tako so vsi člani predsedstva enoglasno najavili svoj odstop in nočejo voditi postopka za konstituiranje nove vlade. Očitno je, daje vsem preveč začelo smrdeti umazano perilo, ki seje nabiralo kar precej časa, dejstvo pa tudi je, da bo pranje potrebno opraviti temeljito in brez rokavic, kajti smrad je že zelo napolnil občinske prostore. Res je, da so tako strankarsko kot nestrankarsko opredeljeni delegati samo lju- CIRIL KOLEŠNIK: »Določene stranke niso p4zirc pravljcne konstruktivno delovati, ampak z nekimi žirije jimi metodami rušijo legitimno izvoljene predstavnem, ke oblasti. Ne želim prevzeti odgovornosti za evenfn e, alno nastalo vladno in parlamentarno krizo v občiklap Brežice. Odgovornost naj prevzamejo stranke in p^ah, samezniki, ki so vseskozi prispevali k temu zapletU'j>ons Pr ako 'edn š tel ;e c :a$e tarti IVAN TOMŠE: »Zmagati na volitvah pomtj prevzeti odgovornost. To sem poudaril še v svoj predvolilnih nastopih. V Brežicah smo bili v mar* čem prvi v Sloveniji. Med prvimi smo zadržali oroi TO, začeli zmanjševati državno upravo, za polovi) smo znižali prispevne stopnje in tako razbremefl gospodarstvo. Očitno to nekaterim ni bilo dovfl Zato smo se upali med prvimi tudi odstopiti in d* priložnost drugim.« 12. junij 1991, Št. 3 ::::::::: ■■■BlpHpipllpIil 1- jUgSU *— lili — 1—1» VARČEVANJE Z ENERGIJO VRTNARJENJE V JUNIJU Stanovanjske zgradbe, ki so pravilno in zadostno toplotno izolirane in zaščitene pred vlago, nam polega ugodnejšega počutja omogočajo še znatne »rihranke pri ogrevanju. Porabo goriva lahko zmanjšamo za polovico tiste-'a, kije potrebno za ogrevanje enako velikih in enako oblikovanih neizoli-anih zgradb. ZflKSJ JE POTREBNA TOPLOTNA IZOLACIJA? MATERIALI ZA TOPLOTNE IZOLACIJE Na tržišču imamo veliko iz-"ro termoizolacijskih materialov, ki se razlikujejo po kemični sestavi, obliki in dru->ih lastnostih. Te materiale 'azvrščamo na anorganske in 0rganske. K anorganskim prištevamo: tekleno in kameno volno, 'prlit, penjeno steklo in penjen beton. Organskega izvora pa so: Ppriuretan, pluta, ekspandira-11 polistercn in izdelki hera-klit ter plošče kombi. K njiho-izolacijskim sposobno-hm največ doprinese velika toličina mirujočega, v zgradbo materiala zaprtega zraka. Janes se v gradbeništvu naj-'eč uporabljajo naslednji izo-acijski materiali: plošče iz sti-°Pora, poliuretana, kamene mineralne) ali steklene volne, "si našteti materiali se po izolskih sposobnostih tako re-coč ne razlikujejo, vendar za-adi drugih, povsem specifič- nih fizikalnih oziroma tehnoloških lastnostih, niso vsesplošno uporabni. Saj se ti materiali razlikujejo že pri postopku vgradnje, prav pravilna oziroma nepravilna vgradnja pa na uspeh izolacijskega dela odločilno vpliva, saj pri tem zgrešenih napak skoraj ni mogoče popraviti brez velikih posegov in stroškov. Tako izberemo izolacijo ne glede na propustnost materiala zidov (opeka, beton). Saj ravno slabo »dihanje« zidu je največkrat krivo, da se v bivalnih prostorih relativna vlaga skokovito spreminja, v mnogih primerih na zidovih tudi kondenzira, pojavi se zidna plesen itd. Se nekaj besed o penjenem betonu (siporeksu), katerega izolacijska sposobnost je bila dolgo precenjena, ker je kot toplotni izolator le nekaj boljši od votle opeke. Uporaben pa je za zidavo predelnih sten ali zunanjih zidov, pri tem pa moramo paziti na toplotne mostove, ki se pojavijo pri betonskih ojačevalcih (betonske vezi, preklade .. .). KJE IN KOLIKO TOPLOTNE IZOLACIJE? Toplotno izolacijo vgrajujemo na obodne konstrukcije zgradb, v medetažne konstrukcije, uporabljamo pa jo tudi za notranje stene, ki razmejujejo hladne prostore od ogretih. Najpomembnejša pa je izolacija zunanjih sten, saj je to največja površina in zato tudi največji prihranek pri porabi ogrevalne energije. To-plotna izolacija ni nikoli predebela, saj vemo, da je energija za ogrevanje vse dražja, cena toplotne izolacije pa je sorazmerno majhna v primerjavi z drugimi gradbenimi materiali. Posavje, kot tudi večina slovenskega ozemlja, spada v tako imenovano lil. klimatsko cono. Tako po standardu JUS U. J 5.600 določa naslednje debeline toplotne izolacije na posameznih delih zgradbe, zgrajene iz opeke (debelina stene 25 cm): - zaradi največje izpostavljenosti podstrešja (če ni bi- valno pa stropa) vplivom, pozimi mraza, ker je topel zrak lažji in pritiska na strop, poleti pa imamo ekstremno močno delovanje sonca, je priporočljiva debelina toplotne izolacije 15 cm; - izolacija zunanjih zidov, ki so največja naložba, obenem pa tudi velik prihranek pri porabi energije za ogrevanje, naj bo debela ca. 8 cm; - tla naj imajo ca. 6 cm izolacije. Seveda je debelina toplotne izolacije odvisna od materiala, iz katerega so zgrajene stene, v današnjem času pa moramo poiskati idealno linijo med naložbo v izolacijski material in dejanskim prihrankom pri energiji za ogrevanje. Naštel sem nekaj najpomembnejših dejavnikov, iz katerih je razvidno, da je toplotna izolacija res potrebna, prav tako pa tudi pravilna vgradnja. Izolirajmo naše domove in jih tako naredimo še bolj tople in prijetne! Rudi Možgan KAKO NAJCENEJE DO JEKLENEGA KONJIČKA? II Verjetno vsakdo izmed vas vsaj potihem sanja o novem avto-“taobilu, verjetno pa jih je zelo malo, ki še niso slišali o tako ime-'ovani »avtomobilski demokraciji« v sosednji Hrvaški, ki traja ■e nekaj časa. Je pa o njej še vedno slišati precej različnih tolma-e»j in interpretacij, zato vam bomo nekatere stvari skušali polniti. Upamo tudi, da bodo naša pojasnila, ki prav gotovo pridajo malce prepozno, aktualna tudi takrat, ko boste to brali, j-jj^ojazen izražamo namreč zato, ker se že nekaj časa govori o uki-l*'tvi teh ugodnosti. 1 Najprej moramo povedati, da Tajajo te olajšave že več kot pol fla, najugodnejše so seveda bile v »adnjih dneh preteklega leta, ko-iee marca pa so se spremenile, jato o tem, kako je bilo prej, ne |°rno pojasnjevali, saj so očitno casi za vedno mimo. Poudariti 'pramo tudi to, da so olajšav dežni le prebivalci Hrvaške, torej st|, ki so tam stalno prijavljeni, a peljajo le pri nakupu novih v°žcnih avtomobilov prostorni-le do 2000 kubičnih centimetrov j. da morajo biti avtomobili kuni* ■' pr' hrvaških zastopnikih m lr°ma Prodajalcih, oziroma ca-■jNen, v hrvaških carinarnicah. 1 Jjadnje čase veljajo le za ameriške čili evr°Pske avtomobile, oziroma 1 7 aPonee«, izdelane v teh držaji ■ Saj je znano, da je uvoz ja-■v°nskih in korejskih vozil pogojen Protiuvozom in dovoljenji ter precej otežkočen. Je pa še edno mogoče dobiti avtomobile leh dežel, ki so bili plačani pred e omenjeno omejitvijo, zadnje ase pa tudi pod drugačnimi ozna-‘arni in poreklom proizvajalca. In zdaj nekaj o tem, kakšni so sploh ti pogoji. Po zadnjih navodilih morajo kupci uvoženih avtomobilov na Hrvaškem plačati vse carinske formalnosti (41 %), vendar predstavlja carinsko osnovo le nabavna cena brez transportnih stroškov, trgovskih marž ali posredniških provizij. Seštevek carine in nabavne cene (dinarska protivrednost) pa predstavlja osnovo za obračun prometnega davka. Ta je precej nižji kot v ostalih republikah in znaša za avtomobile do 1,8 litra le tri odstotke, za tiste do dveh litrov pa 22 %. Kolikor gre za vozila s katalizatorjem, torej na neosvinčen bencin, se ta stopnja zmanjša še za 20 % in se obračuna po 2,4% oziroma 17,6 % stopnji. Zakaj vam vse to pojasnjujemo, vam verjetno ni treba uganjevati. Že kratek izračun vam namreč pokaže, da boste za avtomobil, uvožen na ta način, plačali okoli 40 % manj dajatev, kot bi jih sicer morali, če bi enak avto nabavljali po redni poti v naši republiki, ki je, kar sc nakupa avtomtebilov tiče. sploh najdražja v Jugoslaviji. V tej kalkulaciji smo upoštevali tudi 3 % prometni davek, ki ga je potrebno plačati ob prepisu rabljenega vozila. Povejmo še to, da je avto rabljen takoj, ko je prodan oziroma kupljen. Za konec pa še nekaj praktičnih nasvetov, ki vam bodo, tako vsaj upamo, razblinili še zadnje dvome, da se odločite za takšen nakup. Najenostavneje boste to opravili pri številnih hrvaških (predvsem zasebnih) podjetjih, ki se pač ukvarjajo s tem. Vendar vas moramo ob tem opozoriti, da bodite pri tem skrajno previdni, da ne nasedajte ugodnim priložnostim, da pravočasno preverite, kakšen avto kupujete, za kakšno ceno in s kakšno opremo, dobro pa bi bilo tudi poizvedeti, kako je v resnici z garancijo, servisom in rezervnimi deli. Bodite torej previdni, kajti poceni nakup je lahko tudi zelo drag nakup. Ti trgovci vam ponavadi poskrbijo tudi za navaden prepis in državljana Hrvaške, ki je teh ugodnosti sploh lahko deležen, seveda pa to tudi plačate z višjo ceno ali s provizijo. Druga varianta, ki vam jo ponujamo, ob tem pa se zavedamo, da jih je kar precej, je, da se odločite za individualen uvoz. Potrebujete le pisno pooblastilo, da uvažate avtomobil za znanca, sorodnika ali prijatelja, ponekod bodo tuji trgovci morda zahtevali, da je to poblastilo tudi potrjeno in prevedeno. Vozilo pri prestopu jugoslovanske meje potem prijavite, ravno tako tudi na meji države, iz katere izvažate, saj vam to predstavlja osnovo za povrnitev njihovega davka, ki so vam ga, ali pa morda tudi ne, odračunali. V hrvaški carinarnici potem lahko sami vozilo ocarinite spet preko pooblaščenega špediterja in v petih dneh plačate carino. Vaš »posrednik« v svoji občini opravi le plačilo prometnega davka, to je odvisno od vrste in moči motorja, potem pa lahko takoj opravite tudi prepis oziroma formalno prodajo ter plačilo 3 % davka. Vse ostale formalnosti glede registracije urejate sami v svoji občini, tako kot za vse ostale avtomobile, kupljene pri nas. Kako bo s temi ugodnostmi v prihodnje, je težko napovedati. Vse kaže, da jih bodo tudi na Hrvaškem kaj kmalu spet spremenili, prav gotovo na manj ugodne. Vprašanje pa je tudi, če se bo slovenska vlada odločila za podoben korak, saj je bilo že zdaj na ta način v Slovenijo »uvoženih« več tisoč avtomobilov. Torej, če tega niste storili tudi vi, storite to čimprej! NIKA Nika je Nika, Smilili v- JK /yi \ «*««* rK Krško, Dalmatinova 3. tel./ta*. 0608 33 029 MINI MARKET HEVREKA nasproti stadiona Milavčeva 35, Brežice tel.: 0608/62-153 NUDIMO: - vse vrste živil, sadje, torte po naročilu - pijače - tekstil - jeans - kozmetiko - čistila - belo tehniko - opremo za šport in rekreacijo Ustrežemo vsem posebnim željam strank po naročilu. Ob nakupu se boste lahko okrepčali s kavico, toplim sendvičem in pijačo po želji. POPUST ZA PRINESLI ELJE OGLASA: do vrednosti 2.000 din 5 %, nad 2.000 din 10 % OPRAVILA NA VRTU - V začetku junija že pobiramo solato ledenko, sorte ljubljanska ledenka, konec meseca pa doraste že zelena ledenka, ki pa ni tako okusna kot ljubljanska ledenka, vendar pa - začne prej gniti kot uhajati v cvet; - presajamo pozne kapusnice - zelje, cvetačo, ohrovt, brstični ohrovt, v izpraznjeno zaprto gredo pa tudi paradižnik, papriko in bučke; - ob toplem in suhem vremenu zalivamo, vendar vedno zvečer, da se manj vode izgubi v ozračje; - v običajnem vrtu škropimo paradižnik, čebulo in fižol z bakrenimi pripravki, v steblo paradižnika pa zataknemo bakreno žico, ki ga varuje pred boleznimi; - ko se na paradižniku razvije 6 cvetnih grozdov, odstranimo vrh, redno pa trgamo zalistnike; - junij je tudi čas za ponovno setev korenčka, rdeče pese, endivije in poznega nizkega stročjega fižola. SOBNE, OKENSKE IN BALKONSKE RASTLINE so sredi najbujnejše rasti. Sedaj je naša edina skrb, da jih redno zalivamo, vendar pazimo, da le po potrebi in jih varujemo pred boleznimi ter škodljivci. GRMOVNICE Vrtnice, najbolj razširjena skupina grmovnic, sedaj cvetijo. Te moramo ponovno dognojiti z AGRAVITOM, da bodo imele dovolj hranilnih snovi za cvetenje tudi v jeseni. Po cvetenju vedno odstranjujemo uvele cvetove. Vrtnice vzpenjalke bomo obrezali, ko bo njihovo cvetenje končano, vse poganjke, starejše od 3 let, pa izrezali. Kmetijska svetovalna služba Krško KMETIJSKI NASVETI KROMPIRJEVE PLESNI ŠE NI! Večino pridelovalcev v tem času zelo skrbi, da ne bi njihov krompir obolel za krompirjevo plesnijo - Phytophtoro infestans. Zato so že ali pa nameravajo škropiti, kar pa ni potrebno, saj so letošnji vremenski pogoji, ki jih meri elektronska Paar naprava, postavljena na našem področju, takšni, da se ta bolezen do sedaj še nikakor ni mogla pojaviti. Po teh podatkih elektronske naprave lahko tudi z gotovostjo rečemo, da se plesen vsaj v 7-10 dneh še ne bo pojavila. Točnega datuma možnega napada plesni zaenkrat še ni mogoče določiti, ker je odvisen od vremena. Ta datum bo objavljen na radiu Brežice, lahko pa se pozanimate tudi na tel. št. 22-352. Torej krompirja še ni potrebno škropiti, pa čeprav se na njem pojavljajo različni bolezenski znaki, ki jih povzročajo različni virusi ali pa so to poškodbe od herbicidov in neugodnih vremenskih razmer, za kar pa nobeno škropljenje s fungicidi ne bo pomagalo. PLEVELI V KORUZI Ker je koruza že prerasla fazo 2-3 listov, v njej s PRIMEX-TRA, LASSO COMBI in podobnimi kombinacijami herbicidov ne smemo več škropiti. Lahko pa še vedno škropimo s -kombinacijo: HARMONY 10-15 g/ha + ATRAZIN 1 kg/ha -kombinacijo: LENTAGRAN 2 kg/ha + ATRAZIN 1-2 kg/ha - CLAP3^1 l/ha ko so travne pleveli, v fazi 2-3 listov - BANVEL 480 0,6 l/ha; za zatiranje slaka, pri višini koruze 15-30 cm - TELL 40 g/ha + močilo; zatiranje divjega sirka in pirnice, ko je že ves sirek vzniknil in je v povprečju velik 10 cm. CVETLIČARNA KERIN TONE IN ANICA KRŠKO, CKŽ 65/A tel. (0608)31-457 Naša cvetličarna ima 28-letno tradicijo. Nudimo vam: - standardne aranžmaje za poroke, razne slavnostne prireditve, jubileje, rojstva; - dekoracije za razstave; - vseh vrst sobnih rastlin - domače in iz uvoza; - balkonsko cvetje; - enoletnice za vrtove in grobove iz lastne proizvodnje; - razno rezano cvetje za vse priložnosti; - razne žalne aranžmaje; VSE NAŠE IZDELKE VAM TUDI DOSTAVIMO! POSAVSKA PANORAMA Lončarjev dol HH Blanca 4 jgrskTvrhj® INPLET £ Čateška termalna riviera je z novimi bazeni in objekti na njih največja in najatraktivnejša pri nas. Posebno atrakcijo bodo prav gotovo pomenili trije aquagani (vodni tobogani) dolžina 18, 36 it 95 metrov, poleg njih pa tudi vodni tok, vodna goba, ležalni masažni bazen, vodne masaže in drugo. Nekaj fotografij z nedavne otvoritve je posnel Goran Rovan. MURPHVJtV ZAKON OSFBNI VAIFNOSTI zavarovalnica triglav OBSEG DEJAVNOSTI ZAVAROVALNICE TRIGLAV d.d. OE KRŠKO Kot smo napovedali, še prikaz OSEBNIH zavarovanj zajema v svojem delu še NEZGODNA in ŽIVLJENJSKA zavarovanja, ki pa so v svojem obsegu različna in po svoje specifična. NEZGODNA ZAVAROVANJA zajemajo: - nezgodno zavarovanje oseb v motornih vozilih in pri zavarovanju posebnih dejavnosti, - nezgodno zavarovanje otrok in šolske mladine, - nezgodno posebno zavarovanje mladine, - skupinsko nezgodno zavarovanje vodstev, obiskovalcev in turistov s priključitvijo zavarovanja odgovornosti sklenitelja, - skupinsko nezgodno zavarovanje potrošnikov, naročnikov in koristnikov drugih javnih uslug, - druga posebna nezgodna zavarovanja, - obvezno nezgodno zavarovanje potnikov v javnem prometu. ŽIVLJENJSKA ZAVAROVANJA zajemajo: - zavarovanja za smrt in doživetje (mešano zavarovanje), - zavarovanje samo za riziko smrti, - rentno zavarovanje, - dodatno nezgodno zavarovanje. Kot posebnost izpostavljamo tudi življenjsko zavarovanje z de- vizno klavzulo, kjer se lahko sklenitelj odloči za dinarsko protivrednost zavarovanja v eni naslednjih valut: USD, DEM, ATS in UT. Kritno-vsotne'in premijske obveznosti bodo plačljive v dinarjih, izračunane po veljavnem tečaju za izbrano valuto. Premijske obveznosti se plačujejo mesečno ali četrtletno, polletno pri čemer je dana tudi možnost popusta. Življenjskemu zavarovanju pa lahko pridružite tudi dodatno nezgodno zavarovanje za primer: - nezgodne smrti, - trajne invalidnosti, - dnevne odškodnine (prispevek do 200 din za čas zdravljenja). Zavarovalnica Triglav za primer smrti izplača celotno dogovorjeno vsoto, medtem ko tuje zavarovalnice navadno izplačujejo samo do tedaj zbrana sredstva ali pa je izplačilo pogojeno s potekom dogovorjene dobe zavarovanja. Hkrati ponujamo še eno posebnost: razširjena vzajemna oblika zavarovanja omogoča ob minimalnem doplačilu zavarovanja dveh oseb. Ob koncu velja omeniti še eks-kluzivo kot posebno MANAGER-SKO zavarovanje, katero ob življenjskem zavarovanju z devizno klavzulo zajema še paket požarnega, stanovanjskega in kasko zavarovanja, ki je povzročil velik interes med vodilnimi tcami naših delovnih organizacij. KOPRIVNICA - Član! r tamkajšnjega kulturnega društva Anton Aškerc i> vsi, ki so kakorkoli pripoi mogli, da je letos naštudi rana igra uspela tako koi je, so se prejšnji teden zbra li v Zajčjem kotu pri Karlv Vertovšku, da v prijetnen’ vzdušju zaključijo letošnje sezono. Gospodinja je v krušni peči izvrstno spekla jagnjej tino, ob kateri sta se prilegla domač kruh in odlične gospodarjevo vino. Za zabavo pa so poskrbeli kal sami (saj so vendar igralci!); T oni Sotošek je razteg- ^ ni 1 svojo frajtonarico, par' šk so se zavrteli in tako v do-i ga bri volji skoraj pričakali jutro, ko so postavili piko n;1 fBn letošnji uspešni sezoni. Tatjana Vertovšek BARON MOSCON SE PREDSTAVI KATERA SMER BO PRAVA? Z otvoritvijo nove polnilnice za brezalkoholne pijače v plastični embalaži, je VINO Bizeljsko-Brežice ob tej priložnosti gostom, med katerimi je bil tudi republiški minister za industrijo gospod Izidor Rejc, predstavilo svoj najnovejši pridelek, šampanjec BARON MOSCON. Šampanjec je pridelan po naravni šampanjski metodi, prve pošiljke pa bodo poslali na trg za novo leto. Doslej smo v Sloveniji in Jugoslaviji poznali le Zlato radgonsko penino in ji bo Baron Moscon poslej delal konkurenco. Foto: M. Vesel r r r z š Foto: Franci Pavkovič j ! r DAN ŠOLE V LESKOVCU Tako. Sobotno popoldne je za nami. Vtisi so še neurejeni. Lahko pa rečemo, daje bil dan šole uspešen. Starši in krajani KS Leskovec so se odzvali in v lepem številu obiskali prireditev. Posebno odmevna sta bila nastop Kinološkega društva Krško in modna revija. Niso pa zaostajali fantje na kolesih BMX, ki so s svojimi vragolijami prav tako navdušili. Ne smemo pozabiti še na športnike, popevkarje in plesalce plesnega studia Krško. Dogajalo se je veliko zanimivega. Vsak obiskovalec je našel kaj zase. Tudi vreme nam je bilo naklonjeno. Mislim, da je bil namen dosežen. Učenci so se zabavali, pa ne samo to, bili so tudi delavni, kajti z izkupičkom prireditve bodo uredili šolsko okolico. Ta jim bo služila varno in zdravo. Pod geslom OTROKU ZDRAVO IN VARNO OKOLJE je prireditev tudi potekala. Moramo pa povedati, da kljub vsesplošni gospodarski krizi v našem okolju nismo naleteli na gluha ušesa. Sponzorji so prireditev finančno podprli. Mnoge organizacije in zasebniki so darovali dobitke za srečelov. V času dolgih priprav so se nas lotevali dvomi v uspešnost, včasih tudi v smiselnost tako široko zastavljene akcije. Zdaj vemo, da še vedno lahko računamo na vas. In tako je prav. Marija Simončič \ Pred novo turistično sezono v Termah Čatež TERMALNA RIVIERA NAMESTO MORJA »Prepričan sem, da bodo sadovi teh prizadevanj dolgoročni in sodijo v tisto osnovo, na kateri si bomo Slovenci zagotovili boljše življenje,« je dejal slovenski minister za turizem Ingo Paš na otvoritvi novih bazenov v Čateških Toplicah. Mnogi, ki smo zadnjega majskega dne spremljali ta dogodek, smo čutili olajšanje, kajti naposled se je dogajalo nekaj, kar v teh časih le poredko zaide v središče pozornosti. Nekaj, kar ni bilo kriza, vojna, politika . . . Vsaj na prvi pogled ne. Zato nam tudi ni bilo težko verjeti (samo) hvali generalnega direktorja Boruta Mokroviča o današnjih in prihodnjih uspehih Term Čatež. Delniška družba Terme Čatež je namreč eno od pe- tih podjetij, ki so bila izbrana v Sloveniji za to, da bi na njih preizkusili, kako se bo obnesla privatizacija. Če sodimo po oceni vodstva same delniške družbe, teče vse kot po maslu. Ne le, da so v podjetju uredili organizacijo in poostrili odgovornost ter uvedli stimulativno nagrajevanje, tudi poslovanje je steklo več kot dobro, tako da ni bilo težko zastaviti nadaljnjih razvojno investicijskih programov. Na prvi pogled neobičajna usmeritev v izboljšanje in razširitev ponudbe namesto povečevanja števila postelj, se že kaže z novimi objekti, ki jih dobivajo v Čatežu. Poleg 1800 kvadratnih metrov novih vodnih površin, ki sojih prido- bili z novimi bazeni, je prav tako pomembna obnova štirih zunanjih bazenov, ki vključuje tudi iz-; boljšanje kvalitete vode z vgrajenimi filtri. Že letosj jeseni naj bi odprli prvo fazo igrišča za golf v Mokricah, do konca leta pa bodo skušali zgraditi tudi ] teniško dvorano. Celotna investicija v ba-: | zene znaša več kot 4 mili-! g jone DEM, kar so v Termah zmogli zagotoviti brez; | posojil, skratka, iz lastnih sredstev. To jim je omogočilo dobro poslovanje v preteklih petih letih, ko so povečevali število nočitev za 12 odstotkov letno, in tako lani dosegli že 363.000 nočitev, kar pa je pomenilo 4,5 odstotka vseh v Sloveniji. S. POSAVSKA PANORAMA DROBNE Z BLANCE - V nedeljo, 26. maja, je aktiv kmečkih žena z Blance organiziral zanimivo predavanje o gojenju lončnic. Udeležilo se ga je okoli 30 žensk. Predsednica aktiva, Boža Budna, je vse povabila k sodelovanju in delu v aktivu. - V prostoru pred pošto urejajo učenci OŠ Blanca zanimiv steneas z aktualnimi novicami oziroma prispevki in propagandnim gradivom. Tako so ga v maju uredili ob Tednu Rdečega križa in ob Dnevu brez cigarete. - V ponedeljek, 20. maja, so si učenci 7. in 8.rOŠ v okviru kulturnega dne ogledali mesto Celje. Obiskali so tudi gledališče in si ogledali Cankarjevo dramo Hlapci. - Učenci vseh razredov OŠ Blanca se pripravljajo na obrambni dan, ko bodo pokazali svoje znanje kot gasilci, strelci, reševali naloge iz prometa in prve pomoči ter se pomerili v orientaciji. - Zgodovinski krožek je pod mentorstvom tov. Darinke Korun izdelal raziskovalno nalogo Prometna povezanost mojega kraja. V petek, 31. maja, so se trije predstavniki krožka udeležili srečanja mladih zgodovinarjev v Škofji Loki. Na tem srečanju je zgodovinski krožek OŠ Blanca za raziskovalno nalogo prejel zlato priznanje. Nalogo bodo ob koncu šolskega leta razstavili v šoli. Udeleženci srečanja si bodo še posebej zapomnili nagradno vožnjo z muzejskim vlakom iz Ljubljane v Škofjo Loko in nazaj. - Na Blanci so začeli v maju organizirano odvažati smeti. Žal seje akciji priključilo le malo krajanov, drugi pa še po starem skrbijo za odvoz -največ v bližnji potok ali Savo. Leni KOPRIVNICA - Košnja v vinogradu ni bilo nikoli lahko in pretirano zanimivo delo, vendar če se ti zgodi, da najdeš srninega mladička, je to povsem nekaj drugega. Tako je nanj naletel tudi Dominik Rupert in od presenečenja ni vedel, kaj bi. Mladička je moral umakniti pred koso, moral pa je tudi poskrbeti zanj, kajti zaradi človekovega vonja ga mati ne bi več sprejela za svojega. V varstvo ga je izročil sosedu lovcu, Francu Božičniku, ta pa ga je dal svojemu sinu Boštjanu, ki ga je sprejel z veliko ljubeznijo. Srnica je stara šele teden dni, a se s psičkom Bendžijem, v katerem je, kot je videti, našla prijatelja, že razposajeno Podi po dvorišču. Se bo naslednjo pomlad, ko ne bo več mala srnica, tudi takole igrala? Tatjana Vertovšek RIBIČI SO SE POMERILI Brestanica - v soboto, 26. 5. 1991, je bilo na Ribniku v Brestanici v počastitev kra-Jevnega praznika Brestanice tekmovanje ribiške družine Brestanica - Krško. Med 50 udeleženci so bili zmagovalci: Člani: 1. RADEJ Ivan s Senovega, 2. VUČAJNK Dušan Krškega, 3. GLAS Rado iz Brestanice, 4. CEROVŠEK Albin iz Krškega, 5. STRU-f*EH Aleksander iz Krškega. Mladinci: 1. HORVAT iz Krškega, 2. GABRIČ iz Krškega, 3. STRUPEH iz Krškega. Najtežjo ribo (1500 g) je ujel zmagovalec RADEJ Ivan, ki je tudi v skupni teži nalovil največ, in sicer 6500 g. D. S. IZ POROČILA O DEJAVNOSTI POSTAJE MILICE BREŽICE NAJVEČ KORAJŽE ŠE VEDNO IZ KOZARCA Če so najpogostejša prizorišča kršenja javnega reda in miru gostinski lokali in javne prireditve, potem je jasno, da storilci tovrstnih dejanj dobivajo (zajemajo) »spodbudo« zanje v učinkih alkohola. Kot je zaslediti v poročilu o delu Postaje milice v Brežicah za leto 1990 gre pri tem največkrat za drzno vedenje in pretepanje. Čeprav je bilo v letu 1990 zabeleženih v brežiški občini 41 pretepov, leto poprej pa samo 20, poraslo pa je tudi število primerov drznega vedenja, pa po oceni pristojnih organov ni vzroka za zaskrbljenost na področju vzdrževanja javnega reda in miru v brežiški občini. MALO NEZAKONITEGA OBOROŽEVANJA V času, ko so časopisni stolpci in radijski valovi polni vesti o nezadržnem legalnem in ilegalnem oboroževanju po vsej Jugoslaviji, se zdi kar neverejeten a tudi razveseljiv tisti del poročila, ki govori o nezakoniti posesti in nošenju orožja. Ob podatku, da je bilo zaseženih le 6 pištol, 3 malokalibrske in ena lovska puška ter nekaj drugih »rekvizitov«, se samo po sebi ponuja vprašanje ali gre za pomanjkljivo kon-trolo ali za tako veliko re-doljubnost ali pa vendarle za miroljubnost občanov ob bodoči meddržavni meji. Kakorkoli že, zagovorniki demilitarizacije Slovenije bodo teh novic prav gotovo veseli. OTROCI IN MLADOLETNIKI VSE POGOSTEJE MED STORILCI Na področju splošnega kriminala je zaskrbljujoč podatek, da je vse več sto- rilcev kaznivih dejanj med otroki (140-odstotno povečanje glede na leto 1989) in mladino (106-odstotno povečanje). Med kaznivimi dejanji gospodarskega kriminala so najpogostejše gozdne tatvine, po ocenah organov za notranje zadeve pa je takih dejanj še veliko več, saj gre ponavadi za družbeno lastnino, ker je vse manj takih, ki bi jo imeli pod nadzorom. Če se po eni strani zmanjšuje število tatvin in velikih tatvin, pa so v porastu goljufije in predvsem primeri povzročanja hudih telesnih poškodb. Vse več dela imajo organi za notranje zadeve na območju občine Brežice tudi z uživalci in preprodajalci mamil. LANI VENDARLE VEČJA PROMETNA VARNOST Prav gotovo gre pripisati stalnim prizadevanjem brežiške milice in njenemu sodelovanju z drugimi, ki skrbijo za prometno varnost v občini in širšem prostoru, občutno zmanjšanje prometnih nezgod. Tako se je zgodilo lani 83 prometnih nesreč s smrtnim izidom ali telesnimi poškodbami, leto ppprej pa kar 117 lakih nesreč. Kljub temu pa podatek o 13 smrtnih žrtvah (24 leto prej) in 56 hudo poškodovanih (60 leto prej) priča, da je prometni davek na brežiških cestah še vedno visok, posledice nesreč pa dolgotrajne. Med preventivne ukrepe proti najpogostejšim vzrokom prometnih nezgod sodijo predvsem predlogi za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške. Brežiški miličniki so lani ob 2544 obravnavanih prekrških podali 2096 prijav sodniku za prekrške. Poleg tega so na kraju prekrška izrekli 5073 mandatnih kazni in okoli 8000 opozoril udeležencem prometa zaradi lažjih prekrškov. Med vzroki za prometne nesreče je na prvem mestu neprimerna hitrost, pogosto kot posledica uživanja alkohola. AJDINA inženiring Semiča, d.o.o. 68290 Sevnica, Glavni trg 25 telefon: (0608) 81-157 telefax: (0608) 82-708 NUDIMO VAM - projektiranje toplotne izolacije objektov - projektiranje ogrevalnih in hladilnih sistemov za objekte ter za gostinstvo in kmetijsko proizvodnjo - široko izbiro toplotnih črpalk Letošnja pomlad je bila bolj podobna jeseni. Ljubitelji težkih jeklenih konjičkov zaradi dežja kar nekako niso prišli na svoj račun. V zadnjem tednu pa je končno posijalo sonce za več kot eno uro in bleščeči »ljubljenci« so se iz garaž preselili na cesto. Vendar - POZOR! Cesta ni poligon za preizkušanje hitrosti in na njej so tudi drugi udeleženci, mnogi še bolj nebogljeni, kot je »katrca« z zgornje fotografije. Trenutek nepazljivosti enega ali drugega udeleženca - in že je tu nesreča. Fotografija je bila posneta na Cesti krških žrtev v Krškem in naj služi le kot opomin. Saj bi bile posledice lahko bistveno težje kot nekaj zvite pločevine v tem primeru. S. D. NI RES, LAHKO BI PA BILO S provizijo od sindikalne prodaje, ki pa jo je upal vnovčiti šele v novem režimu, si je ex predsednik M. I. Š. uspel kupiti le Renault 19 Chamade metalk barve ter vikend na Krku. S svojo šlosarsko plačo in kvalifikacijo pač ni znal dinarjev pravočasno pretopiti v trdno valuto, poleg tega pa mu je spodrsnilo tudi na olju in je bil nekaj časa nepo-kreten. Očitno gre njegova naslednica S. L. tudi po njegovi poti in se kljub občasnim padcem še vedno dobro pobira, (tudi iz pralnega prahu dviga prah - SRŽ) 7 K., najšarmantnejši posavski direktor, je zaradi pomanjkanja dela razpustil svoj zavod za zaposlovanje. Od odprodaje inventarja si je kupil nov BMW, drobii pa je vložil v nakup delnic Gasilske zveze Bavarske, ki imajo dinarsko klavzulo, (kjer je dim, je tudi on - SRŽ) Direktor krškega Transporta B. J. je takoj ob nastopu dolžnosti podpisal z direktorjem brežiškega Prevoza D. V. pri Splavarju pogodbo o ustanovitvi mešane Jirme. Imenovala se bo BREKRŠ—KRŠBRE. Njegova vozila bodo vozila le do meja z republiko Hrvaško in po bližnjih gramoznicah - tudi opuščenih, (uničila bosta balkance -SRŽ) Ex direktor Jutranjke D. M. bo prepovedal vsa službena potovanja, »terenci« se bodo lahko zbirali in srečevali s svojimi poslovnimi partnerji le v bližnji Panorami, od koder imajo dober pogled na firmo in cesto, po kateri bi jih lahko presenetil g. direktor. Ta zelo intenzivno dela pri ustanavljanju novega obrata v Brestanici, (mesto direktorice je že oddano - SRŽ) Gostilničar J. K. iz Podbočja je imel v začetku junija v svoji oštariji res pravo gadje gnezdo - v njej so se namreč zbrali občinski gadi in to v precej razširjeni postavi. Njegov burgermaister V. O. je na izredno sejo namenoma zamudil, da bi se lahko njegovi podrejeni že malo popikali in obgrizli. Prišel pa je tudi brez šoferja in brez tajnice. Organi pregona ne poročajo, kako se je vse skupaj končalo. (gadova peč še vedno čaka na plačilo - SRŽ) Bizelanci so pred dnevi v ilegali ustanovili avtonomno pokrajino in temu v čast podrli vse slovenske napise in table. Priključili se bodo južni Srbiji, od koder so že dobili prve količine vina in grozdja, da o oborožitvi iz Zastave sploh ne govorimo. S srbskim vinom bodo napadli Janševo konjenico, Bavčarjevo policijsko postajo pa bodo dali v najem Martiču, (plača! jim bo s kronami - SRŽ) NI RES, LAHKO BI PA BILO ATELJE MODE MAJA ŠUŠTERŠIČ modni oblikovalec 68270 KRŠKO, C. 4. JULIJA 118 « (0608) 33 951 V NOVO ODPRTEM LOKALU VAM NUDIMO: - posebno ponudbo vseh vrst modernih tkanin - metrsko blago po vseh modnih zakonitostih tega poletja - bogato izbiro tkanin za otroško konfekcijo - raznovrstne in raznobarvne gumbe iz uvoza - vse za bodoče mamice - kolekcije zaves VELANA in IDEJA, ki jih zašijemo po vaši zamisli ali pa vam pri tem svetujemo - strokovno svetovanje pri nakupu blaga in oblikovanju oblačil VSE NAŠE CENE SO KONKURENČNE PREPRIČAJTE SE! ZA NAKUP NAD 1.000,00 DIN NUDIMO 10 »/» POPUST z mešanim in tehničnim blagom Drnovo 75,68273 Leskovec pri Krškem tel.: 0608/32-947 TRGOVINA TANJA Nudimo vam konfekcijo, metražno blago, otroško, žensko in moško perilo, obutev, kozmetiko in drugo blago. POSEBEJ UGODNO: Trenirke in cokli Kopitarne Sevnica Pri nakupu nad 1.000,00 din z odrezkom iz časopisa SRZ 10 % popust Delovni čas; vsak dan 8 _ ,3 ure Tudi pri nas lahko kupite »SRŽ« in od 15.-19. ure v soboto od 8.-I3. ure 12. junij 1991, št. 3 ■M m' _ , Gasilska pihalna godba iz Loč te dni veliko nastopa. Predstavili so se tudi na otvoritvi novih bazenov v Termah Čatež. (Foto: Goran Rovan) % \ \ \ \\\ , i, / V t t I ,%iv'\ \ % V* A VAV' V1 t V ' V/> v? o \\‘ uV« VAc; w % \A\\V/A \ • i % % '< 1 i <6 % u 1 t. t \ \ i j POLSKA MULCA V HANNOVRU Z veseljem objavljamo pozdrave, ki smo jih v uredništvo prejeli od krške glasbene skupine Polska malca, o kateri smo, na tej strani, že pisali v poskusni številki našega časopisa (št. 0) v mesecu aprilu. Kot nam sporočajo, uspešno nastopajo na turneji po Švici, Nemčiji in Avstriji ter se ob tem zahvaljujejo vsem, ki so jim turnejo omogočili. GLASBENI KOTIČEK GUN KLUB -KRIŽANKE, 1. JUNIJ 1991 Z nastopom ameriške skupine GUN CLUB, se je v soboto, 1. junija, začela tradicionalna glasbena manifestacija z imenom DRUGA GODBA. Že samo ime prireditve pove, da gre za manifestacijo drugačne glasbe, kot smo navajeni. V preteklih letih so na dnevih DRUGE GODBE igrale različne etno-skupine iz celega sveta, kot tudi glasbeniki, ki so si za svoj glasbeni izraz izbrali novi jazz in improvizirano glasbo. Manjkale pa niso tudi aktualne rockovske zasedbe (npr. PIXIES leta 1989). V soboto, so kot predstavniki novorockovske struje nastopali svetovljani z imenom GUN CLUB. Skupina je pred 1200--glavo publiko predstavila svojo vizijo bluesa in rock and rolla, ki temelji na izvrstnem igranju kitar in značilnem vokalu JefTry Lee Pierca. V dobri uri dolgem koncertu so predstavili izbrane skladbe z vseh svojih albumov. Pohvaliti gre zelo glasen in čist zvok, kar zadnje čase ni ravno praksa na ljubljanskih rockovskih koncertih. Med samim koncertom pa so bili zelo moteči odmori med skladbami, ker sta kitaristu stalno nagajala ojačevalec in kitara. Verjetno lahko v tem iščemo vzrok za izgubo ritma koncerta in mlačen odziv publike. Ocena: solidno. NEVIODUNUM Igor S. Pavkovič MILAN RIJAVEC V KOSTANJEVICI V Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici je na ogled pregledna razstava slik akademskega slikarja Milana Rijavca. Slikar je bil rojen pred nekoliko manj kot 70. leti v Bruni vasi pri Mokronogu in kot študent prve generacije leta 1949 diplomiral na novoustanovljeni Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Kot slikar se Rijavec predstavlja s portreti, figurami, pokrajino in tihožitji, vsem tem zvrstem pa daje svojstven pečat likovnega izraza. Slikar je doslej sodeloval na številnih samostojnih in skupinskih razstavah ter delovnih srečanjih. Na otvoritvi je umetnika predstavil umetnostni kritik Janez Messes- R Slikar Milan Rijavec z Rudo Ravnik-Kosijcvo in Božom Rogljem, ki sta na umetnikovo prošnjo pripravila zanimiv koncert. RAŠICA prodajalna "PETRA" industrijska trgovina RAŠICA Cesta 4. julija 14 68270 KRŠKO Tel.: 0608/31-792 Prodajamo otroške, ženske in moške pletenine. POSEBNE PONUDBE: PRODAJA NA TRI ČEKE PRI NAKUPU NAD 1.000 DIN PRODAJA PLETENIN NA KILOGRAME. Dorilo Don vabimo vas v prodajalno danit za velike in ma|hne mlade mani mlade, vesele m srečne Ob vsaki prilo žnosti samo za vas in vase najdražje Darila don prodajalna ki i/as osrečuje m pričakuje NOVO V KNJIGARNI (BpuP Vilko Urek, učitelj na osnovnih šolah v Globokem in Pišecah, je pred kratkim pri Državni založbi Slovenije izdal priročnik z naslovom MOJ SINTETIZATOR, MOJ SINTHESI-ZER. Knjižica (formata A4) je namenjena predvsem začetnikom in samoukom, sa je sintetizator zvoka vse bolj pogost instrument v naših domovih. Bojan Adamič, eden recenzentov, jc o priročniku Vilka Ureka zapisal: »To je eden izmed prvih poskusov na tem toliko zaželenem in sodobnem področju. Pomagal bo mnogim, da se malo bolj zares spoznajo v svetu glasbe, vsem tistim pa, ki angleščine ne obvladajo, bo dragocen pripomoček in vodič v vse bolj razširjenih in dostikrat precej kalnih vodah sodobne glasbene elektronike.« vilkp urek STRAŠILO NA KONCU MESTA ALI KAKO PRI NAS DELAMO Z »DRAGULJI« Ničkolikokrat vas pot zanese v stari del Krškega, ničkolikokrat se vsaj po obvoznici peljete mimo stavbe, na katero najbrž sploh niste več pozorni, pa čeprav datum njene postavitve sega v leto 1777. Danes ima funkcijo galerije, nekdaj pa . . . Na desnem bregu Save je 1777. leta stari krški špital, ki so ga ustanovili grofi Raj-henburški, postavil cerkev svetega Duha. Cerkvico so oskrbeli meščani na mestu nekdanje sedlarske delavnice. V notranjosti sta bila oltarja sv. Duha in Zadnje večerje. Raziskovanja so dognala, da je v notranjosti cerkve moč čutiti vpliv štajerske baročne arhitekture. Primerjajo jo celo z dekanatno cerkvijo v Wiesu, ki je bila sezidana v letih 1774-1781. Na žalost pa naši cerkvi še vedno manjka baročna kapa na vrhu, ki bi ji v celoti dala polno melodiko. Kakšno pot je cerkev sv. Duha »prehodila« v svojem, več kot dvestoletnem življenju, ne vem natančno. Sodeč po današnjem izgledu pa bi lahko trdili, da jo je ves čas njenega »čepenja« na pragu našega mesta, tepel bič božji. Bog po- magaj . . . tako mačehovskega odnosa si še Bog ni privoščil, pa čeprav je šlo za najhujše grešnike. »Baročnemu dragulju« smo dali naziv galerija in nekajkrat letno smo priča razstav v njej. Pri obisku razstave pa bodite previdni, da vas ob vhodu v galerijo ne preseneti kakšen košček ometa ali kapljica zastarelega dežja. Kdo je tisti, ki bo cerkvici sv. Duha vrnil njen pravi (zunanji) videz, ne vem, a vendar mi postaja jasno, da bomo sloves našega mesta gradili na čem drugem, na zgodovinskosti vsekakor ne. Obiskovalcu bomo pa lahko pokazali nekaj dimnikov in »narobe obrnjen lonec« na Krškem polju. Če pa ga to ne bo zadovoljilo, naj poišče »uteho« in potešitev »slasti po lepem in dragocenem« kje drugje. Tamara Vonta nel, kulturni večer pa sta popestrila še harfistka Ruda Ravnik-Kosijeva in oboist Božo Rogelj. Vrata Lamutovega likovnega salona so odprta vsak dan med 8. in 18. uro, vse do 17. junija. Foto: Mirko Vesel Ženska vokalna skupina KORONA iz Boštanja je vsepogostejši gost kulturnih prireditev. Foto: Franci Pavkovič PRI MODRI LASTI Nagrajena sem bila na literarnem natečaju »Lijepa, si zemljo moja«, zato sva bili z mentorico novinarskega krožka povabljeni v Školsko knjigo. Zbrali smo se nagrajenci likovnega in literarnega natečaja Modre laste. Najprej smo si ogledali razstavo slik, potem pa so nas odpeljali v podstrešno dvorano, kjer smo zbranemu občinstvu brali spise in pesmi. Moj nastop so prisotni ohrabrili s ploskanjem. Po podelitvi nagrad so nas pogostili, nato pa smo se slikali za naslovno stran Modrc laste. Ko smo se vrnili, nas je že čakala novinarka radia in nas intervjuvala. Nagrajenci so bili iz različnih krajev Jugoslavije. Nekateri so prileteli na prireditev celo z letali. Dan, ki sem ga preživela v Zagrebu, mi bo ostal v spominu kot lepo doživetje. Prejela sem lepo knjigo in pisno diplomo, kot krono za vse uspehe na svoji novinarski poti, ki sem jo prehodila v osnovni šoli. Anja Pintarič, 8.r„ nov. krožek, OŠ ARTIČE SINTETIZATOR 10 V ARTIČAH JE ZOPET ZADONELA PESEM V četrtek, 23. 5. 1991, je bila občinska pevska revija mladinskih in otroških pevskih zborov v Artičah. Nastopa so se udeležile naslednje šole: Brežice, Dobova, Cerklje, Velika dolina, Artiče, Pišece, Bizeljsko in Globoko. Vsak zbor je zapel dve pesmi, ob klavirju jih je spremljala študentka glasbe iz Globokega. Ko smo svoje odpeli, smo imeli skupni ples in pogostitev. Poslušalcev je bilo precej. Žal pa je lahko vsem tistim, ki so to glasbeno prireditev zamudili, saj so bili zbori precej izenačeni, kar pomeni, da jc še veliko mladih v Sloveniji, ki jih zanima zborovsko petje. Nataša Kobler, 8. r., nov. krožek, OŠ ARTIČE 12. junij 1991, št. 3 OTROK - DRUŽINA - VZGOJA Di&^i“Xk“‘ innHIliiHiiiliiUHi-iUH-HžiHHIHHHiilltiiiSiniinit-iHSirHSiHHiH-HH-i-žiHn-nHi-i-H VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE cim iskreno zahvaljujem. Odgovor: Današnja prizadevanja sodo-'ih ved, ki se ukvarjajo s člove-)rn vedno bolj težijo k celostni 'tavnavi, kar pomeni, da si sku-io načrtno prizadevati za vsak-‘njo, slehernemu človeku do-°Pno kvaliteto življenja. Vse bolj nam tudi postaja jaspo, 1 sta medicina in pedagogika :1° ozko povezani. Lahko si odstavljamo krog, v katerem ‘trezni vzgojni motivi pospešuje-zdrav razvoj otroka, in obratno, er imamo neodpornega, bol-e8a otroka, temu sledijo tudi abše vzgojne možnosti. Zato v 'benem primeru ne bi smeli gle-‘ti samo na simptome, ampak le celoto - otroka, ki je vpet v do-eno okolje in ima za svoj razvoj prave ali nezdrave možnosti. V predšolskem obdobju je otrok ! življenjski fazi posnemanja, do-hnira pa razvoj njegovega telesa. a'o je tudi razumljivo, da se na •lesu najprej odraža tisto, kar v kolju ni ustrezno, za nas pa bi (orali biti to alarmi, na pod-' katerih bi skušali preprečevati 'daljnje nezdrave odzive. Stalni chladi, bronhitisi in tudi ostala olenja dihal so v zelo ozki pove-,v' i načinom življenja. Tu bom Oskušala navesti pogoje, na kate- re lahko vplivamo, seveda pa je od posameznega primera odvisna njihova nadaljnja rešitev. Zanimive so raziskave nemških pediatrov, kjer se je pokazalo, da je 70 % staršev otrok, ki pogosto obolevajo za boleznimi dihal, kadilcev. Če k temu dodamo še onesnažen zrak v mestih, bivanje v zaprtih prostorih, nam veliko število bolnih otrok kmalu ni več tako nejasno. Iz lastne izkušnje lahko tudi povem, da pri triletnih otrocih, ki živijo na podeželju (Kostanjevica, Senovo), starši komajda poznajo zdravnika, medtem ko so v Krškem kar naprej bolni. V teh primerih gre gotovo za drugačen, zdrav način življenja. Velika razlika je, ali je otrok hranjen z naravno prehrano, ali s čo-kolinom; ali je zunaj pet ur, ali pa le na sprehodu v vrtcu in popoldne v trgovino; ali gre zvečer pravočasno spat ali pa lahko gleda televizijo in čaka, da »pade« od zaspanosti; ali imajo starši čas za ukvarjanje z otrokom ali pa otrok komaj »čaka«, da zboli, da se mu bodo starši posvetili. Starši in vzgojitelji lahko torej spodbujamo in razvijamo vse telesne funkcije, ali pa jih prepustimo toku. Rada bi poudarila, da so za zdrav razvoj velikega pomena redni obroki hrane, spanje, giba- ZVEZKI, KNJIGE,TORBICE IN DRUŽINSKI PRORAČUN .. Čas beži, ponavljamo venomer, a zares dojamemo to hitenje neizbežnega le takrat, ko moramo seči globoko v žep. Kar groza nas je, ko šolsko leto s tako hitrostjo beži h kraju in nas v strahu pred ocenami potlači še spoznanje, da nas čaka še nakup novih knjig. Počutimo se izgubljeni, ker spet ne vemo, kaj in predvsem kje naj kupujemo našemu otroku. Poplava ugodnosti založb in knjigarn nas spravlja v slabo voljo prav tako kot prej, ko smo se prerivali v eni sami. Čeprav Modri Janez kar uspešno prodira v naše domove, nas je seveda strah, ali ho šlo vse brez zapletov, ker ne vemo, če bodo knjige prispele pravočasno, strah nas je, da bomo spet čakali v dolgih vrstah, se prerivali in moledovali, potem pa morda ostali celo brez knjig. Strah nas je tudi, kako se bomo oskrbeli s knjigami tisti starši, ki se ne bomo odločili za »ugodnosti« Modrega Janeza. Prejšnja leta se je namreč pokazalo, da se knjigarne niso oskrbele s šolskimi knjigami, ker... pa so potem nekateri kar zbegano tekali sem in tja. Tudi dolgi seznami knjig v Modrem Janezu nas begajo - bomo morali res prav vse zriniti v torbo našega učenjaka? Tako je na primer, na seznamu tudi slikanica za glasbeno vzgojo, ki ni več obvezna. Res, da so nekatere šole pravočasno izdale sezname vsega potrebnega in tako olajšale naše skrbi. Tudi ideja nekaterih učiteljic, da učbenike zadržijo in jih za minimalno ceno ponudijo naslednji generaciji, ni slaba, in bi jo bilo vredno razširiti. Najbrž pa je ostala še kakšna neizkoriščena možnost, da bi res velike stroške vsaj malo omilila. Učitelji in starši se trudimo in želimo, da torbica res ne bi bila preveč težka, saj vsi vemo, da debele knjige že zdavnaj ne pomenijo več »debelega« znanja. Vsi skupaj pa lahko le upamo, da založbe in knjigarne ne bodo videle le lastnih koristi. Zagotovo ne gre samo za vse bolj plitke denarnice - gre predvsem za naše otroke -ne ukrivljajmo jim že tako rahlo upognjenih hrbtenic. Mojca Nepužlan ^Ijub temu, da še ni jasno, °.bo z ogrevanjem vode, 111 je upravnik krškega baze-Posredoval cenik kopalnih y letošnjo sezono, ako bodo odrasli morali za PO ČEM BO LETOS KOPANJE? dnevno karto odšteti 50,00 din, za poldnevno 30,00 din, za otroke bodo vstopnice seveda nekoliko cenejše, dnevna 30,00, dopoldanska oz. popoldanska pa 20,00 dinarjev. Slavček med trnjem se je zganil in zapel, cvet divje rože je zakrvavel V SPOMIN PRIMOŽU junija bo minilo leto, odkar te ni več med nami. Z bolečino v srcu se te spominjamo. Sošolci prijatelji in razrednik Osnovna šola Koprivnica Letos bodo prvič uvedli tudi nočno kopanje, ki bo stalo le 40.00 din, poleg tega pa bo mogoče kupiti tudi sezonske letne karte, za odrasle po 800.00 din, za otroke po 400.00 din, delavci podjetja Videm pa bodo za 800,00 din dobili družinsko karto za celo sezono. Sezonske karte lahko nabavite v bifeju kluba na bazenu vsak dan od 17. do 20. ure, delavci Vidma pa jih lahko kupijo v prostorih sindikata pri Elki Bajc vsak delavnik od 8. do 10. ure. Bazen bo odprt vsak dan od 10. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 18. ure, nočno kopanje pa bo mogoče vsak dan od 20. do 22. ure. ZOBOZDRAVNIK SVETUJE Piše: Borut Fekonja SLABŠA TELESNA ODPORNOST OTROK(3) Vprašanje: Spoštovana gospa Zdenka Zalo kar-D iv jak! Sem mati petletne hčerke. Deklica je že od malega bolehna in podvržena bronhitisom. Pri zdravniku dobim bolniško le krajši čas, potem pa nora deklica v vrtec. Tam sem prosila, da bi jo dlje časa zadržali v igralnici in naj ne bi hodila ven (posebno če je veter, mraz ...) pa so mi odklonili. Deklica je venomer nahodna. Ali je za to sokriv tudi vrtec, ki noče ugoditi moji prošnji? Vnaprej se TUDI ZOBJE NISO TISTO, KAR SO NEKOČ BILI Zaskrbljena mamica nje, vse skupaj prepleteno z veliko mero ljubezni in radosti. Če ima otrok zagotovljene te potrebe, ki naj bi se tekom dneva odvijale čim bolj redno, se bo otrokov organizem razvijal harmonično in bo tudi pripravljen nositi obremenitve. Neodpornost kaže na to, da je nečesa premalo, zato se samo z urejenim življenjem zdravje krepi, kar pa seveda pomembno vpliva na razvoj vseh ostalih duševnih funkcij. Če vsega tega nimamo pred očmi, se prej ko slej pojavijo motnje. Pri bolj občutljivih otrocih v telesnem zdravju, pri čustveno zanemarjenih v njihovi lakoti po iskanju ljubezni, pozornosti, spet pri drugih v psihomotoričnem nemiru, brezvoljnosti, itd. Odgovor sem oblikovala v smeri preventive. Kar pa zadeva vrtec, moram povedati, da v vrtec spadajo zdravi otroci. V vrtcih nimamo na razpolago kadrov, ki bi skrbeli za »rekonvalescente«. Po izkušnjah lahko povem, da pride v vrtec veliko bolnih otrok, ki okužijo vrstnike, zato skušamo vplivati na zavest staršev, naj ne pripeljejo bolnega otroka. Osebno tudi smatram, da so otroci mnogo premalo zunaj, kar mi potijujejo tudi podatki o velikem številu bolnih otrok v vrtcih. Ne bo držalo. Ravno takšni so, kot so bili pred sto ali tisoč leti. Nobena človeška lastnost se ne more spremeniti v nekaj letih, temveč so zato potrebna tisočletja. To velja tudi za zobe. Le naše navade so se spremenile, predvsem prehrambene in higienske. Na višji civilizacijski stopnji je človeštvo, večja je obolelost za zobno gnilobo. Bolj ko je človek prilagajal okolje sebi v prid, več je bilo zobne gnilobe in obratno. Tudi arheološke raziskave to potrjujejo. Bolj ko je bila prehrana naravna in stopnja pridelave hrane manjša, bolj so bili zobje zdravi, saj so le-ti v največji možni meri opravljali svojo nalogo. S kuho in uživanjem energetsko bogate hrane (npr. uporaba medu in žita) pa pride do večje obolevnosti za zobno gnilobo. Sodobna civilizacija je prinesla industrijsko pripravo hrane, hrana postaja vse mehkejša in energetsko bogata, z veliko vsebnostjo ogljikovih hidratov, higienske navade ne sledijo temu »napredku«, zato se danes srečujemo s stoodstotno obolevnostjo za zobno gnilobo. Kako pa le ta nastane in kako se jo da preprečiti, bi rad zelo poljudno predstavil. Zobna gniloba ne nastane zaradi enega samega vzroka, temveč je potrebno skupno delovanje več dejavnikov: - zunanji: delovanje hrane (vitamini, minerali), delovanje fizikalnih vplivov (termični, mehanični), mikroorganizmi, - lokalni dejavniki: zobne obloge (mehke, trde), slina, zdravila, - notranji dejavniki: delovanje živčnega sistema, delovanje žlez z notranjim izločanjem, vpliv usklajenega ali porušenega delovanja celotnega organizma, - splošni dejavniki: spol, starost, dednost, okolje . . . Pri vsem tem so najpomembnejši mikroorganizmi in prehrambene ter higienske navade. Poglejmo sedaj, kaj se dogaja na zobeh oziroma v ustih pri nastajanju zobne gnilobe. Na zobeh nastajajo zobne obloge, ki jih sestavljajo ostanki hrane, slina in mikroorganizmi. S časom se na že obstoječe obloge nalagajo nove plasti, tako da postane skoraj cel zob prekrit z ru-meno-belo, lepljivo in ničkaj prijetno dišečo oblogo. V teh oblogah so prisotni tudi mikroorganizmi, katerih je več, če je več oblog. Obloge so idealno okolje za razvoj bakterij, saj je zadosti vlažno, toplo in tu dobijo zadosti hrane, kar je najbolj pomembno. Te bakterije najbolj ljubijo sladkor, ki gaje v naši prehrani v izobilju, torej zastaja tudi v oblogah. Ko bakterije porabijo sladkor za svoje življenje, nastajajo kisli ostanki, ki pričnejo raztapljati zobno sklenino. Zobna sklenina je sicer najtrša snov v telesu, vendar je neodporna proti kislinam. To je začetek zobne gnilobe. Nato se proces širi v notranjost zoba in se preseli na zobni dentin, ki sestavlja pretežni del zoba. Zobni dentin je bistveno mehkejši kot sklenina, ker vsebuje več organskih snovi, zato je bolj podvržen gnilobnemu razpadu. Tako je lahko na zobu le DELOVNI ČAS: ponedeljek - petek - 8.-16. ure / torek četrtek - sobota - 8.-12. ure OPTIKA Sautin 6tojan Prvomajska 17, 68290 SEVNICA Telefon: (0608) 82-503 • velika izbira okvirjev iz uvoza • lahke leče • stanjšane leče ■ fotoobčutljlve leče • bifokalne leče ■ kontrola vida na elektronskem refraktometru sreda - 8.-18. ure drobcena luknjica, notranjost zoba pa je popolnoma uničena. Dostikrat je prav zaradi tega potrebno takšen zob izdreti. Ko gnilobni proces napreduje proti zobnemu živcu ali ga celo zajame, vsi dobro vemo, kaj vse je potrebno prestati do ozdravitve takšnega zoba, če je le-ta sploh še možna. Osnovne vzroke za nastanek zobne^gnilobe poznamo. Kako naprej? Če ponovim še enkrat: posledica zobnih oblog, bakterij in sladkorja je zobna gniloba. Najpomembnejše je redno in temeljito ostranjevanje zobnih oblog in s tem zmanjševanje številnih bakterij. Preprostejšega in cenejšega sredstva, kot je zobna ščetka, ni. Le ta pa mora biti ravno pravšnja. Funkcijski del mora biti kratek (2-3 cm), ščetine naj bodo umetne, trde in ravno pristrižene. Ščetkamo vse zobe, z vseh strani, vedno od dlesni proti vrhu zoba. Zobe čistimo zjutraj, zvečer, predvsem pa po vsakem sladkem obroku, kar je še posebno pomembno pri otrocih, ki so največji odjemalci sladkorne industrije. Zato, spoštovani starši, spodbujajte svoje otroke k umivanju zob po vsaki, prav vsaki sladkariji, pri tem pa jim tudi vi umijte zobe, saj je vaša doslednost in ročna spretnost prav gotovo na višji ravni kot otrokova. Ze res, da otroke učimo umivati zobe v vrtcih in šolah, vendar to ne more in ne sme biti edino čiščenje zob na dan. Naš namen je predvsem vzgojni, da pridobijo otroci potrebo po ustni higieni, temeljito čiščenje pa naj se odvija v domači kopalnici. Predvsem zvečer pred spanjem mora biti zadnja stvar v ustih zobna ščetka, kajti največjo škodo si delamo, če gremo spat z obloženimi zobmi ali celo z bombonom. Drugi največji problem je prehrana. Človeški organizem ne potrebuje dodatnega vnašanja čistega sladkorja v organizem, saj skoraj vsa hrana razpade ali se pretvori v sladkor, ki je življenjska energija. Uživanje sladke hrane in pijač je samo stvar okusa, navade ali bolj grobo rečeno, zasvojenosti. Do le te pa hitro pride, še posebno pri otrocih. (se nadaljuje) MLADI DOPISNIKI BILI SMO V PORTOROŽU Konec maja smo se učenci OŠ Koprivnica, tov. Jože Jug in naš razrednik Jože Ivačič, odpravili na štiridnevno ekskurzijo. Iz Krškega smo se z vlakom odpeljali proti Kopru, kjer smo presedli na avtobus in kmalu zagledali Portorož, cilj našega potovanja. S prtljago smo se peš odpravili po mestu ter poiskali hotel Riviera, kjer smo se nastanili. V naslednjih dneh smo si mesto dobro ogledali in ugotovili, da v bistvu ni nič posebnega. Preveva ga morski zrak in čutiti je, da je razgibano predvsem zaradi turizma. O tem pričajo veliki hoteli, opremljena igrišča, slaščičarne, ki so bile za nas najpomembnejše ter vsemogoči ljudje čudnih navad in druge stvari. Obiskali pa smo tudi Piran s Tartinijem, v Kopru smo se povzpeli na razgledni zvonik, v Lipici pa smo občudovali konje in njihov program. Največ časa smo seveda preživelj v hotelskem bazenu, kjer smo se ne le naplavali, pač pa tudi spoznali nove prijatelje, se pogovarjali o vseh mogočih rečeh in se sploh zabavali po mili volji. Škoda je le, daje bil to naš zadnji skupni izlet, kajti že čez nekaj dni se bomo za vedno poslovili od osnovnošolskih klopi. Radi bi se zahvalili vsem, ki so nam s svojimi prispevki ta izlet omogočili. _ Učenci 8. r. OŠ Koprivnica NARAVOSLOVNI DAN V četrtek, 23. maja, smo imeli učenci 6. razreda, naravoslovni dan. Pod vodstvom tovariša Ivačiča smo se odpravili v gozd, kjer smo se razdelili v več skupin in skupaj reševali naloge, iz katerih smo spoznali pomen orientacije. Orientirali smo se po busoli, mahu, soncu, po urinih kazalcih, letnicah na štoru ... Ugotovili smo, daje lahko kar prijetno, če se izgubiš in znaš poiskati sever (S) ali jug (J). Prav zabavno se nam je namreč zdelo, ko smo pod praprotjo iskali drevesne panje, ko smo skozi veje ugotavljali, kje je sonce in podobno. Potem pa nam je tovariš zaupal še kompas in počutili smo se kar odraslo in odgovorno. Ko smo se po lepo preživetem dopoldnevu vrnili v šolo, smo se o vsem pogovorili in napisali poročilo. Ugotovili smo, da smo se veliko naučili. Simon Ojstršek, 6. r., nov. krožek, OŠ Koprivnica 12. junij 1991, št. 3 11 REKREACIJA V SLUŽBI ZDRAVJA Piše: Stane Iskra REKREACIJSKO POTAPLJANJE V »SVET TIŠINE« i ZDRAVO ŽIVLJENJE - VEČ TELESNEGA GIBANJA Nihče ne bo oporekal dejstvu, da negativni dejavniki, kot so stres, psihično prenaprezanje, stalne časovne stiske, profesionalna konkurenca, stalni konflikti, nerazrešeni problemi itd., v veliki meri pripomorejo k srčnemu infarktu in ostalim boleznim civilizacije. Tudi pomanjkanje gibanja je rizični dejavnik, ki ga hkrati z nikotinom, alkoholom in nepravilno prehrano prištevamo med dejavnike, ki zdravju škodijo. Na splošno ljudje premalo vedo, da je pomanjkanje gibanja rizični dejavnik, zaradi katerega upada moč mišičja, zlasti trebušne in hrbtne muskulature ter mišičja nog. Hkrati pa se s tem pogosto pojavlja tudi prevelika količina maščobnega tkiva, ki v današnjem načinu življenja in dela sklene krog še nekaterih drugih motečih dejavnikov. Ne bomo več govorili o telesni neaktivnosti, ampak bomo raje prikazali učinke telesne aktivnosti in tako skušali vzdramiti vse tiste, ki so vajeni preveč počivati. Z razsikavami so ugotovili, da je mogoče z vsakodnevno 20-30-minutno aerobno telesno aktivnostjo (hitra hoja, tek, kolesarjenje itd.), vplivati na 15 dejavnikov, ki znižujejo nevarnost srčnih obolenj. Glede na to moramo pravilno dozirano telesno aktivnost oziroma zdravstveno rekreacijo prišteti k naravnemu, zdravemu načinu življenja. Marsikdo bo dejal, da tudi neaktivni ljudje »živijo«, ali kot je dejal dr. Marjan Jerše; živijo, kot deluje zanemarjen motor, se hitro obrablja in ne prenese nobene večje obremenitve. Da ne bi razpredali naprej, primerjajmo med seboj ljudi enake starosti, telesno aktivne in neaktivne. Precej razlik bomo našli med zunanjimi znamenji (gibčnost, prožnost, energijo itd.), več je notranjih, bolj pomembnih za ohranitev zdravja. Če ste sprejeli ta dejstva in ste dovolj samokritični, boste ugotovili, da so v mnogih primerih zdravniki premalo strogi. Vse preveč segajo po bloku z recepti in napišejo zdravilo, namesto da bi nas napotili v naravno lekarno, ki ima najcenejše in najučinkovitejše zdravilo - gibanje. PRIČETEK TRIATLONSKIH TEKMOVANJ V SEZONI 1991 V okviru novoustanovljene Triatlonske zveze Slovenije bosta konec tedna dve nadvse zanimivi prireditvi. V soboto, 15. 6. 1991 organizira Podjetje OTOK iz Kostanjevice na Krki I. KOSTANJEVIŠKI DUATLON. Prireditev, ki bo povezana tudi s kulturno-zabavnim večerom, se bo pričela ob 17. uri. Skupaj z du-atlonoma v Litiji in Kamniku se kostanjeviški duatlon točkuje tudi za POKAL SLOVENIJE V DUATLONU. Že dan kasneje, v nedeljo 16.6. 1991, s pričetkom ob 9. uri bo naslednja prireditev -TRIATLON ZA VSAKOGAR v Dolenjskih Toplicah, ki se v kombinaciji s kostanje-viškim duatlonom točkuje za POKAL SLOVENIJE V TRIATLONU. Kostanjevica na Krki že vrsto let slovi kot odličen gostitelj in organizator množičnih športnorekreativnih prireditev, zato smo prepričani, da bodo tekmovalci tudi z izvedbo in organizacijo I. kostanje- viškega duatlona nadvse zadovoljni. Prijeten konec tedna bodo lahko tekmovalci in njihovi spremljevalci izkoristili tudi za ogled turističnih in kultur-no-zgodovinskih znamenitosti Kostanjevice. Galerija Božidar Jakac v kostanjeviškem gradu, Gorjupova galerija v prostorih OS Kostanjevice, Kostanjeviška jama in čolnarjenje po reki Krki so prav gotovo stvari, zaradi katerih nas je vredno obiskati. Veliko ljudi ne želi samo poležavanja na plaži ali pa nima denarja za jadranje na deski, tenis ali smučanje na vodi. V kolikor ni denarja za drage rekreacijske dejavnosti, lahko pomagamo s cenejšo obliko, ki ima vedno več pristašev, to je rekreacijsko potapljanje. Prvi pogoj je znanje plavanja. Poznamo opazovanje morskega dna s površine, prosto potapljanje z zadrževanjem dihanja in potapljanje z jeklenkami stisnjenega zraka. Za najpreprostejše potapljanje nam zadostuje že maska z dihal-ko. Pri izbiri maske pazimo, da ima leta majhno prostornino in široko vidno polje. Za lažje potapljanje potrebujemo plavuti, ki za začetnike ne smejo biti predolge. Ker pa smo ljudje kopenska bitja, so dovolj že plavuti ter maska, in že se lahko spustimo globoko pod gladino morja ali jezera. Pod TEKMOVANJE V ROKOMETU V sredo, 22. 5. 1991 Je bilo v Globokem občinsko tekmovanje v rokometu za 5. in 6. razrede. Tekmovanja so se udeležile naslednje šole: Brežice, Dobova, Globoko, Pišece in Artiče. Prvo mesto so osvojili Dobovčani, drugo mesto Artičani, tretje pa Globočam. Naši fantje so se odlično borili in si prislužili odlično 2. mesto. Nataša Kobler, 8. r., nov. krožek, OŠ ARTIČE ALI BODO KRŠKI PLAVALCI MORALI TRENIRATI NA SUHEM? Težave z ogrevanjem vode Tovarna Videm je s Siljenjem svoje proizvodnje že pred leti dodobra oklestila svoj rekreativni prostor z nekdanjim rokometnim in odbojkarskim igriščem ter baliniščem. Ostal je le 50-metrski plavalni bazen in manjši namenjen otrokom. Kot kaže pa bosta tudi ta dva lahko kaj kmalu ostala brez kopalcev in plavalcev krškega kluba, ki ga tudi največ uporabljajo. V Vidmovi poslovni enoti Celuloza so namreč spet zaustavili proizvodnjo zaradi pomanjkanja lesa, tako da njihova hladilna voda ne priteka več v bazen. Ta je zato prehladna za treninge in tekmovanja, ravno tako pa tudi za tiste redke kopalce, ki bi utegnili priti. Poleg tega so v Celulozi izračunali, da jih tovrstna oskrba bazena stane okoli 16.000 dinarjev dnevno, kjer je seveda mišljeno ogrevanje in potrebna količina vode ter vsi prispevki, ki iz tega izhajajo. Tega denarja pa v plavalnem klubu »Celulozar«, kjer sedem trenerjev skrbi za 168 otrok, seveda nimajo, niti ga ne morejo zbrati s prispevki staršev, ti že tako ali tako nosijo del klubskih stroškov, niti s klubsko dejavnostjo, kot so tečaji, šole in bife, še manj pa ga lahko v teh časih pričakujejo od sponzorjev. Do konca šolskega leta bodo zato vse plavalne aktivnosti izvajali v zaprtem bazenu krške osnovne šole, potem pa jim ne preostane nič drugega, kot da trenirajo na suhem. Nihče namreč ne ve, kdaj bo spet stekla proizvodnja celuloze, niti kako bi najlažje rešili problem z ogrevanjem vode. V klubu sicer razmišljamo, da bi se preklopili na drug energetski vir v Vidmu, kar naj bi jih po prvih izračunih stalo okoli 240 tisočakov, koliko denarja pa bi potem potrebovali za stroške ogrevanja in oskrbo z vodo, pa seveda še ne vedo. Razmišljajo tudi o drugih možnostih, zato so že obiskali člane občinskega izvršnega sveta, jih seznanili s težavami, rešitev pa zaenkrat še niso našli. Ob tem se seveda kar sama po sebi postavljajo vprašanja: bo dolgoletno uspešno delo plavalnih zanesenjakov zamrlo, ostalo brez sadov, bodo Krčani izgubili še ta rekreativni objekt...? -gr- KOSARKA TEKMA ZA POKAL SLOVENIJE TEKMA ZA POKAL SLOVENIJE KK PODBOČJE : KK ILIRIJA 98 : 89 (48 :49) KADETSKA LIGA - MOŠKI 4. kolo: KK PODBOČJE - KK KOKRA LIPJE -Kranj: 124 : 17 Strelci za ekipo Podbočja: Plevnik 49, Rozman 30, Avsenak 14, Rozman 8, Šonc 7, Pavlovič 5, Metelko 4, Baznik 4, Jevtič 3. 5.kolo: KK PODBOČJE - KK ODEJA MARMOR ŠkoQa Loka: 92 : 89 Strelci za ekipo Podbočja: Plevnik 48, Avsenak 24, Rozman 14, Jevtič 6. V 1. kolu pokala Slovenije je ekipa Podbočja preme-gala slovenskega prvoligaša Iirijo iz Ljubljane z rezultatom 98 : 89. Podbočjani so pričeli tekmo zelo odločno in večji del 1. polčasa vodili z 10 točkami razlike, vendar je gostom iz Ljubljane uspelo ob koncu I. dela rezultat obrniti sebi v prid za eno točko in s tem tudi prvič povesti v 1. delu igre. V 2. delu so Podbočjani vodili s 3-6 točkami razlike in tekmo zaključili z 9 točkami razlike. Vsi igralci so bili odlični in si zaslužijo pohvalo skupaj s trenerji. Strelci za ekipo Podbočja: Rozman 19, Krajgar 17, Vego 13, Krošelj 13, Vaupotič II, Leskovar II, Jurečič 8, Krivokapič 4, Plevnik 2, Rostohar, Avsenak, Davidovič. Strelci za ekipo Ilirije: Mesič 28, Novina 16, Valentinčič 15, Bukarica 12, Jovič 9, Mikovič 8, Pajnk 1. vodo je drugačen svet, v katerem vladajo drugačni zakoni kot na kopnem. Potapljanje nam razkrije čudežni svet tišine, hkrati pa nas lahko zaradi malomarnosti ali nepoučenosti strogo kaznuje pri neupoštevanju zakonov, ki vladajo v »svetu tišine«. Zato se ne spuščajmo pod vodo, če ne poznamo nevarnosti. Za vsako zahtevnejše potapljanje vam priporočamo izpopolnjevanje v potapljaškem društvu VIDEM Krško, ki ima poleg ostalega tudi strokovno usposabljanje vse oblike potapljanja. Če si pa lite. lahko postanete njihov a ven član. Glede na to, da je p< pljanje razburljiv, a tudi neva šport, naj se ga ne loteva tisti, mur se zdi potapljaški tečaj po ta časa. Torej brez tečaja naj se ne p v vodne globine tisti, ki ima ka nekoli probleme z zdravjem. 1 plitvina morja zadostuje za kit tev srca, ožilja in dihal. Stane Is ^ ŠPORTNI ZAČETEK KRAPNEGA PRAZNIKA V nedeljo, 2. junija^se je s turnirjem v malem no' gometu na igrišču OS Brestanica začel brestaniški krajevni praznik. Ekipe KS Brestanica, Vanilli, Trg. Tes in Gorica so v štirih odigranih tekmah dosegle naslednje rezultate: 'n I kr Strelci Ekipa Zadetkih $a Vanilli 1. mesto Ban Lašič Trg Novak 2. mesto Bračun Stopar Gorica Martini 3. mesto Butkovič Tes Marič 4. mesto Stopar sn Predsednik KS Brestanica, Mirko Avsenak, je pf' vim trem ekipam podelil diplome, ekipi Vanilli pa( pokal, ki je predvsem zaradi dobre igre Bana in La šiča dosegla prvo mesto. Presenetil je nogometni ve" teran Edvard Martini, ki je kljub poškodbi gležnja dvakrat poslal žogo v gol in dokazal, da stari bore še niso za v pokoj. Za pošteno in nemoteno tekm< je skrbel sodnik Viktor Hlebec, za žejo pa zaboj' piva ob igrišču. Monika BaC De MLADINSKA Liti - MOŠKI 3. kolo: KK PODBOJE - KK ČRNOMELJ: 54 : 70 Strelci za ekipo Podbočja: Plevnik 44, Rozman 6, drič4. 2. 4. kolo: KK PODBOČJE - KK KOČEVJE: 67 : 109 Strelci za ekipo Podbočja: Avsenak 1 5, Jurečič 5, Je: Kadetska ekipa Podbočja s svojimi zmagami nadaljuje uspehe članske ekipe v minuli sezoni. AVTCKLEPARSTVC GRAMC MARTIN NESREČA NIKOLI NE POČIVA! V takšnem neprijetnem trenutku je koristno v«; deti, kje vam bodo kvalitetno in hitro popravil vaš avtomobil. OBRNITE SE NA NAS IN ZADOVOLJN1 BOSTE! SBŽLJIVE ZGODBE J HLADNO TUŠIRANJE e p ka 1.1 kri e I: I Stala je ob odprtem oknu in iskala zvezde. Veje na bližnjih drevesih so se priklanjale rahlemu vetru in postala je romantična. Tišina se je sprehajala po sobi in si ogledovala njeno telo. Ona pa je upala, da bo vsaj ta večer prišel. Hotela je ra-- umeti, da je v drugem planu, hotela si je spremeniti življenje, pa ni imela moči, zato je negotova čakala na njegove telefonske kliee, na redke obiske in ob vikendih samevala. Ko sta se srečala na ulici, se nista smela poznati |Pa tako rada bi ga prijela vsaj za roko. Ko pa je ponovno stiskal deklicama dlani in jima vedno kaj pripovedoval. Rada je imela pogovore z njim, čeprav jih skoraj ni bilo, saj je vsa pila njegov vonj in si jemala njegove objeme in jUste srečne trenutke, ko sta se lahko ljubila vsaj pol ure. Zdramila se je in se odmaknila od šipe. V stopala jo je zazeblo na hladnih ploščicah. Odklenila je stanovanje, kajti kf se je tuširala, ni slišala zvonca, on pa ni imel njenega \ključa. Para je legla na stene in jih orosila. Vroči curki vode so \seje grobo dotaknili. Vedno se je tuširala v neskončnost, s |Prevročo vodo. Njegova kopel pa je morala biti hladna, 'ato sta se v kopalnici le redko ljubila. Toda nocoj... jako si ga je poželela, ko so zaškripala vrata na hodniku. j Legla je v banjo in se pričela božati po trebuhu. Vedela Je, da bo zelo previdno in natančno zložil obleko. Vsa omotična se ga je oklenila z nogami okrog pasu in priprla °či. Para pa je izginjala pod strop. Redko je pozvonilo in zdramila se je. Voda je curljala iz banje, vendar še vedno m priprla pipe. Stegnila je roke in dvignila slušalko. »Prav,« je rekla nemočno in s prsti na nogah odmašila hanjo. Zravnala se je in se pogledala v usodno ogledalo. »Bodi preklet,« je napisala in si s konicami prstov Podrgnila okoli bradavičk, ki so izzivalno izstopile. Ka-! Pljice vode so se osušile na koži, vendar se ni obrisala. Zamahnila je s ključi in zaklenila vrata. ROSA V TRAVI Cestne svetilke so mežikale, ko se je dotaknil njene roke \lnjo popeljal za sabo. Ves čas je govorila, zato se je naen-Ikrat ustavil in jo poljubil sredi grmičkov. Šele tedaj sta se tki °zrla okoli in prijetno jima je postalo, ko sta postala čisto -^»ama na svetu. In ves svet je bil park in klop ob drevesu in -Peščena steza in njena bela jopica in njegove roke pod hluzo. Sedla mu je na kolena in igrala sta se z jezikoma 1er si rahlo grizla ustnice. Pravzaprav ni nikoli marala, da IP je božal prsi. Postala je blažena in ljubilo se ji je, zato je dekel jakno in jo položil pod svoje telo. Slekel ji je krilo in Potegnil bikinke pod kolena. Z ustnicami je zdrsel med bedra, nato je z jezikom pristal v popku. Roke je stlačil Pod modrček in ga hotel odpeti. »Ali je na travi rosa?« je bleknila in sedla. Odpel si je I 5rajco in si jo potisnil na prsi. V zvoniku je ura bila enajst. Zadrga na kavbojkah je Pretrgala tišino. - »A veš, da se mi ne da,« ga je poljubila na vrat in si pri-P cela zapenjati bluzo. pr Optika Rime Krško, Brežice : • . :<\ . •... ' i- ' ' ■- ■ ; V obeh optikah imamo ambulantno in elektronsko merjenje dioptrij za očala, v Brežicah pa tudi kontaktne leče. Ambulanto vodi dr. Nola Davorin iz Zagreba. Delovni čas: Ježice: °d ponedeljka do.petka 0(i 8.-19. ure v soboto od 8.-13. ure °RDINACUSKICAS: JEŽICE: ' Ponedeljek in četrtek °d 17.30 do 20. ure il KRŠKO: ponedeljek od 8. do 18. ure od torka do petka od 7. do 15. ure v soboto zaprto KRŠKO: ponedeljek od 5. do 17. ure ^EJDlVtO VAM KONTAKTNE LEČE, DIOPTR1JSKA STE-*La IZ IJVOZA (REDENSTOCK), STANJŠANA IN PLASTIČNA DOMAČA IN TUJA STEKLA. REŠITEV SLIKOVNE UGANKE Med pravilnimi odgovori smo izžrebali naslednje dobitnike nagrad: ' nagrado, ki jo daje podjetje OTOK iz Kostanjevice - ČOLNARJENJE Po reki Krki za dve osebi, prejme Rafko Povhe, Osredek 3, 68293 Stu-, lic ne c nagrado, VEČERJO za dve osebi, prejme Blatnik Viktor, /.avratec 25, , 68293 Studence. . • nagrado, POLLETNO NAROČNINO za časopis »SR/.«, prejme Igor . Mikolič, Log 55,68294 Boštanj. ’• nagrado, KNJIGO založbe OPUS, prejme Slavko Smerdel, I rdmova 7, 6827« Krško NAGRADNA KRIŽANKA ASTROLOGIJA ZARES (4) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 ■ 16 17 18 M 19 20 ■ 21 ■ 22 23 ■ ■ 24 25 ■ 26 27 28 ■ 29 30 31 32 ■ 33 34 ■ 35 VODORAVNO: 1. zvezda (grško) 6. hobotnice 12. požrešnice 13. odlomek 14. kem. prvina 15. prislov kraja 16. oranje 17. doslužen vojak 19. Soss (glasbenik) 20. temelj, osnova 21. Ado Darian 22. vic 23. češko ime 24. mostiček 26. Komočar Edo 27. števnik 29. st.-gr. slaven lovec (ozvezdja) 31. ime za Vel. Britanijo (latinsko 33. reka na Poljskem 34. Bizilj (novinarka) 35. tvornik NAVPIČNO: 1. Nem. filozof 2. človek, ki kaj snuje 3. Kesovija 4. lastnica Taverne Krieger 5. rejnine 6. nevarna igra za otroke 7. reka v Mongoliji 8. sintetično mamilo 9. tuj dvogalsnik 10. uradni zapisnik 11. podjetje v Krškem 18. italijanski evergreen 19. brezverec 20. kelih, vrč 22. vrv (domača) 25. nočna ptica 27. mlečni izdelek 28. struga 30. mitološko pokopališče 32. berilij Pravilne rešitve križanke sprejemamo do 20. junija 1991 na uredništvo časopisa SRŽ; CKŽ 44, 68270 Krško. Med njimi bomo izžrebali naslednje nagrade: L nagrada: 12-urni začetni tečaj računalništva, ki ga organizira ETOS Krško; 2. nagrada: knjižna nagrada knjigarne OPUS Krško; 3. nagrada: polletna naročnina na časopis »SRZ«. Pravilne rešitve križanke iz prejšnje številke: ODSEK, NAPAKA, LETVA, ORATOR, NOEL, TAR, PA, ATROPIN, MIK, KRAT, AC, CET, ANK, SREDINA, Rl, ALA, URAR, ACETON, MIRNA, SARONG, ALTAJ. Med prispelimi rešitvami križanke smo izžrebali naslednje reševalce, ki prejmejo: I. nagrada -Aleš Buršič, Cesta 4. julija 61, 68270 Krško (12-urni računalniški tečaj, ki ga organizira ETOS Krško); 2. nagrada Valerija Mirt, Cesta 4. julija 57, 68270 Krško (knjižna nagrada knjigarne OPUS); 3. nagrada - Silvan Mozcr, Bohoričeva 15, 68270 Krško (polletna naročnina na časopis »SRŽ«), O prevzemu nagrad bomo nagrajence obvestili po pošti. Piše: Dušan Barbič-Duduš VAŠ OSEBNI HOROSKOP DAMIJANA 26 LET Njen ascendenl je v Strelcu. Potemtakem je to oseba, za katero je življenje eno samo potovanje - resnično ati pa samo v mislih. Rada raziskuje vse, kar je novega, ima smisel za /ilozovijo in za dojemanje abstraktnih stvari. Je zelo nemirna, težko se ustali pri eni stvari ali enemu človeku. Je velik optimist in ta optimizem zlahka prenaša na ljudi. Zanjo pravzaprav velja, da je preveč optimistična, obljublja več kot lahko tudi da in to Škodi njeni reputaciji. Morda je malo preveč arogantna in nerealistična. Zaradi Meseca v I. hiši bi rekel, daje silno spremenljiva; nanjo izredno vpliva okolje in drugi ljudje in vedno se obrača kakor drugi - nezavedno hočejo. Menim, da ima izrazile medijske in psihične lastnosti. Izredno jo zanima vse v zvezi z okultnim, na kar kažeta Sonce in Merkur v II. hiSi (odg. Vodnarju) in dva močna okultna planeta - Uran in Pluton v 8. hiSi (odg. Škorpijonu). Uran je tu v egzallaciji, Pluton pa je vladar te hiše, zato je ta vpliv res močan. Poleg tega sla oba, posebno pa Pluton močno aspektirana. Gre za to. da ima Damijana povsem naravno razumevanje subtilnih, okultnih (skritih) sil. ki vladajo svetu in življenju. Predvsem pa ji je jasno, da se življenje ne konča oh smrti fizičnega telesa, pač pa se nadaljuje v drugi obliki. Sonce in Merkur ut pomagata tako, da dajeta sposobnost nepristranskega ocenjevanja realnosti. Damijani) tako zanima samo resnica in nič drugega. Venera v Tehtnici ji daje fi-: žično lepoto, gracioznost in pri- Naš bralec in naročnik Slavko Smerdel iz Krškega nam je za prejšnjo slikovno uganko poslal pravilen odgovor, ki mu je dodal še nekaj zanimivosti o skritem kraju: »fotografija je nastala na STUDENCU. Spredaj je kapelica (teh je bilo nekdaj toliko, kot je POSTAJ KRIŽEVEGA POI A). Za kapelico je cerkvena hiša in na desni farna cerkev BREZMADEŽNE MARIJE. Znano je, da je cerkev stala že leta 1526. V njej je rezljani stranski oltar. Po mnenju spomeniškega varstva iz Celja je bil narejen v zgodnjem 17. stoletju. Kdo gaje izdelal, ni ".nano.« NAGRADNA SLIKOVNA UGANKA POZNATE POSAVJE? Nadaljujemo z našo nagradno slikovno uganko POZNATE POSAVJE. Če želite sodelovati v igri, morate dobro pogledati objavljeno fotografijo. Če prepoznate kraj ali del kraja na fotografiji, nam pošljite vaš odgovor (poleg nalepite priloženi kupon) na dopisnici najkasneje do petka, 21. junija 1991, na naslov: Časopis SRŽ, p.p. 71, 68270 KRŠKO. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali dobitnike štirih nagrad. SRZ KUPON 3 K vlačnost. Harmonične osebne in družabne zveze so zanjo zelo pomembne. Je zelo razumevajoča, ima smisel za pravičnost in fiair-play v svojih zvezah. Te pa vse niso najbolj srečne in sicer zaradi poškodovanega Jupitra v 3. hiši. Če bo svoj prevelik idealizem premagala, bo vse v redu. Kvadrat Mesec-Venera potrjuje njeno preveliko zaupljivost do partnerjev, kar pomeni, da jo zlahka lahko izkoristijo. Očitno ne zna pravilno izbrali pravega. Seks jo nadpovprečno zanima in privlači. Izgloda, da njeno otroštvo ni bilo najlepše, oče je bil verjetno krut do nje. Tudi v svoji profesionalni karieri ne bo imela prida sreče, morda tudi zaradi predpostavljenih. Paziti se mora nespametnih finančnih špekulacij, kar jo lahko pripelje do popolnega finančnega zloma. Jupiter in Saturn sta namreč ajliklirana v 3. in 2. hiši. Utegne biti precej ostra in strupenega jezika, ker je ne zanimajo čustva drugih. Ali pove. kar misli, ali pa je tiho. Svoje načrte rajši skriva in jih razkrije samo takrat, ko to lahko služi njenim namenom. Damijana je izredno intuitivna, kar ji morda tudi škoduje. Sonce ima močno aspektirano proti Uranu, Neptunu in Plutonu. kar ji daje tudi originalnost in sposobnost zaznavanja stvari, ki jih drugi ne vidijo. Ima veliko energijo, ki izhaja iz sekstila Sonce-Pluton in se lahko iz tega vira napolni tudi takrat, ko je popolnoma izčrpana. Iz trigona Mesec-Pluton sledi, da so njene emocije izredno močne, vendar so pod kontrolo volje in tako nikoli ne more priti do zloma. Vse torej kaže na njene izred-.: ne intuitivne, okultne sposobnosti. Da se zanima za astrologijo, je jasno, zelo verjetno pa tudi, da se s tem ukvarja, ali pa se še bo. Če ni tole morda neke vrste preverjanje? Kostanjevica na Krki Podjetje za turizem in trgovino Oražnova 11, Kostanjevica na Krki ( M .\IESK0VEC. J Trg borcev 2 68273 LESKOVEC tel.: 0608/33-677 Vam nudi: - špecerijsko ponudbo - sadje-zelegjava - aranžiranje daril - kozmetika - čistila POSEBEJ UGODNO: - torte od 386 do 425 din - ribe: postrvi 130 din/kg, panirani lignji 58 din/500 g, lignji očiščeni 280 din/kg - zamrznjeni krompirjevi svalki 39 din/kg - Veseli Martin beli 19,40 din/l - šunka v lastnem soku iz uvoza 79,60 din/450 g Delovni čas: vsak dan od 6.30 do 20.30 v nedeljo od 7. do 12. ure 13 Sklad za dopolnilno izobraževanje delavcev v zasebnem sektorju občine Krško je na svoji skupščini dne 14. 5. 1991 sprejel PROGRAM DELA za leto 1991 Sklad za dopolnilno izobraževanje delavcev v zasebnem sektoiju občine Krško si bo prizadeval, da bi delavci z rednim in dopolnilnim izobraževanjem pridobili ustrezna strokovna in druga znanja za doseganje čimboljših rezultatov in varno opravljanje svojega dela. V letu 1991 bo delovanje sklada usmerjeno na naslednja področja: 1. delavcem bomo omogočali dopolnilno izobraževanje na rednih šolah; 2. poskrbeli bomo za izobraževanje delavcev, v primerih uvajanja novih sodobnih tehnologij; 3. organizirali bomo izobraževanje iz varstva pri delu in požarnega varstva; 4. delavcem bomo omogočali dokončanje osnovne šole; 5. organizirali bomo poučevanje slovenskega in tujih jezikov; 6. sodelovali bomo pri izvajanju programov prekvalifikacij; 7. delavcem bomo omogočali udeležbo na različnih tečajih in seminarjih: varilni tečaj in atestiranje varilcev, dopolnilno izobraževanje frizerjev, specializirane tečaje za gostince in kuharske tečaje, tečaje brušenja orodij, kaljenja in drugega, tečaje za usposabljanje električarjev, tečaje remontno servisne dejavnosti, tečaje računalništva itd. 8. organizirali bomo različne strokovne ekskurzije, oglede sejmov ter gledaliških in drugih predstav; 9. v okviru razpoložljivih sredstev bo sklad sofinanciral nakup opreme in učnih pripomočkov za institucije, ki se ukvarjajo z izobraževanjem delavcev; 10. v mesecu decembru bomo organizirali tradicionalno srečanje vseh zaposlenih delavcev v zasebnem sektorju; 11. sklad bo pri izvajanju svojega programa tesno sodeloval s sindikatom, Obrtno zbornico in drugimi institucijami, ki bodo za to pokazale interes. Organi sklada se bodo sestajali in odločali skladno s potrebami in pobudami uporabnikov sklada. O izvajanju posameznih programov bomo delavce obveščali preko sredstev javnega obveščanja. Delavci lahko vse informacije o programu dela sklada in izvajanja posameznih oblik izobraževanja dobijo pri strokovni službi sklada. (Telefon 0608/31 -514, g. Cvar) Krško, maj 1991 Predsednik skupščine sklada Bojan Bajc KEMIČNA ČISTILNICA CIRILA Helena Žabkar, CKŽ 24, KRŠKO, tel.: 0608/31-724 V CENTRU MESTA JE NAŠA EXPRESNA KEMIČNA ČISTILNICA. PREPRIČAJTE SE V KVALITETO, HITROST IN UGODNO CENO! Delovni čas: od 8.-12. in od 14.-18. ure v soboto od 8.-12. ure «> AGROSERVIS - BREŽICE p.O. 68250 BREŽICE, C. bratov Cerjakov 11 Tel.: 0608/61-000,61-633, trgovina 62-309 fax: 61-634 Cenjene stranke obveščamo, da vam v našem servisu in trgovini nudimo: - servisiranje vozil VW-AUDI, TAM-IVECO in ZASTAVA - kamioni v garanciji - avtomehanikarska dela - avtokleparska dela - avtoličarska dela - avtoelektrikarska dela - pranje in mazanje vozil - tapetniška dela tudi na vseh ostalih osebnih in gospodarskih vozilih in avtobusih. POSEBEJ UGODNO: - vulkanizerska dela - optična nastavitev in centriranje - lakiranje vozil v najsodobnejši termolakirnici Prodaja novih in rabljenih vozil VW-GOLF, AUDI, PASSAT po sistemu STARO ZA NOVO. Prodaja gospodarskih vozil TAM in ZASTAVA - kamioni. Prodaja rezervnih delov programa VW, ZASTAVA, TAM in kmetijske mehanizacije. Popravila vseh vozil po zapisniku zavarovalnice in ureditev potrebne dokumentacije. ČLANI AMD IMAJO POPUST NA OPRAVLJENE STORITVE. STRZENI Stane Rožman, direktor jedrske elektrarne, je sicer že vajen vsakršnih vprašanj, zato ga tudi štajerski novinarji in člani tamkajšnje socialistične stranke (SPO) niso zmedli. Odgovarjal je suvereno in samozavestno, čeprav se je zavedal, da je bilo vprašanje morda mišljeno malce drugače ali pa je bilo slabo prevedeno. Očitno Štajerci iz Avstrije kljub stalnemu opozarjanju o ogroženosti, ki jim preti iz Krškega, še niso spoznali in absorbirali vseh pojmov, ki se vežejo na delovanje te elektrarne. In - kakšna vprašanja, takšni odgovori! Borut Mokrovič, direktor čateških Term si je pred časom resda omislil pomočnico za marketing, zato pa je pred tem kar nekaj časa in tudi živcev porabil, ko je svojim podrejenim skušal pojasniti, da se morajo marketinško obnašati prav vsi. Očitno pa njegova že ogidjena fraza »trava, trava, trava« ni naletela na najplodnejša tla, saj so njegovi delavci še tik pred otvoritvijo novih bazenov veselo kosili travo okoli hotela. Morda pa so s tem le hoteli pokazati svoje marketinško znanje. V Vinu »Bizeljsko-Brežice«, kjer nočejo več slišati o Slovinu, se je njihov direktor Karel Recer na nedavni novinarski konferenci sicer hvalil, da bo pijača v novi PET embalaži kar za četrtino cenejša kot tista pri konkurenci, (mislil je na beograjsko polnilnico Slovi na). Tisti čas je ta njegova trditev morda celo držala, preveriti je pač ni bilo mogoče, so pa zato njegovi vrli komercialisti že čez par dni krepko dvignili cene. Nekdo bo pač moral plačati vse tisto, kar so si ob otvoritvi privoščili. Ob obisku Avstrijcev v krški nuklearki je novinar Neodvisnega dnevnika, Ivan Kraško, pohvalil štajerske novinarje, češ da so zelo korektni in da znajo kulturno postavljati vprašanja, v nasprotju z njihovimi kolegi z avstrijske Koroške. Ob tem je nekdo od domačih zlobno pripomnil, da je kultura Korošcev pač odraz odrinjenosti in zapostavljenosti, saj so oni Jug Avstrije, tako kot smo Posavci že »Jug Slovenije«. Kaže, da je gmotno stanje poslancev krškega parlamenta že čisto na psu. Ti očitno nimajo več denarja, da bi si kupovali časopise in se tako informirali o dogajanju v svoji komuni. Zato jih Naš glas, ki ga še vedno krasi podnaslov Skupščinske delegatske informacije, vsakih štirinajst dni brezplačno in temeljito obvešča o vsakršnem dogajanju v občini, še posebej pa o premikih župana. Le-tega, kar naj bi skupščina sprejemala oziroma je obravnavala, v njem skoraj ni zaslediti. STRZENI UNETIČ BOJAN Rostoharjeva 62 68270 KRŠKO Hitro in kvalitetno vam opravimo krpanje zračnic in popravilo ter montažo gum za osebna in lovoma vozila ter delovne stroje. Pri nas lahko kupite tudi gume najbolj poznanih tujih proizvajalcev. Za vse, pri nas kupljene gume za osebna vozila, opravimo BREZPLAČNO MONTAŽO. DOBAVLJAMO GUME ZA TRAKTORJE, GOSPODARSKA VOZILA IN TOVORNA VOZILA. Delovni čas: od 7. do 16. ure ob sobotah: od 9. do 13. ure tel. in fax: 0608/31 -407 METRO Dušan Pavlič Erjavčeva l/a 68270 KRŠKO tel(0608) 31-084 Nudimo vam barve, lake, čistila, pralne praške in druge materiale po zelo ugodnih cenah. Prodajamo na naročilnice stanovanjske zadruge. SIVILJSTVO STARC MARINKA Brezje 5 68273 LESKOVEC pri Krškem tel.: 0608/33-018 Opravljam vsa šiviljska dela po željah strank, pa tudi popravila in druge usluge te vrste. Po želji stranke lahko opravim dogovor, mere in poizkuš-njo tudi na njenem domu. Pokličite po telefonu in dogovorili se bomo za dan in uro obiska. V PREPRIČANJU, DA BOSTE S KVALITETO iNj CENO USLUG ZADOVOLJNI, VAS PRIČAKUJEM! I TRGOVINA »-5 « CKŽ 77, 68270 KRŠKO K NEŽNEMU SODI NEŽNO! Pri nas lahko izberete najkvalitetnejše žensko perilo iz uvoza. Nudimo vam tudi ostalo žensko konfekcijo, jeans, kozmetične izdelke, igrače in darila. PREPRIČAJTE SE, ZADOVOLJNI BOSTE! Možnost plačila na dva čeka. Delovni čas: vsak dan od 8.-19. ure v soboto od 8.-I3. ure POSEBNA PONUDBA: - jagnjetina na ražnju - odojek na ražnju - domača kuhinja - malice Od vin posebej nudimo domač TEU~~ RAN in POSAVSKA DOMAČ; VINA. Soi sol ter Poi lir > c t t V SENCI POD HRASTI SE BOST PRIJETNO POČUTILI. Od 15. junija dalje živa glasba v sobopC^ to zvečer. Q Trgovina Labes Bojana Leskovec tel. 0608-32-480 POSEBNO UGODNO: - krožniki 21,80 din/kom - sveče - Pampers plenice - smetana v dozi 55 din/kom - toaletni papir 75 din/l0 rol - laks za kosilnice 10 din/m Izdelki vrhunske kvalitete 7 škropilnice motorne za ge motorne kose L Del. čas: 9.00-16.30 v soboto: 8.00-12.3< kakor tudi rezervne dele lahko kupite po konkuretr čnih cenah v trgovini SIDRO Krško, Hočevarjev trg 5 (pri tehnični šoli) tel-; 0608/33-359 a, tehna Brežice, Finžgarjeva 15č (za stadionom) tel. (0608) 62-861 TRGOVINA NA VELIKO IN MALO Nudimo vam po izredno ugodnih cenah: - barve, lake - stiropor - izotek in ostalo blago JUPOL - HIDROKOL 30 kg ... 792,30 dif JONSKI KIT tuba...l54;70di> LESOL - BLLTON II... 92,90dtf PRODAJA NA NAROČILNICE STANOVANJSKE ZADRlJ GE! SE PRIPOROČAMO! 'Jv i * GASILCI V VELIKEM PODLOGU v •:■ v.' ■■■&<: NI V soboto, 1.6. 1991, je bilo tekmovanje gasilskih enot in sicer v konkurenci pionirk in mladink. Sodelovalo je 22 ekip. V konkurenci pionirk je zmagala ekipa Gasilskega društva Veliki POdlog. V ’°boto, 8. 6. 1991, pa je bilo prav tako v Velikem Podlogu gasilsko tekmovanje pionirjev in članov industrijskih gasilskih enot. Med sedemnajstimi članskimi ekipami je zmagala ekipa Velikega Odloga, med industrijskimi enotami pa ekipa tovarne Videni. Na sliki: prizor s tekmovanja pio- llfk- D. S. Foto: Urek Božidar SE ŽELITE Z NEKOM POGOVOUITl, ■STE OSAhUEN! AL' KAKOR KOL’ OOAoSEH’ !H UE VIDITE IZHODA, POKLIČITE NAS . STVPKC-VNJfiKE RAZLIČHIH PROFILOV, K' SE aorto Z VAH! POOOVARJALI VSAK PoNrorLJE~*r oo «r- ta UDE na OD P RTE n TELEFOMLJ e/ -790 ODPRTI TELEFON V POSAVJU 61-790 Vsakodnevni stresi, problemi in težave nas pripeljejo v stiske, iz katerih se dostikrat sami ne moremo rešiti. Kam po pomoč? Pogosto ne vemo, kdo bi nam lahko pomagal in potrebujemo samo informacijo, često pa se zgodi, da ne želimo v institucijo, ki je za pomoč pristojna, ker želimo ostati anonimni. Zaradi navedenega smo se delavci centrov za socialno delo v Posavju odločili, da organiziramo delo prek telefona, ki smo ga poimenovali kar ODPRTI TELEFON. Telefon je začel delovati 10. junija letos in ima številko 61-790. Namenjen je vsem: otrokom in mladostnikom, odraslim, ostarelim, bolnim in invalidnim. Pokličete nas lahko vsak ponedeljek med 15. in 18. uro. Oglasila se vam bo strokovna delavka iz posavskih centrov, s katero se boste lahko pogovorili o stvareh, ki vas težijo. Marjana Sečen 'PRIDEMO TUDI NA D0M~ ODPRITE VRATA POHIŠTVU BREŽICE Pomembna odločitev in velika investicija vsake družine je oprema spalnice, mladinske sobe, dnevne sobe ... Ponujamo vam pomoč! Strokovni nasvet arhitekta, kakovostno ponudbo, ugodne prodajne pogoje .. . Zaupajte nam in odprite vrata svojega doma! Izpolnite priloženi kupon, pošljite nam ga na naslov Tovarna pohištva Brežice, 68250 Brežice, Aškerčeva 7, prodajna služba telefon 0608/61-420 in 61-744, obiskal vas bo naš predstavnik in vas seznanil z našo ponudbo. JOVAflNA PO hi$tva B«WlCEp.0 KUPON IME IN PRIIMEK telefon NASLOV _ _ dstavnika na domu ŽELIM : 1. obisk strokovniaka TPB ura: 2 prodajne P95)0^® (ustrezno obkrožite) _ _ ------ OBVESTILO Člani liberalno-demokratske stranke! V soboto, 22. junija 1991 vas vabimo na PIKNIK pri Lovski koči v Globelnem od 15. ure dalje LDS - Obč. odbor Krško OBVESTILO Člane in simpatizerje stranke SDP vabimo na DRUGO SREČANJE, ki bo v soboto, 22. junija, ob 17. uri v Karl-čah ob reki Krki. »HO-PO« DRNOVO 17» 6827J IKSKOVK PRI KRŠKEM telefon 0606/32-769 avtolakov v STANDOX Si »delovanje z največiim proizvajalcem I vropi Herberts STANDOX TRGOVINA - AVTOREPARATURNI CENTER Računalniiko mešanje vseh vrst barv in avtolakov, tudi po dostavljenem vzorcu: ‘ acryl Delovni čas: - basis (metalik) od 7. do 19. ure, - kumtharz tudi v soboto Zavod za kulturo Brežice KINO BREŽICE - 14. 6. 91 - am. romatična komedija »ZELENA KARTA«, ob 20. uri, - 15. 6. 91 - am. romatična komedija »ZELENA KARTA«, ob 20. uri, - 16. 6. 91 - am. zn. fant./avant. film »ČUVAR ČASA«, ob 18. in 20. uri, - 20. 6. 91 - zaključni koncert GLASBENE ŠOLE BREŽICE, ob 20. uri, - 21. 6. 91 - am. akcijsko-vojni film »JEKLENI OREL - II«, ob 20. uri, - 22. 6. 91 - am. akci-jsko-vojni film »JEKLENI OREL-II«, ob 20. uri, - 23. 6. 91 - am. avanturistični film »DAR-KMEN«, ob 18. in 20. uri, - 25. 6. 91 - am. trda erotika »ZELO POHOTNO DEKLE«, ob 20. uri. BREZPLAČNI MALI OGLASI PRODAM po ugodni ceni vinograd 12 a in novo peč za centralno kurjavo (cena 15.000,00). Odplačevanje je možno na obroke. Informacije: Zorko Martin Gora 11, 68270 Krško. * * * PRODAM novo kotno raztegljivo sedežno garnituro »SAFARI« (v original embalaži) Informacije: Pirc Tomo, Rostoharjeva 12,68270 Krško; tel.: 0608/31-980 * * * Ugodno PRODAM gumijast čoln B—šport z lesenim dnom in šipo, ter motor 1 omos 4. V popoldanskem času informacije na tel.: 0608/62-155. * * * PRODAM Zastavo 750, letnik 1988. Avto je obnovljen in dodatno opremljen Informacije na tel.: 0601 /20-882 * * * PRODAM jeklenke za avtogeno varjenje, komplet garnituro z brenerji, manometre m 20 m gumi cevi. Informacije: Virant Zvonko, Citje 19,68274 Raka. * * * PRODAM otroški nemški voziček PEG - štiri položaji (3.000 din) in stolček za hranjenje (600,00 din); Informacije ne tel.: 82-269 ali 61-072 (Cigrovski, Boštanj * * * UGODNO PRODAM novo peč za centralno kurjavo 45.000 ccal. Naslov: Zorko Martin, gora 11,68270 Krško. Če želite objaviti brezplačni mali oglas v naslednji številki časopisa SRŽ, nam najkasneje do 20. 6. 1991 pošljite ali prinesite besedilo na kuponu na naslov: SRŽ, Cesta krških žrtev 44,68270 KRŠKO. TRGOVINA KALIJA Jelše 31/a 68273 LESKOVEC tel.: 0608/75-894 Pred kratkim smo odprli novo trgovino z mešanim blagom. PRI NAS LAHKO KUPUJETE: Vsak dan od 7. do 20. ure (tudi v soboto) v nedeljo od 7. do 10. ure. PRIDITE, PRIJAZNO VAS BOMO POSTREGLI! FASADE R S T VO PLES K ARSJVO bUBUSLIK ARSTVO RADEJ DRAGO 68270 KRŠKO SREMIŠKA 3-e TEL.: (0608) 33-090 Opozorilo naročnikom malih oglasov: poslovnih sporočil in obvestil podjetij ter zasebnikov ne objavljamo v tej rubriki. Gostišče ZLATA GOS Podbočje išče gostinski kader. Informacije tel.: 0608/60-199 KUPON ZA SRŽ 3 BREZPLAČNI MALI OGLAS VSEBINA: NAŠLO V OGLAŠEVALCA: 12. junij 1991, št. 3 15 NA SEVNISKEM VALU SEVNICA - 23. junija bo v Sevnici srečanje pihalnih godb in orkestrov Slovenije. To bo že 12. tradicionalno srečanje godb. Na ta dan bo v Sevnici tudi velika gasilska vaja, sevniški gasilci pa bodo predali namenu nov kombi. Vaja in srečanje pihalnih orkestrov bo potekala na Glavnem trgu v Sevnici. Pokrovitelj srečanja bo Zavarovalna skupnost Triglav Krško, godbeniki pa bodo tako obeležili tudi prvi svetovni slovenski kongres. * STUDENEC - Avto Moto društvo Sevnica in sekcija Studenec prirejata v nedeljo, 16. junija ob 12. uri rally spretnostno vožnjo na relaciji Impoljca-Studenec. Po zaključku vas bodo zabavali harmonikarji. PRIMOŽ - Primož je najmanj razvita krajevna skupnost občine Sevnica. Dobro leto nazaj so prišli do prvih metrov asfalta. Primož je edino krajevno središče brez gostilne. V nedeljo, 9. junija pa bo po mnogih letih na Primožu veselo. Z žegnanjem in »pušl« šankom bodo ob 15. uri posvetili obnovljeno cerkvico. BOŠTANJ - V krajevni skupnosti Boštanj se bodo 16. junija izrekali o krajevnem samoprispevku. Načrtovani program del je ovrednotenih na 20 milijonov dinarjev, s samoprispevkom pa v petih letih zbrali 6 milijonov dinarjev. SEVNICA - 30. junija bo v krajevni skupnosti Sevnica referendum za krajevni samoprispevek. Predračunska vrednost vseh načrtovanih del je 28 milijonov in pol, iz naslova samoprispevka pa naj bi se zbralo 19 milijonov in pol. Razliko bodo v krajevni skupnosti delno pokrili z delom občanov, delno pa iz drugih virov. SEVNICA - ZKO Sevnica vabi konec tedna na dve kulturni prireditvi. V petek, 14. junija bo ob 20. uri v Lutrovi kleti koncert - recital, na katerem bodo sodelovali: igralec Ivo Ban, ženski oktet Brestanica in oktet Boštanj-ski fantje. Naslednji dan, 15. junija pa se bodo ob 18. uri v kulturni dvorani GD Sevnica predstavile plesne skupine iz Sevnice in Brežic. Nogometni klub Celulozar Krško vabi na DOBRODELNI ROCK KONCERT v petek, 21. junija 1991 ob 20. uri na bazenu v Krškem. IVI Mercator - Sremič Gostišče TRI LUČKE za vas smo pripravili: - vsak petek od 19. do 23. ure večer cocktailov ob zvokih citer - vsako soboto ob 20. uri glasba za ples. Igra ansambel Čarli - ob nedeljah družinska kosila Bodite naš gost, ne boste razočarani. Rezervirajte svojo mizo na telefon: 0608/31 -075 ».ti SLOVEN d.o.o. Cesta krških žrtev 11 68270 KRŠKO tel.: 0608/31-627 Odslej imate novo možnost usposabljanja za voznika motornih vozil A, B in F kategorije. „ Naše prednosti so: - kavlitetna nova vozila R5-campus - dobro usposobljeni in prijazni inštruktorji - hitro in kvalitetno usposabljanje - možnost opravljanja teorije v domačem kraju - konkurenčne cene in možnost obročnega odplačevanja - ostale ugodnosti, s katerimi vas bomo podrobno seznanili ob vašem obisku POSEBNO OBVESTILO: V naslednji številki časopisa SRŽ, bomo objavili kupon za 10 % popust pri plačilu naših storitev. Gruss aus Gurkfeld — Poidrav Iz Krškega H. Stanzer, Gurkield. Z gornjo dragoceno ra ■m •o središča Krškega iz konca dvajsetih let tega stoletja čestitamo krajanom Krškega ob prazniku! PROGRAM PRIREDITEV OB PRAZNIKU KS KRŠKO Petek, 14. junija 1991, ob 17. uri - KONCERT učencev glasbene šole Krško v Glasbeni šoli Krško. Petek, 14. junija 1991, ob 19. uri - svečana seja skupščine s podelitvijo plaket KS Krško. Sobota, 15. junija 1991, ob 10. uri - Veslaški spust Sevnica-Krško s ciljem ob 11.30 (Jermanova skala). Torek, 18. junija 1991, ob 12. uri - razstava likovne kolonije, ki jo organizira OŠ Jurij Dalmatin, Krško. Petek, 21. junija 1991, ob 18. uri - Promenadni koncert »POZDRAV POLETJU« v starem delu mesta Krško, nastopa Pihalni orkester VIDEM Sobota, 22. junija 1991, ob 18. uri - kresna noč na( Libni, ki organizira Planinsko društvo VIDEM. Sobota, 22. junija 1991, ob 19. uri - SHOW pro gram, ki ga organizira Plesni studio VIDEM v športn dvorani Leskovec. Sobota, 29. junija 1991, ob 18. uri - Družabno sre Čanje krajanov na igrišču srednje šole Krško, ki ga pri' reja Gasilsko društvo Krško. šlilifiiiiš Drage bralke in bralci, ki ste hkrati tudi poslušalci »Studia BREŽICE«! Radi bi vas opozorili na novo oddajo Radia POSAVJE, ki oddaja na valovni dolžini 88,9 MHZ in 1584 KHZ. Oddaji, ki bo verjetno razveseljevala in hkrati tudi združevala vse generacije, smo dali naslov »SUPER 4«. To je glasbena oddaja, v kateri vam bomo »vrteli« glasbo iz naše mladosti pa vse do najnovejših svetovnih hitov. Seveda nismo pozabili tudi na slovensko glasbo, ki se nam morda prav v tem času zdi prepotrebna zvočna kulisa te, v molovskem akordu napisane vsakdanjosti. Ko smo oblikovali oddajo »SUPER 4«, smo predvsem mislili na vas - poslušalce. Da ne bi te rubri-ke i naslovi »VEČNO l.l.PK, POPULARNE DOMAČE, MELODIJE IZ VSEH VETROV in IZ TUJIH LOGQV« oblikovali samo mi, smo urejanje prepustili prav vam. Na kuponih, ki so pred vami, boste našli že vpisane melodije za vsako rubriko posebej, vi pa lahko lestvico oblikujete tako, da obkrožite en predlog iz vsake rubrike, pod njo pa pripišite svoj novi predlog. Tako bomo dobili vrstni red in popularnost posamezne skladbe, oziroma imena prvih štirih melodij (SUPER MELODIJ) in od tod tudi naslov oddaje »SUPER 4«. V imenu uredništva vam želimo veliko prijetnega ob poslušanju in ustvarjanju oddaje »SUPER 4«, ki bo na sporedu vsak četrtek ob 18. uri na valovih STUDIA BREŽICE. Andrej Pinterič MELODIJE IZ VSEH VETROV KUPON ST. 1. ČAKAM TE J0YRIDE .U6J 1 i TA0TI 0VINY0U T0NH5HT h— SA TVOJIH LfSANA MIRACLE MOJ PREDLOG POPULARNE DOMAČE Jit MELODIJE IZ VSEH VETROjtafe MOJ PREDLOG TELEFON.. 16 !2Junijl99ML3