Janez Vipotnik v tovarni
V četrtek 10. 6. 1.1. je obiskal Tržič predsednik Republiške konference SZDL tov. Janez Vipotnik. Ogledal si je tudi naše podjetje. Rekel je, da moramo biti zadovoljni z rezultati in da je edina naša naloga ostati na nivoju kakršnem smo, to je prvi v stroki. Zanimalo ga je kakšni so delovni pogoji delavcev in kako rešujemo stanovanjska vprašanja. Po ogledu tovarne je dal priznanje tako glede dobre opremljenosti kot prizadevanja delavcev pri svojem delu.
Seznanili smo ga tudi z našim izvozom, to je na eni strani z veliko perspektivo v pogledu rasti izvoza, na drugi strani pa o izgubi in težavah, ki so povezane z izvozom.
Poslovanje v prvem polletju
Samo še dober teden nas loči od polletnega mejnika in je zato prav, da v našem »Čevljarju« spregovorimo o doseženih rezultatih poslovanja v prvem polletju.
Za oceno našega poslovanja navajam najprej nekaj najvažnejših podatkov iz 5-mesečnega obračuna:
Nasproti istemu obdobju lanskega leta smo v tovarni dosegli povečanje proizvodnje (korigirani pari) za 19 %; izvršene ure vseh zaposlenih (vključno obrat Trbovlje) so se povečale za 15 %; vrednost prodane obutve iz proizvodnje same tovarne se je povečala za 25,8 %; udeležba prodane obutve znaša v parih 65 % za domači trg, 28 % za zahodni trg in 7 % za vzhodna tržišča. Zahodni izvoz smo v dolarjih povečali od 260.646 na 818.538 $, to je za 50 %; celotni dohodek tovarne (brez prodajne mreže) se je povečal celo za 35,6 %, dohodek (po odbitku zakonskih in pogodbenih obveznosti) za 32,6 % ter ostanek dohodka za 34,1 %.
V prodajni mreži smo povečali vrednost prodaje nasproti istemu obdobju petih mesecev lani za 43,9 %; dohodek (po odbitku zakonskih in pogodbenih obveznosti) za 77 % in ostanek dohodka celo za 105,2 %; zaloge v mreži kažejo ob koncu maja v parih indeks 94,3 %.
Iz tega skopega okvira podatkov lahko vsak naš razgledan bralec potegne ustrezne zaključke, o katerih je tekla razprava tudi na naših odborih in o čemer je spregovoril na svoji seji tudi DS podjetja. Ker doseženi rezultati potrjujejo uspešno poslovanje, so v samoupravnih organih stekle tudi razprave o delu dohodka, ki bi ga lahko namenili za našo tretjo delitev dohodka, ki je pri nas vselej odvisna od stopnje na trgu doseženega dohodka.
Kljub prehodu na težjo proizvodnjo za jesensko-zimsko sezono, katere start se je časovno že precej odmaknil, kaže tudi
ocena junijskega poslovanja precej izenačene rezultate, ki doseženega poprečja petih mesecev ne bodo zniževali. Objektivna težava nastopa le v tem, da je v tem času obseg proizvodnje zelo odvisen od kapacitete naše gumarne in obrata za proizvodnjo plastičnih peta, ki sta angažirana do skrajne meje zmogljivosti v neprekinjenem delu štirih izmen.
Zato sem dolžan na tem mestu poudariti visoko oceno delovne pripravljenosti delavcev v teh dveh delovnih enotah, ki sta brez zadržkov sprejeli predlog delnega obratovanja tudi v času kolektivnega dopusta, kar bo seveda obenem z drugimi ukrepi vplivalo na povečan obseg proizvodnje v naslednjem jesenskem obdobju.
Poslovanje v preteklem polletju je bilo tudi pri nas povezano z neznankami vpliva stabilizacijskih ukrepov, vendar smo se na to obdobje pripravili in ga ocenili za koristnega, o čemer je sproti obveščal svoje bralce tudi naš »Čevljar«.
Doseženi rezultati kažejo, da solidni temelji vzdržijo tudi v obdobju težjih pogojev poslovanja v katerih živi trenutno naše slovensko in jugoslovansko gospodarstvo. če bomo v našem podjetju še naprej tako vztrajni v delovni prizadevnosti in pri iskanju najboljših rešitev za gospodarski napredek kot doslej, sem mnenja, da nam tudi nadaljnja stopnja zaostritve tržnih pogojev — s katero pa je treba računati — ne more zamegliti perspektive našega razvoja. To bi bila tudi moja želja v trenutku, ko vsem članom naše delovne skupnosti čestitam k doseženim delovnim in poslovnim uspehom v letošnjem prvem polletju. Vsem članom kolektiva tudi iskreno želim, da letni dopust izkoristijo v zdravju in zadovoljstvu.
Glavni direktor Jože Dolenc
■ ■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■ ■
«■
■■
■ ■
■■
■■
Obvestilo
Na osnovi 135. člena pravilnika o delovnih razmerjih je delavski svet s svojim sklepom z dne 24. 12. 1970 določil čas kolektivnega dopusta od 12. do 31. julija.
Ker so bile med tem časom uvedene proste sobote, tovarna ne bo obratovala od vključno 10. julija do vključno 1. avgusta.
S korigiranjem delovnih dni na obratovalne bo v zgoraj omenjenem času 14 obratovalnih dni dopusta.
t-k-k-k-k-k-k-k-k-K-K-K-k-k-K-k-K-k-Mt
Za praznike
4. julij 22. julij in 5. avgust
iskreno čestitajo samoupravni organi in družbeno-politične organizacije ter uredniški odbor
.*******************■
Družbena
samozaščita
'Prazniki — 4. julij, praznik borcev in vseh delovnih ljudi, ki jim je pri srcu naša samoupravna socialistična družba kot majvečja pridobitev in dragocenost revolucije; 22. julij, dan vstaje isCovenakie)Ea naroda, ko se je naše delovno ljudstvo pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije in tovariša Tita uprto zlu fašistične okupacije; 5. avgust, praznik občanov tržiške občine v spomin na prvo oboroženo akcijo tržiške partizanske čete pod Storžičem, — so letos še pomembnejši kot doslej. Jubilej je še večjii, isaj praznujemo vendar že tridesetletnico.
In ko -bomo, kot vsa leta naizaj ob teh praznikih, obujali spomin na velika leta našega boja, katerega pridobitve uživamo in jih prenašamo na mlajšo generacijo, ne smemo prezreti resnih nalog, -ki nam jih narekuje potreba po čim večji varnosti družbe in posameznikov. Zakaj? Zasnova samozaščite — samoobrambe je že znana iz našega narodnoosvobodilnega boja, samoupravni sistem nenehno utrjevati in krepiti.
Obramba vsega naprednega in vrednega, obramba vseh pridobitev samoupravnega sistema, vsake delovne skupnosti in njenega podjetja, obramba vsakega pos-ameznija, je torej DRUŽBENA SAMOZAŠČITA. Naša Skupščina je že pred letom dni sprejela sklepe in priporočila o nalogah s področja družbene samozaščite, Ta dokument pa bo postal nedeljiv del bistva samoupravnega sistema in samoupravne -prakse samo tedaj, če bo živel v zavesti vseh članov naše delovne skupnosti kot ■vrednota našega družbenega sistema temelječega na samoupravnem patriotizmu. Družbena -samozaščita mora postati naše veliko gibanje, naša vsakdanja misel in praksa. To ni lov na čarovnice in sumničenja, da je vsak tujec tudi že sovražnik, pač pa preventiva, stalna vzgoja im krepitev zavesti, da moramo braniti pred notranjimi in zunanjimi sovražniki to kar imamo. V tem giba-Nadaljevanje na 2. strani
Družbeni sporazum
V februarju je bil objavljen zakon o delitvi dohodka in osebnega dohodka z namenom, da se zagotovi za enako delo in enak učinek enako plačilo. To naj bi se podrobneje uredilo z družbenim dogovorom in samoupravnimi sporazumi.
Zaposleni se najprej razvrstijo po šolski izobrazbi in strokovni usposobljenosti. Na osnovi tega se oblikuje kalkulativni osebni dohodek (KOD). Za usnjarsko predelovalno industrijo (11 podjetij) znaša ta po oblikovanem KOD 1371 din. K temu prištejemo dodatek za pogoje dela. Izračun le-tega ima nekaj nejasnosti in povzroča več težav kot osnovni KOD. Pri nas teh težav nimamo, ker smo se oslonili na analitično oceno, ki ima v svoji strukturi med drugim tudi točke za težino in druge pogoje dela. Od skupno 2103 zaposlenih jih je 245, ki delajo na delovnih mestih, katerim pripada dodatek od 120 do 300 din. V poprečju znaša dodatek v vseh enajstih podjetjih 280,00 din mesečno. Dodatek ni visok, vendar za naše pogoje primeren, če bo znašal v rudarstvu (še ni znano) okoli 300 din. Ce bo tam višji, bomo sprožili postopek za spremembo in ga oblikovali tudi mi na višjem nivoju.
Višina sredstev za osebne dohodke bo tudi v bodoče v celoti odvisna od ustvarjenega dohodka. Če bo dohodek višji kot KOD (v našem primeru 1399 din — skupno z dodatkom za pogoje dela), bodo tudi sredstva za osebne dohodke višja, če bo nižji, bodo pač nižja. KOD in stimulacija iz dohodka, ki daje dodatna sredstva za osebne dohodke (po posebni formuli), predstavljajo le mejo do katere se osebni dohodek lahko izplačuje brez posebne (zelo ostre) obdavčitve. S tem se želi doseči, da bodo tudi gospodarske organizacije z monopolnim položajem oziroma tiste, katerim omogočajo družbeni predpisi in na-
ši neurejeni pogoji prekomerno visok dohodek na zaposlenega, morale dobro premisliti predno bodo namenile za osebne dohodke sredstva, ki presegajo normalne meje in ki povzročajo največ težav organizacijam, ki teh pogojev nimajo.
S sporazumi se ureja tudi vprašanje najnižjega in najvišjega osebnega dohodka, ki po določilih družbenega dogovora pri normalnem učinku ne sme biti nižji od 800 din in ne višji od 6000 din računano na polni delovni čas. Tudi s tem določilom se povsem strinjamo, saj nas z ozirom na naš pravilnik v ničemer ne prizadene, predvsem ne pri najvišjem osebnem dohodku. Tudi najnižji osebni dohodek 800 din vsakdo lahko doseže, razen začetnikov, ki še ne delajo po normi ali pa je ne dosegajo.
S sporazumom je v smislu družbenega dogovora potrebno poenotiti nekatere druge osebne prejemke, kot so dodatek na nočno in nadurno delo, regres za dopuste in počitniške domove (ki sme znašati najmanj 300 in največ 600 din), dnevnice za službena potovanja, kilometrino, dodatek za ločeno življenje, za terensko delo in dodatek k stroškom družbene prehrane. Tudi ti dodatki so, kar zadeva naše podjetje, povsem v redu, razen terenskega dodatka, ki ga izplačujemo do sedaj v višini 900 din mesečno (30 din dnevno), v bodoče pa bo smel znašati največ 700 din.
Na koncu naj omenimo le, da je višina osebnih dohodkov sedaj zamrznjena in da ne sme presegati lanskega poprečja ža več kot 11 % vse dotlej dokler za posamezne grupacije ni sprejet in podpisan sporazum. Računamo, da bo naš sporazum sprejet do 6. julija in da ne bo posebnih ovir za obračun in izplačilo običajne tretje delitve za prvo polletje.
Janko Rozman
N
I
N
I
N
I
S
I
S
I
s
I
s
*
s
I
N
I
S
I
s
I
s
I
N
I
S
I
S
I
s
I
s
I
s
I
s
*
s
I
s
l
s
I
N
I
S
Teden usnja v Pirmasensu
Na sejmu »teden usnja« v Pirmasensu v Zahodni Nemčiji so predstavili več kot 300 kolekcij. V tem prijaznem mestecu, zibelki čevljarstva v Nemčiji, so se zbrali usnjarji vzhodnih in zahodnih dežel. Tudi jugoslovanska podjetja so predstavila svojo proizvodnjo, nekatera z direktno udeležbo, druga pa preko zastopstev tujih podjetij. Moram reči, da so pokazala naša podjetja s svojimi vzorci, da gredo vštric z ostalimi proizvajalci. Za našo kolekcijo po-mlad-poletje 1972 lahko rečem, da je popolnoma enakovredna ostalim.
Med zastopniki usnjarskih podjetij je bilo mnogo naših dobaviteljev. Usnjama »Ciba-lia« iz Vinkovcev je kot prva izdala barvno karto usnja, ki je povsem enakovredna tujim kartam.
Kaj smo na tem sejmu videli — opazili?
Goveje usnje bo v bodoče zelo mehko in izdelano v po-limih in prešanih desenih.
Telečji in kozji velourji bodo še naprej v vrstah modne in elegantne obutve. Podloge bodo še dalje v temnih barvah skayversa. Raznih vrst lakov skoraj ni bilo videti, pač pa vedno bolj prihaja v ospredje umetno usnje. Veliko je te vrste obutve, vendar zaenkrat še ni jasno, kako jo bo sprejelo tržišče.
Iz tržnega poročila smo videli nekaj zelo zanimivih podatkov, seveda obdelanih na nemškem tržišču, vendar pa je približno enako tudi po drugih državah.
Zgornje usnje postaja vedno pomembnejše, zlasti je poi vpraševanje po finejšem, oblačilnem usnju. Proizvodnja podplatnega usnja se tudi dviga, vendar ni še dosegla rekordnega povpraševanja iz 1966. leta.
Nemška čevljarska industrija še vedno predela več kot 60 % usnjarskih produktov, čeprav predelava upada, ker usnje izpodrivajo sintetični materiali.
Strokovnjaki z usnjarskega področja priporočajo kooperacijo na vseh področjih, zlasti pri manjših podjetjih se to pozna, saj bi se sama le s težavo prebijala dalje.
V zadnjih letih se pojavlja na nemškem tržišču vedno več tujih konkurentov — članov EWG, kjer je najmočnejša Italija.
Vsi prisotni so se strinjali z mnenjem, da je bila usnjarska industrija v zadnjih letih v velikih težavah. Tuji razstavljala so se zelo trudili, da bi nam prodali čim več materiala, ker je Peko zelo spoštovan kupec. Posebno Italijani so si zelo prizadevali, pa tudi drugi niso zelo zaostajali. Z obiski v tovarnah so nam pokazali, kaj vse se da pri njih kupiti.
Ob zaključku »tedna usnja« smo vprašali predstavnike velikega usnjarskega podjetja, kaj mislijo o sejmu. Rekli so nam: »Teden usnja« nam je dal smer, toda veliko naporov bo še treba, če bomo hoteli vse uresničiti.«
Danilo Gradišar
Zbori
delovnih ljudi
Prejšnji mesec smo imeli v tovarni zbore delovnih ljudi. Sklicani so bili zaradi obravnave osnutka sporazuma o merilih delitve dohodka in osebnega dohodka. Predsednik DS je sklical zbore po posameznih oddelkih od 15. do 17. junija.
515 — Izd. zg. delov Trbovlje (15. junija)
Zbora so se udeležili vsi člani delovne enote 515. Razpravo o sporazumu in merilih za delitev dohodka in OD je tolmačil direktor splošnega sektorja tov. Slavko Hvalica.
Sporazum med drugim določa, da naj bi bil za našo stroko minimalni osebni dohodek 800,00 din, kljub temu, da je kvalifikacijska struktura delovnih mest zelo neugodna, kar velja še posebno za obrat Trbovlje.
Tov. Rozi Lupša in tov. Leopold Trdan sta povedala, da je delo v najnižjih grupah slabo plačano. Na zboru delovnih ljudi so govorili še o terenskem dodatku za vodilne delavce trboveljskega obrata, ki naj bi bil po sporazumu samo 700,00 din, kar pa je očitno premalo.
Delavke se pritožujejo, ker je kvaliteta malice vedno slabša. Ta problem bodo rešili v najkrajšem času.
528, 529 — Oddelek gumarne in vulkanizacije Na zboru je bilo 60 delavcev dopoldanske in popoldanske izmene. Osnutek sporazuma o merilih delitve osebnega dohodka je tolmačil direktor prodajnega sektorja tov. Janez Bedina.
Delavci so pripomnili, da je dodatek za nočno delo v primerjavi z drugimi podjetji prenizek.
Lepljena I, lepljena II, flex, dokončevainica in kartonaža
Poročevalec je bil pomočnik glavnega direktorja tov. Janko Rozman. V razpravi je tovariš Pavel Roblek podal zahtevo, da se sporazuma vse podpisnice resnično držijo. V primeru povečanja življenjskih stroškov naj se tudi sporazum o merilih delitve dohodka in osebnega dohodka spremeni.
Na zboru delovnih ljudi se-kalnice, plastike, goodyear in lepljene III, je bil poročevalec direktor prodajnega sektorja tovariš Janez Bedina.
Zbor delovnih enot 516. Prisotne je direktor splošnega sektorja tovariš Slavko Hvalica seznanil z vsebino in pomenom družbenega dogovarjanja in navedel glavne točke tega dogovora.
Zbor je bil zaključen brez važnejših pripomb.
Zbor delovnih ljudi šivalnic 513 in 514 je bil v oddelku šivalnice 513. Poročevalec je bil direktor splošnega sektorja tovariš Slavko Hvalica.
Zbor je bil zaključen brez važnejših pripomb.
Zbor delovnih ljudi šivalnic 511 in 512, poročevalec je bil tovariš Milan Jazbec. Pripomb ni bilo.
Zbor delovnih ljudi upravne delovne enote (200, 300, 400, 500, 600, 700), modelirnice 501 in delovnih enot vzdrževalnih delavnic (560, 561, 562), je bil 16. junija.
Pomočnik glavnega direktorja je podrobno obrazložil pomen sporazuma o merilih delitve dohodka in osebnega dohodka, ki bo urejal delitev celotnega dohodka, na osebne dohodke in sklade, višino za dodatek za delo preko polnega delovnega časa in za dodatek za nočno delo, višino letnega regresa, dnevnic ter dodatek za terensko delo.
S tem sporazumom je treba doseči, da se bo za enako delo in za enak učinek ljudi enako nagrajevalo.
Glavni direktor Jože Dolenc je poudaril pomen samoupravnega sporazuma ter opozoril na tehnično izvedljivost sporazuma o delitvi dohodka in osebnega dohodka.
M. K.
Jubilanti
Do julija so tiile naši sodelavci praznovali 50-latnico:
JANEZ KALIŠNIK IVAN KLEMENC IVANKA NOVAK HELENA PAPLER ANTON PODGORŠEK CIRIL ŠIRC JANEZ VUK FRANČIŠKA ROŽIC IGNAC ŠTEFE JAKOB HORVAT Vsem jubilantom iskreno čestitamo.
Družbena
samozaščita
Nadaljevanje s 1. strani
nju moramo ustvariti čim bolj ustrezen odnos do vseh področij tajnosti naše poslovne in gospodarske dejavnosti, poostriti našo budnost na vseh področjih dela in ustvarjanja.
Misel o družbeni samozaščiti, o vprašanju varnosti nas samih in našega samoupravnega sistema nas mora z občutkom upravičenega ponosa navdajati in prevevati torej tudi ob praznovanju teh treh pomembnih praznikov — treh mejnikov našega narodnoosvobodilnega boja, mejnikov v naši nedavni zgodovini.
Slavko Hvalica
Zbor aktiva Z K
Konec maja je imel aktiv ZKS »Peko« zbor, katerega se je udeležilo 60 članov. Zboru je prisostvoval tudi ing. Kristjan Perko, sekretar občinskega komiteja.
Najprej so v članstvo ZK sprejeli tri nove člane — mladince iz tovarne: Zdenko Ma-glica, Bojana Kranjca in Zdenka šuligaja.
Po izvolitvi delovnega predsedstva in volilne komisije
Bojan Kranjc — tiskarna
ter komisije za sklepe je sekretar ZK Ivan Gregorc podal poročilo o delu sekretariata v dvoletni mandatni dobi. Dejal je, da sedanja pomembna politična delovanjaa v naši družbi in nadaljriem razvoju socialističnih družbenih odnosov kažejo na zahtevo po radikalnih spremembah. Za izvajanje le-teh je potrebna enotna akcija vseh članov ZK, da bo delovanje usmerjeno po načelu demokratičnega centralizma. »Vsa ta angažiranost nas vseh,« je poudaril sekretar ZK, »zahteva da se soočimo z vsemi problemi tudi pri nas.
Rezultati gospodarjenja so zelo dobri. Vse prevečkrat pozabljamo na urejevanje notranjih problemov. Sistem nagrajevanja in s tem v zvezi analitska in osebna ocena delovnih mest, ki sta v primerjavi s sedanjo stopnjo razvoja že preživeli, tako da v celoti ni več realno vrednoteno delo posameznih delovnih mestih.« Omenil je tudi potovanja v inozemstvo, ki jim bodo odslej posvetili več pozornosti in odobrili samo tista, ki so ekonomsko upravičena.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiim
I	Dopisujte	g
! v svoj I časopis
J	»Čevljar«	I
ßiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiliiii
»Težave pri vodenju kadrovske politike bo treba z dobro kadrovsko strukturo premagati. Uskladitev s proizvodnim programom tovarne in strokovnimi deli je garancija za dobre poslovne rezultate.«
Po razpravi je podal informacijo o II. kongresu samoupravi j alcev, delegat tovariš Pavel Roblek.
V nov sekretariat so bili izvoljeni:
Ivan Gregorc, ki je bil ponovno izvoljen za sekretarja, Boris Janc, Vlado Klančar, Marjan Markič, Edo Petek, Vinko Ribnikar, Pavel Roblek, Pavel Tadel in Peter Zupan.
SKLEPI KONFERENCE TOVARNIŠKEGA AKTIVA ZKS PEKO DNE 26. 5. 1971
Konferenca je potrdila poročili, ki sta jih podala sekretar tov. Gregorc in delegat na kongresu samoupravlj alcev v Sarajevu tov. Roblek. Iz diskusije povzemamo naslednje najvažnejše sklepe:
1. Nagrajevanje v podjetju
Zdenka Maglica — izvozno skladišče
Nekaterj znaki kažejo, da je analitična ocena za nekatera delovna mesta neustrezna. Novi pogoji zahtevajo tudi uvedbo novih kriterijev in njihovo drugačno poudarje-nost.
Sklep: Odgovorne službe v podjetju naj pristopijo k študiju za novo oceno delovnih mest.
2. Nivo osebnih dohodkov
Najnižja delovna mesta so po mnenju nekaterih preslabo ocenjena, saj znašajo OD pri 100 % doseganju norm od 600 do 700 din. Po drugi strani so kvalificirana delovna mesta prav tako preslabo nagrajena, saj še ni pozabljen primer z nagrajevanjem v vzdrževalnih obratih. Nobena skrivnost ni, da celo vodilna delovna mesta ostanejo nezasedena, ker so OD na teh mestih prenizki.
Sklep: OD ostanejo še naprej predmet naše stalne pozornosti. Komunist pa se zaveda, da lahko delimo samo toliko, kolikor ustvarimo in je zato nivo OD odvisen od doseženih rezulta-
tov. Zato ostane še naprej skrb za dobro gospodarjenje in doseganje čim boljših rezultatov.
3.	Službena potovanja v tujino
Pogosta odsotnost z doma zaradi službenih potovanj, visoki stroški potovanj in dnevnic, visoki stroški reprezentance, so predmet kritike naše najširše dejavnosti.
Sklep: Tudi v PÈKU naj prisotni organi vedno znova ocenjujejo upravičenost posameznega potovanja. Politične organizacije pa se morajo izogibati občasnih akcij in šablonskih ocen, da je potovanj preveč, ker ustvarjajo s tem po nepotrebnem slabo razpoloženje, s površnimi ocenami pa lahko škodijo tudi rezultatom podjetja, če ne poznajo pravega vzroka in smotra posameznega potovanja.
4.	Odnosi v podjetju Nekateri dogodki v zadnjem času dokazujejo, da odnosi med vodilnimi delavci niso povsem zdravi.
Sklep: Komunisti se zavzemajo za to, da bodo povsod v kolektivu vladali dobri medsebojni odnosi, da bodo omogočili pravo delovno vzdušje. Borimo se proti razprtijam, pa tudi proti preveč familijarnim odnosom v posameznih grupacijah.
Povsod naj velja princip, da naj posamezni organi, naj bo to samoupravni organ ali kolegij, na sejah ali posvetovanjih .rešujejo vsa odprta vprašanja, pred samoupravnimi organi pa naj prinašajo
Zdenko Šuligoj — plastika
enotne rešitve, pomisleke pa posamezniki le tedaj, če jih prej niso mogli uveljaviti.
5.	Organiziranost ZK
Nekateri člani so mnenja, da je prejšnja organizacija ZK nudila več možnosti za enotnost članov ZK kot zdajšnja.
Sklep: konferenca je mnenja, da čas za reorganizacijo ni primeren. Nobenih ovir ni za koristno delovanje v sedanjih oblikah. Prav zaradi nujnosti takojšnje akcije bi bilo zgrešeno trošiti sile na novi reorganizaciji.
Sklepi seje občinske konference Z K
Na 6. redni seji konference, dne 31. 5. 1971 so soglasno sprejeli osnovna izhodišča predlaganih sklepov:
1.	Sekretar občinskega komiteja ZKS po nalogu Konference ZKS občine Tržič, skupno s še obstoječimi sekretariati krajevnih organizacij in stalnih aktivov ZK, skliče članstvo vseh tistih organizacijskih oblik, ki niso s sklepom konference v predpisanem roku izvolili novih vodstev za naslednjo mandatno dobo.
2.	Občinski komite s svojimi komisijami in komisijo občinske konference ZKS naj izdelajo analizo realizacije sprejetih citiranih sklepov in na podlagi ugotovitev izdelajo programe delovanja in izvajanja konkretnih delovnih nalog. Isto velja za sekretariate krajevnih organizacij in aktivov ZK.
3.	Komunisti, ki delujejo kot vodilni funkcionarji v skupščini občine, sindikatu, SZDL in ostalih družbenopolitičnih organizacijah, so dolžni, da organizirajo v svojih sredinah izdelavo programov dela za realizacijo sprejetih sklepov 20. seje CK ZKS, II. kongresa samo-moupravljalcev in občinske konference ZKS. Programi dela naj bodo konkretni, časovno opredeljeni z določenimi nosilci izvajanja in kontrole. Pri tem naj se posveti posebna pozornost problematiki samoupravljanja, delitvi OD in stanovanjski politiki, prvenstveno pa kadrovski politiki in v zvezi s tem problematiki zaposlovanja.
4.	Vodilni komunisti v sindikalnih organizacijah občine, predvsem pa v Predsedstvu občinskega sindikalnega sveta so dolžni, da izdelajo analizo normativne ureditve in prakse samoupravljanja vseh področij družbene dejavnosti in skupno s komisijo za pregled statutov pri SO Tržič izdelajo poročilo o ugotovitvah in predlaganih ukrepih za občinsko konferenco ZKS.
5.	Sekretarji aktivov in komunisti na vodilnih položajih v samoupravnih organih in vodstvih podjetij v gospodarskih organizacijah so dolžni, da organizirajo izdelavo:
a)	stabilizacijskega programa podjetja
b)	rokovnik izdelave kompleksnih programov perspektivnega razvoja podjetja
c)	program perspektivne kadrovske politike
d)	analizo nagrajevanja s predlogom sprememb
e)	program stanovanjske politike podjetja s konkretnimi nosilci in zadolžitvami.
6.	Programi dela občinskega komiteja ZKS, komisij konference in komiteja in sekretariatov krajevnih organizacij ter stalnih aktivov ZK morajo vsebovati oblike in časovni razpored kontrole izvajanja sprejetih sklepov 6. seje Konference ZKS občine Tržič.
Za primere neizpolnjevanja sprejetih nalog in obveznosti naj se predvidijo in izvršijo ustrezni ukrepi kot so: klicanje na odgovornost, odpoklic in izključitev iz članstva. Komite občinske konference ZKS mora vršiti stalno vsestransko kontrolo izvajanja sklepov.
7.	Posebno pozornost v sprejetih nalogah je potrebno posvetiti uveljavljanju samoupravljanja na vseh nivojih, uvajanju ustavnih sprememb in odpravljanju ter preprečevanju pojavov nacionalizma, šovinizma, oportunizma in nedovoljenega prisvajanja ter manipulacije z družbenimi sredstvi in neupravičenega bogatenja.
8.	Organom, ki vzdržujejo red v družbi in delovnih organizacijah, je potrebno dati vso podporo pri njihovem delu na vseh nivojih in vseh področjih družbene dejavnosti.
OBVESTILO
Vse člane delovne skupnosti obveščamo, da so se posamezne službe sektorjev že preselile.
Direktor splošnega sektorja je v prodaji, telefon št. 24. Kadrovski oddelek, vložišče in referenta za izobraževanje in nagrajevanje so v prizidku menze. Telefonske številke imajo iste kot prej.
Tajništvo je v finančnem sektorju (06). Glavni direktor in pomočnik glavnega direktorja sta prav tako v 1. nadstropju finančnega sektorja. Telefonska številka je 31 in 39.
Pravna služba je nad laboratorijem, telefonska številka 42.
Referent za vojaške zadeve je v kletnih prostorih laboratorija. Telefon ima isti.
Betoniranje četrte plošče na novi stavbi
Kako se bomo
Nova stavba bo po obljubah gradbenega podjetja »Projekt« kmalu dograjena, vse do 5 etaže. Prav zato je bila ustanovljena komisija za razpored prostorov v novi stavbi.
Perspektivno naj bi se posamezne službe preselile. V pritličje (sedaj domače skladišče) bi se preselili mehanična delavnica, varilnica, kovačnica, orodjarna, elektro-delavnica, obratni mehaniki in šef vzdrževalnih služb. Sedanjo kartonažo bi uporabili za skladišče rezervnih delov.
Prvo nadstropje (sedaj šivalnica 511) bo služilo za nadaljnjo proizvodnjo izdelkov iz plastičnih mas. Prostor tajništva bo vhod v novo stavbo za tuje stranke. Dosedanji prostori: Pisarna glavnega direktorja bo govorilnica. Pravna pisarna in pisarna referenta za izobraževanje in pisarna direktorja splošnega
Obvestilo
Vse člane delovne skupnosti obveščamo, da smo z ozirom na nov delovni čas in proste sobote prešli na obračun obratovalnih dni po 8 (osem) ur.
Obračunavajo se hranari-ne, boleznine, porodniški dopusti, skrajšan delovni čas mater za hranjenje otroka, skrajšan delovni čas po členu 50.
Statut skupnosti zdravstvenega zavarovanja Kranj in POOD tovarne se ne spremeni. Nova je samo tehnika obračuna, vse ostalo ostane nespremenjeno.
Podrobnejše informacije dobite pri tovarišici Tončki Blažič v izplačilnem oddelku.
sektorja bodo garderobe in sanitarije za novo razporeditev.
V	drugo nadstropje se seli oddelek šivalnice 511, ki se bo podaljšal na prostor sedanje vzorčne podplatne delavnice. V sedanjem kadrovskem oddelku bo skladišče rezervnih šivalnih strojev.
V	tretjem nadstropju bi bila centralna sekalnica s pripravo tanjšanja za šivalnice. Sedanji prostori elektro delavnice se uporabijo za sekanje tekstila, prostor obratnih mehanikov pa za vzorčno skladišče usnja nove izdelo-valnice zgornjih delov.
V	četrtem nadstropju bi službam razvoja priključili samo vzorčno podplatno delavnico.
Ostale prostore bi preuredili takole:
finančni sektor bi v celoti zasedel splošni sektor. Dosedanje skladišče šivalnih strojev se uporabi za modelno mizarstvo in pleskarsko delavnico.
Frča (dosedanji prodajni sektor)
Vzorčna soba bi se uporabljala kot učilnica. Pritličje in prostori prodajnega sektorja se bodo uporabili za ambulanto, trgovino in prostor za družbene organizacije.
ERC dobi v uporabo klet in pritličje. Podstrešje pa bi zasedel investicijski biro.
Gumama in vulkanizacija z manjšimi adaptacijami bo v celoti zasedena z gumarno. Klet dosedanje mehanične delavnice bi služila za skladišče plastike in aranžersko delavnico in poskusno delavnico laboratorija.
V pritličju sedanje mehanične delavnice se vseli obrat plastike z mlinom. Na pod-
selili
strešju (sedaj investicijski biro) bo imela prostore služba propagande.
V	novi stavbi bi bil perspektivno naslednji razpored prostorov.
Skladišče spodnjega materiala naj bi zavzemalo polovico prostora s kartonskimi prerezi, drugo polovico, bi uporabljal reklamacijski oddelek, kartonaža in skladišče orodij.
V	pritličju bi se razširil oddelek sekalnice. Ločilne stene sedanje plastike in sekalnice bi lahko uporabili za ločitev montaže lepljene I. in II.
I. nadstropje: V sedanje izvozno skladišče bi se vselil flex, montažni oddelek vulkanizacija in mogoče tudi šivalnica vulkanizacije. Montažna oddelka goodyear in lepljena III bi združili v en oddelek za moško obutev.
Prostori II. nadstropja bi bili za dva montažna trakova (lep. I in II) s pripadajočima dokončevalnicama.
NOVO ZGRAJENI OBJEKT
Pritličje — del prostora bi zasedla nabava s skladiščem fumitur, spodnjega usnja in prevzemne službe.
Drugi del prostora bi uporabili za skladišče gotovih izdelkov. Skladišče gotovih izdelkov zaseda v celoti I. in II. nadstropje. Centralne šivalnice 511, 512 in 514 zasedajo tretje nadstropje.
Uprava podjetja, finančni, nabavni in prodajni sektor pa zasedajo četrto nadstropje.
To je nekako okvirni program velikih del, ki nas čakajo v najkrajšem času. Komisija je v stalnem kontaktu z vsemi službami, ki se trudijo, da bodo veliko selitev izvedli čim bolje in predvsem čim hitreje.	M. K.
Start proizvodnje jesen-zima 1971-72
2e leta ss vztrajno borimo, da bi preprečili izpad proizvodnje v mesecih, ko menjamo sezone, pa naj bo to iz letne na zimsko ali obratno. Doslej nam to nikakor ni uspelo in če pogledamo podatke samo za dve sezoni nazaj, smo imeli lansko leto v mesecu maju, ko smo menjali sezono z letne na zimsko, kar za 17.140 parov izpada, v novembru in decembru, ko smo spet menjali zimsko na letno, pa skupaj kar za 22.905 parov. To so številke, ki narekujejo, da je treba nekaj storiti, ker pri tolikšnem znižanju proizvodnje postajamo nesolidni do naših kupcev. Proizvodnja je splanirana časovno tako, da pri takih izpadih brezpogojno moramo zamujati z dobavnimi roki, vse to pa gre prav tako brezpogojno v našo škodo.
Pri prvem letošnjem preobratu sezon v mesecu maju se je stanje bistveno popravilo, čeprav smo skoraj v vseh oddelkih istočasno startali s proizvodnjo za zimsko sezono, nismo nikjer naleteli na take probleme, ki bi nam bistveno zmanjšali proizvodnjo. Skupen izpad je znašal samo 2.387 parov, kar pomeni viden napredek. Kljub temu pa doseženi rezultat ne smemo smatrati za velik uspeh.
Do zadnjega preobrata sezone smo se borili z najrazličnejšimi problemi, največ težav pa je bilo z orodjem. Odkar skušamo intenzivno slediti modi, smo prisiljeni, da izredno hitro menjamo oblike kopit, peta, profilnih podplatov in podplatne izvedbe, da o zgornjih delih sploh ne govorimo. Naša oskrbovalna industrija in delavnice, ki proizvajajo orodje, niso bile v celoti kos tako hitri menjavi. Zato je bila večina orodij izdelanih z zamudo, kar je pri nas povzročalo zastoje in zmešnjave, ki smo jih le s težavo nekako urejali. Z organiziranjem lastnih delavnic in s povečanjem kapacitet v njih ter večjim angažiranjem drugih proizvajalcev orodij, smo ta problem uspeli skoraj v celoti odpraviti, in le še zelo redko se zgodi, da čakamo na orodje. V tem smo torej naredili korak naprej in ta nam je zelo zmanjšal zastoje.
še vedno velik in trenutno neodpravljiv problem je material. Po eni strani nam ga v velikih količinah manjka, po drugi strani pa je še tisti, ki ga imamo, nekvaliteten. To sicer ne velja za vse vrste materiala, brez dvoma pa je to vprašanje sporno pri nekaterih vrstah zgornjega usnja, ki ga največ uporabljamo.
V tovarni že več let pišemo dnevno poročilo o manjkajočem materialu, ki odgovorne službe stalno opozarja, da nam grozijo zastoji. To poročilo je zadnje čase vsak dan tako dolgo, da se v proizvodnji nikakor ni več mogoče držati planskega reda in discipline. Na spisku manjkajočega materiala je vse mogoče od zgornjega usnja do rinčic, vezalk in drugih vrst materiala. Razlogi za to so nesolidne dobave in slaba kvaliteta.
Pomanjkanje zgornjih delov nam je do nedavnega povzročalo precej preglavic. Tudi ta problem smo uspeli rešiti. Delno pokriva naše potrebe obrat v Trbovljah, delno kooperanti, ostale pa zaenkrat uspevamo izdelati doma. Zaradi zgornjih delov ni problemov, čeprav je montaža lepljena III prav zaradi tega utrpela v juniju precejšnjo škodo.
Precej problemov in preglavic pa si povzročamo sami pri delu. Nešteto je primerov, da so čevlji po nepotrebnem strgani in zamazani, pa še kup drugih drobnih napak je, ki bi se jih dalo odpraviti z malo več pazljivosti pri delu. Teh napak je bilo predvsem pri startu zimske sezone toliko, da se je bistveno povečal naš izmet pri končnih izdelkih. Za primer lahko navedem, da smo imeli v mesecu aprilu v poprečju 1,72 % izmeta, v maju pa smo poskočili kar na 3,21 %. če bomo tako nadaljevali, se lahko zgodi, da bomo na tem področju ostali na lanskoletnem nivoju, ko smo imeli rekordni odstotek izmeta. Res je, da določen del tega izmeta odpade na material, to pa ne sme biti opravičilo, ker je naša dolžnost, da vsak pri svojem delu skušamo odpraviti čim več napak in s tem znižati visok odstotek izmeta.
že nekaj mesecev nas hudo tare naša gumama. Strojni park je od stiskalnic do sekalnih strojev že močno izrabljen in skrajni čas je, da ga generalno obnovimo. Od tega oddelka je skoraj v celoti odvisna vsa naša proizvodnja, ker je malone na vsakem para čevljev, ki ga izdelamo, podplat, ki je izdelan v gumami. Trenutno je stanje tako kritično, da smo morali organizirati štiri izmene, tako da ta oddelek dela noč in dan.
Do take situacije sploh ne bi prišlo, če bi nove stiskalnice dobili v pogodbenem roku, na žalost pa so stroji v zamudi in do dopusta bo treba nekako vzdržati. Po dopustu bomo začeli delati že na novih stiskalnicah in stanje se bo normaliziralo. Kljub naporom, ki jih vlaga gumama v svoje delo pa v vseh montažnih oddelkih občutimo pomanjkanje podplatov, kar je bilo deloma razlog, da v maju nismo mogli izpolniti planskih obveznosti.
Mislim, da je dovolj jasno nakazano, v kakšni situaciji se trenutno nahajamo in da zato smemo oceniti start proizvodnje za zimo kar pozitivno. Razumljivo je, da je ob prehodu nekaj izpada, ker vedno nastopajo nekatere nepredvidene ovire. Paziti pa moramo, da bo takih zastojev čim manj, saj so nam le v škodo.	Mato Mravlje
Naši kooperanti za izdelavo zgornjih delov
Čeprav Tržič ni veliko mesto, je kljub temu kar močan industrijski center. Prav zaradi tega pa pri tako hitrem tempu razvoja industrije potrebuje iz dneva v dan več delovne sile, ki pa je v mestu samem in bližnji okolici ni mogoče dobiti. Zato se zdaj v eni zdaj v drugi panogi pojavlja pomanjkanje delovne sile, kar pa seveda zavira normalen razvoj. Še več, celo v isti panogi se pogosto dogaja, da na nekaterih področjih prav zaradi tega ni mogoče izpolnjevati delovnih nalog, to pa mnogokrat popolnoma onemogoča izpolnjevanje nalog na ostalih področjih. Rezultat vsega tega je običajno slabši poslovni uspeh prizadetega podjetja.
Tudi v naši tovarni smo se dolga leta borili s tem problemom, ki ga nikakor nismo mogli ugodno rešiti. Že od 1961. leta dalje je ozko grlo v naši proizvodnji izdelava zgornjih delov. To ozko grlo pa ne nastaja zato, ker se ne bi izpopolnjevala tehnologija izdelave ali ne bi bile šivalnice opremljene z najmodernejšimi stroji, temveč zato, ker se v šivalnicah zaenkrat skoraj nobeno delo ne da avtomatizirati, kar je pri pripravi spodnjih delov in v montažah danes že več ali manj mogoče. Poleg tega pa imamo v šivalnicah že leta konstantno pomanjkanje delovne sile. To pomanjkanje bi bilo precej manj občutno, če se ne bi tako pogosto menjali vzorci in s tem nastajajo tudi nenehne spremembe pri delu. Iz sezone v sezono ugotavljamo, da naši kupci niso več zadovoljni z enostavnimi modeli in zato moramo bogatiti prav zgornje dele. To pa pomeni pri povprečnem paru več vloženega dela, kar nam znižuje produktivnost. Trenutno nič ne kaže, da bi bilo mogoče v Tržiču angažirati več delovne sile, ker je
enostavno ni. Z delovnimi prostori smo zaenkrat še precej na tesnem, zato je bila in je še vedno naša edina rešitev kooperacija. Vsi prav dobro vemo, da zgornje dele potrebujemo, ker so kapacitete naših montaž tolikšne, da jih z lastnimi zmogljivostmi ne moremo pokrivati.
Prvi kooperant, ki je začel izdelovati zgornje dele za našo tovarno, je bila »Industrija obutve« Novo mesto. To je sicer že precej stara in solidna firma, ki je bila prej specializirana za izdelavo trpežne vsakdanje obutve, ni pa bila vajena izdelovati lahke luksuzne obutve, kot jo delamo pri nas. Priznati moram, da so se zelo hitro vključili v naš poslovno-planski red in tudi razmeroma hitro dosegli tako kvaliteto izdelave, da je bila za nas sprejemljiva. Ta firma dela zgornje dele za nas in z njo nimamo posebnih problemov ne glede dobavnih rokov ne glede kvalitete.
Za prvim kooperantom smo v ta program vključili firmi »Bor« Dolenjske Toplice in »Ratitovec« na Češnjici pri Škofji Loki. Precej časa sta sodelovali z nami, vendar smo imeli z njima precej težav, ker sta bili nesolidni v dobavnih rokih, kvaliteta pa je bila kar zadovoljiva. Zdaj ne sodelujeta več z nami, ker imata sami problem z delovno silo.
V naši republiki ni bilo mogoče najti nobenega kooperanta več, zato smo se morali pozanimati v sosednjih, če je kaj možnosti za sodelovanje. Ponudil se nam je »Partizan« iz Poznanovca. Poznanovec je raztresena vas v hrvatskem Zagorju, kjer je večina ljudi kmečkega porekla, vendar s premajhnim imetjem, da bi jim to zadostovalo za preživljanje in jim je bila industrija dobrodošla. Tovarna »Partizan« je bila v
začetku usnjarna, kasneje pa se je začela baviti s čevljarstvom. Izdelovali so podobno obutev kot v Novem mestu in smo v začetku imeli kar precej reklamacij, pozneje pa se je to nekako uredilo. Zaradi najrazličnejših sezonskih dejavnosti ima ta tovarna zelo močno fluktuacijo delovne sile in mora stalno priučevati novo, kar pa gre na račun slabše kvalitete, že večkrat smo mislili prekiniti posle s to tovarno, a se je vedno v zadnjem hipu stanje popravilo. Sicer pa nam prekinitve ni dopuščalo pomanjkanje zgornjih delov. Zato še vedno sodelujemo, z nekaj težavami sicer, a vsaj glede dobavnih rokov je solidna, če mi pravočasno dostavljamo material, kar pa tudi ni vedno.
Kmalu za »Partizanom« smo začeli sodelovati s tovarno »Budučnost« iz Ludbrega in z njo še vedno sodelujemo. Ludbreg, vas v bližini Varaždina, ima mnogo skupnega s Poznanovcem, le fluktuacija je tu manjša in je tovarna v precej boljšem položaju, boljša pa je tudi kvaliteta proizvodov. Tovarna je zelo napredna in prav zdaj dokončuje nov obrat, v katerem bo izdelovala dnevno 2000 parov zgornjih delov, v glavnem za kooperante. Na tem področju so odlične možnosti za širjenje kapacitet, zlasti ker je na razpolago dovolj delovne sile. Najbrž se bomo tudi mi dogovorili za izdelavo večje dnevne količine zgornjih delov kot jo zdaj naročamo.
Letos smo začeli sodelovati še s podjetjem »Limka« iz Prijepolja. Težava pa je v tem, da je Prijepolje zelo daleč in nam transport materiala, zgornjih delov in prevzem delajo preglavice. Tu v tovarni smo navajeni hitro ukrepati, če se kje kaj zatakne, veliko težje pa je reševati probleme na daljavo. »Limka« je sicer že prej izdelovala moško obutev približno takega tipa kot jih delamo pri nas, le kvaliteta je pod povprečjem. Tako so prišle prve pošiljke zgornjih delov pravočasno, le glede kvalitete nismo bili zadovoljni in bo treba poostriti kriterije. S tem podjetjem smo skušali že lani sodelovati, a smo morali prekiniti posle prav zaradi neustrezne kvalitete.
Včasih se sprašujemo, če je potrebno, da se borimo s tolikimi problemi, ki nam jih povzročajo kooperanti. Moramo pa se zavedati, da zaenkrat ni drugega izhoda, saj sami ne moremo zadostiti vsem potrebam, kljub temu da obrat v Trbovljah dela s polno paro. Naše montaže so često nenasitne in če hočemo v njih dosegati ustrezne rezultate, jih moramo napolniti s polproizvodi.
Laboratorij
Namen tega članka je, da bi vas seznanili z delom laboratorija in pomenom, ki ga ima za čevljarsko industrijo. Morda bi se kdo vprašal, zakaj mora biti ta oddelek v podjetju, saj so čevlje že prej izdelovali in to brez analiz. Vendar pa je treba z razvojem proizvodnje postopke razvijati, izpopolnjevati in kontrolirati. Na današnji stopnji razvoja ugotavljamo, da se pri izdelavi čevljev uporablja veliko umetnih materialov in lepil. In prav z raziskavo teh materialov se ukvarja laboratorij. Kemija ima važno vlogo tudi pri raziskavi osnovnega materiala npr. zgornjega usnja.
Laboratorij je po svojem namenu razdeljen na dva oddelka: kemijsko-fizikalni in raziskovalno-kontrolni, ki pa sta v neposredni zvezi.
Kemijsko-fizikalni oddelek se ukvarja z analizami surovin, usnja, umetnih materialov, lepil, barv, tekstila, gume in ugotavlja kemijske in fizikalno-mehanske lastnosti teh materialov.
Raziskovalno-kontrolni oddelek se ukvarja z raziskavo in razvojem novih materialov in z vsakodnevno kontrolo gume.
Pri fizikalno-kemijski analizi zgornjega usnja kontroliramo raztržnost, nadaljnje trganje, iztrganje šivov, razteznost, obstojnost lica na vlek, obstojnost lica na dvojni upogib in obstojnost na tesa trak. Ugotavljamo tudi obstojnost barve na suho in mokro drgnjenje, bencin, milnico, lepilo in izgled usnja po razmočenju ter vezavo barve na osnovo. Pri svetlem usnju ugotavljamo še obstojnost barve na svetlobo in na likanje z vročim zrakom.
Načini 'lepljenja so pri današnjem razvoju čevljarske industrije postali zelo pomembni, ker se izdeluje predvsem lepljena obutev, že skoraj vsi materiali, ki se uporabljajo pri izdelavi obutve, so zlepljeni in to od naravnih in sintetičnih kavčukov, plastične mase, usnja, umetnega usnja do tekstila in ostalega. Za skladiščenje pa je še posebno pomembno, da v laboratoriju določijo optimalne čase sušenja in staranja lepila. Poleg omenjenih analiz določamo še čas pritiska, gostoto lepila, sposobnost omočenja površin, sposobnost vpijanja in specifično težo. Nadalje se delajo še fizikalno-mehanski poizkusi; to so odpornost na trganje in razdvojitev. Iz vseh omenjenih podatkov se lahko izbere lepilo, ki najbolj odgovarja tehnično-komer-cialnim zahtevam.
Delo laboratorija je vezano na gumarno in vulka-nizacijo. Sestavljajo se recepture za zmesi, da dobimo podplate s potrebnimi in ustreznimi fizikalno-kemij-skimi lastnostmi. Dnevna kontrola surovca se dela pri približno enakih pogojih kot v obratu (pri približno enakih zato, ker nimamo ustreznih naprav). Ta kontrola ugotavlja čas in temperaturo vulkanizacije surove zmesi, pri gumi pa trdoto, obrabo, specifično težo, raztržnost in raztezek. Iz teh podatkov se predpišeta čas in temperatura vulkanizacije, način in čas mešanja surovca. Ugotavlja se kvaliteta zmesi in neposredno tudi kvaliteta in lastnosti gotovega izdelka.
Pri kemikalijah, ki se uporabljajo za sestavo gumijastih zmesi, se določa odstotek vlage, ostanek na situ oziroma velikost delcev, litrska teža in reakcija ter tališče pri smolah in vulkacitih. Vse kemikalije morajo ustrezati standardnim vzorcem.
Z ustrezno opremo bi lahko laboratorij še več prispeval h kvalitetni proizvodnji in povečanju produktivnosti.	v. s. i.
Vrtiljak« — posnetek iz naše prodajalne
Mato Mravlje
Prodajalna čevljev v Kranju
V tej rubriki smo vam predstavili že okrog dvajset prodajaln, v glavnem v Sloveniji. Potrudili se bomo, da vam jih bomo predstavili čim več in to tudi iz drugih republik.
Danes vam predstavljamo kranjsko prodajalno na Titovem trgu, nasproti cerkve. Kupca pritegne že sama zunanjost,- saj so jo 1968. leta razširili in adaptirali. Pročelje stavbe, v kateri je trgovina, je urejeno povsem v stilu starega Kranja. V fasado je lepo vgrajen tudi kamniti obok stare hiše, nad vhodom pa je neonski izvesek. Pri adaptaciji so prodajalni priključili še nekdanjo vežo in tako pridobili 40 kvadratnih metrov. Tudi skladiščni prostori zaenkrat še ustrezajo. Kaj so nam takrat povedali prodajalci, zaposleni v »kranjski enoj ki«?
Poslovodja VINKO POKLIC
»V tej prodajalni sem že sedmo leto. Poleg mene so zaposlene še tri pomočnice in trije vajenci in moram reči, da smo kar uigran kolektiv. Naši kupci so večinoma stalni, dolgoletni, seveda so pa tudi prehodni. Vsi se trudimo, da bi si z dobro postrežbo priborili še več stalnih kupcev in nam to kar dobro uspeva. Trenutno gredo sandale zelo dobro v prodajo. Žal pa nam primanjkujejo večje številke. Starejši kupci se pritožujejo, ker ne najdejo umirjenih, udobnih čevljev z nizko peto. če bo vreme ugodno za prodajo, bomo gotovo dosegli letošnji plan 250 milijonov. V prvi polovici leta smo namreč imeli precej 'več prometa kot lani.
Moti nas le to, da prodajalna Jugoplastike dobi prej čevlje iz naše tovarne kot pa mi. Konkurenco nam dela prodajalna Alpine, ker svojo obutev sproti dopolnjujejo z modeli in številkami, ki jim primanjkujejo.
Precej težav imamo z delovnim časom, ker nimamo
klasičnega non-stopa. Zato vsak dela tudi po 9 ur dnevno, namesto 7, kot je določeno z zakonom. Mislimo, da še vedno nismo dovolj nagrajeni za ves trud, ki ga vlagamo v naše delo. Omenil bi le še to, da se nam zdi administracija za IBM preobširna in upamo, da se bo postopoma zmanjšala,« je zaključil tov. Vinko Poklič.
Marinka Pevec
Z vajensko dobo sem v prodajalni že od 65. leta. Dela imamo dovolj. V prodajalni sem od 8.00 do 12.00 in od 14.00 do 19.00, v sobotah smo popoldne prosti. Trenutno smo z letno obutvijo slabo založeni. Kontakt s tovarno je dober. Delam tudi kot članica kadrovske komisije za prodajno mrežo.
Silva Florjančič — I. pomočnica
»Pri »Peku« sem od 1960. leta. V teh enajstih letih sem se marsikaj naučila, spoznala, tako da vem, kako je treba obutev prodajati, in ni problema s prodajo obutve. S »plačo« sem zadovoljna, le deljeni delovni čas je včasih prenaporen. V kolektivu se zelo dobro razumemo,« je povedala črnolasa Silva in odhitela na drugi konec prodajalne streč kupcem.
Ker pomočnica Tatjana KAVČIČ to dopoldne ni delala, šmo povprašali učenko III. letnika trgovske šole Ireno Osredkar iz Žabnice, kako se počuti v kolektivu »enojke«.
»Veselje imam do tega poklica. Rada postrežem kupcem. Želim, da bi se po končani šoli zaposlila v prodajalni in se naprej izobraževala«.
Ljubica Mitrovska
Prav tako je v II. letniku trgovske šole. »Zelo sem zadovoljna v prodajalni, z ostalimi se dobro razumemo. Želim si, da bi po končani šoli prodajala obutev z istimi sodelavci, ki so mi pomagali, da sem še bolj vzljubila poklic trgovke.«
Kolektiv »enojke« v Kranju sedaj vsaj delno poznate. Želimo jim, da bi še v bodoče tako dobro prodajali in se razumeli med seboj. Upamo tudi, da bodo kmalu dobili ortopedske čevlje in halje, ki si jih tako želijo.
Kolektiv kranjske »enojke«: poslovodja Vinko Poklič, Silva Florjančič, Irena Osredkar, Tatjana Kavčič, Marinka Pevec in Ljubica Mitrovska
Skupina, ki bo pomagala pri uresničitvi novega jesensko-zimskega prospekta. So vam všeč?
Naš izvoz v spomladanski sezoni
Nedvomno sodi izredno povečanje izvoza naših izdelkov med največje uspehe na področju prodaje. Iz uradne statistike povzemamo, da je znašal izvoz do konca meseca maja 392.165 parov čevljev v vrednosti 1.462.113 USA $, kar je za 44 % več kot preteklo leto.
še posebej je pomembno, da se je spremenila struktura izvoza, saj gre skoraj celotno povečanje izvoza na konver-
Sodelavci, prosimo, da v času kolektivnega dopusta prijavite vse spremembe glede bolniških izostankov v izplačilnem oddelku (tel. 35).
Navedite prosimo kateri zdravnik je podpisal stalež in točen datum za čas bolova-nja. Bolniške nakaznice mo-
tibilno področje, kamor smo prodali 300.165 parov čevljev v vrednosti 959.654 USA $ ali kar za 75,5 % več kot preteklo leto.
Ob nekaterih spremembah v deviznem režimu, predvsem pa zaradi izboljšanih pogojev do tujih partnerjev, smo uspeli delno izboljšati tudi rezultate v doseganju lastne cene, čeprav še ne moremo biti s temi rezultati zadovolj-
rate prav tako prinesti, za čas bolovanja med rednim dopustom. Obvestite nas tudi, če gre sodelavec v zdravilišče ali bolnišnico. Vsako spremembo morajo okoličani javiti zdravniku (stalnemu) in nam.
Izplačilni oddelek
ni, ker so kalkulativne izgube še vedno zelo visoke.
Kljub omenjenim izgubam pa smatramo, da je povečanje izvoza koristno za našo tovarno in sicer iz naslednjih razlogov:
a)	povečanje izvoza pomeni potrditev našega prodora na nemško tržišče in s tem garancija za trajne možnosti plasmaja na tem tržišču;
b)	z izvoznimi krediti smo še izboljšali našo plačilno sposobnost, kar nam delno popravlja sicer negativne finančne rezultate tovrstnega izvoza;
c)	čeprav so pogoji za izvoz neugodni in se to odraža v pokazateljih o jugoslovanskem izvozu, smo vendarle uspeli bistveno povečati in hkrati izboljšati pogoje. Zato upravičeno menimo, da lahko smatramo to povečanje za investicijo, ki nam lahko da v
bodočnosti ugodne rezultate, saj se bodo pogoji za izvoz gotovo izboljšali.
Ni nepomembna ugotovitev, da je Peko s povečanjem izvoza na konvertibilno tržišče z dejanjem dokazal, da se vključuje v prizadevanja tistih, ki želijo doprinesti k stabilizaciji našega gospodarstva.
d)	šele letošnja spomladanska kolekcija je ob večjih serijah in odlični pripravi pokazala mnogo prednosti, ki jih ima naš osvojeni koncept dela za proizvodnjo. Menimo, da smo zelo uspešno prestali preizkušnjo naših sposobnosti za nastop na najzahtevnejših tržiščih in da nam bodo te pridobljene izkušnje lahko koristile pri nadaljnjem delu. Naročila za sezono je-sen/zima 1971/72 to nedvomno potrjujejo.
Janez Bedina
OBVESTILO
MISLI
Slab človek se ne zadovoljuje s tem, da komu odvzame položaj, temveč, da ga še umaže in uniči.
Narava je spremenljiv oblak: vedno je isti in vedno je drugačen.
Zločin An kazen rasteta na istem drevesu.
Bolniško oskrbnino bomo izplačevali 9. julija, čas bomo javili vašim obračunoval-kam. Tisti, ki trenutno ne delate, pridite 9. julija po
12.00	uri v izplačilni oddelek, če pa ne morete sami dvigniti. javite to prosim do 7. julija.
Sodelavke, ki delate v skrajšanem delovnem času, priskrbite si vse brez izjem potrdila za skrajšan delovnik za julij in ga prinesite na dan izplačila. Potrdila dobite v naši ambulanti.
Prodaja čevljev v Mercatorju
Na sliki je del prodajnega prostora s čevlji v novi »Mercatorjevi« blagovnici v Tržiču. Prodaja obutve »Peko« in njenih kooperantov je proti pričakovanju zelo dobra. Mesečno prodajo v lastni režiji za 40.000 do 50.000 dinarjev regularne obutve. Tovarna je z upravo »Mercatorja« sklenila pogodbo, da bodo prodajali obutev v vseh blagovnicah po Jugoslaviji.	M. K.
Obisk pri francoskih sindikatih
V času od 31.5. do 4. 6.1971
je delegacija republiškega odbora sindikatov industrije in rudarstva S'övenije obiskala Francijo. V delegaciji smo bili: vodja delegacije in pčd" predsednik republiškega odbora sindikatov industrije in rudarstva Sdovenrjie Srečko Mlinarič, predsednica občinskega sindikalnega sveta Ajdovščine Elizabeta Kodrič, ki je zaposlena kot industrijski psiholog v tekstilni tovarni v Ajdovščini, član IO sindikalne organizacije »Mura« v Murski Soboti ing. Štefan Pintarič in jaz. Z nami je bil tudi prevajalec Tone Rokavica, ki je strokovni sodelavec Zveze de’avskih univerz Slovenije. Našo delegacijo je povabila v Francijo Federacija sindikatov usnjarske, oblačilne in tekstilne industrije Francije. Delegacija te federacije je lanli obiskala Jugoslavijo in je bila tudi gost v naši tovarni.
Potovanje z letalom od Zagreba do znanega Idtališča Only je trajalo manj kot dve uri. Na Orlyju bi nas morala sprejeti uslužbenka sindikalne federacije, a žal smo se zgrešili, kar pa sploh ni čudno, saj je bila na letališču strašna gneča. Zato smo najeli taksi dn se odpeljali v mesto, kjer ima sindikalna federacija svoj sedež.
Naš program je bil zelo Skrbno pripravljen dn je potekali točno po vnaprej določenem načrtu, ki pa je bil zelo obsežen.
Naslednjega dne dopoldne smo začeli z razgovorom z voditelji Federacije sindikatov usnjarske, oblačilne in tekstilne industrije, ki je organizirana v okviru Franco-
ske konfederacije demokratičnega deda (CFDT). Popoldne pa smo prisostvovali tiskovni konferenci, na kateri so predstavniki sindikalne federacije seznandili javnost s programom dela, ki so ga sprejeli na kongresu v. maju 1971. V lepo urejeni in ilustrirani publikaciji so izdali obširno poročilo o vtisih z obiska v Jugoslaviji. Prisotnim novinarjem so predstav vili našo delegacijo z željo, da jum odgovarjamo na zastavljena vprašanja.
V okviru razgovorov so nas naši sogovorniki seznanili z njihovim delom in pogoji, ki so dokaj težki glede na kapitalistični družbeni sistem, ki v Franciji še vedno obstoja. Na osnovi tega se francoska družba deli na izkoriščevalce in izkori-ščance. To delitev so najbolj zgovorno potrdili majski dogodki 1968. leta. Sindikati se zavzemajo za to, da bi vzbudili pri delavskem razredu občutek, da so dejansko izkoriščani, kajti le osveščeno delavstvo je pripravljeno na brezkompromisno borbo s «kapitalističnim razredom.
Sicer je «mnogo pra-vdc delavskega razreda formalno uzakonjenih, vendar jih lastniki kapitalisti ne izpolnjujejo. Prav zato pa so sindikati organizacija, kjer «se delavci skupno lahko borijo za svoje pravice. Sindikalna federacija se v svojem programu zavzema za nacionalizacijo proizvodnih sredstev in uved-Ibo samoupravljanja, za uvedbo socialističnega družbenega sistema. S spoštovanjem in odobravanjem gledajo naš družbeni «sistem, za katerega menijo, da jim je lahko vzor
in napotilo «pri njihovem delu. Razgovori so biß preobširni, da bi o njih podrobneje pisali. Omenil «bi le, da se mi pravzaprav ne zavedamo, kako ugodni pogoji za dalo so pri nas. Zlasti mlajša generacija si težko predstavlja, kakšno je življenje in delo naših sotovarišev v državah s kapitalističnim družbenim sistemom, kjer ni osebne svobode, niti svobodnega dala in večkrat niti osnovnih človeških svoboščin.
Prvi dari je torej minil v razgovorih, drugi dan pa smo obiskali mesto Cambrai v severni Franciji. Ogledali smo si tovarno volnene konfekcije in se pogovarjali z vodstvom sindikalne organizacije v tej tovarni. Nato smo obiskali še tekstilno tovarno v mestu Tansoaing. Zvečer smo imeli v Lillu razgovore s pokrajinskim vodstvom sindikalne organizacije severne Francije.
Po vrnitvi v Pariz smo si tam ogledali še manjšo tovarno krzna. Poleg uradnih pogovorov dn obiskov v tovarnah, so naši gostitelji uvrstili v program tu«di ogled zgodovinskih im turističnih znamenitosti Pariza.
Malo pred odhodom smo prisostvovali še uvodnemu delu seje biroja sindikalne organizacije. Poslovili smo se od naših gostiteljev z Občutkom obojestranskega zadovoljstva in z ugotovitvijo, da je izmenjava mnenj koristila, njim kot napotilo in vzor v borbi za delavske pravice, nam pa kot vzpodbuda pri nadaljnjem razvijanju in utrjevanju samoupravnega sistema in krepitvi mednarodne delavske solidarnosti.
Marjan Markič
Kam so odšli absolventi osnovnih šol?
Na vseh treh tržiških šolah sta letos končala osnovnošolsko obveznost 202 učenca. Od teh bo približno 30 učencev nadaljevalo šolanje še v osmem razredu. S sedmim razredom imajo sicer možnosti izstopa iz šole, ker pa si želijo pridobiti popolno osemletko, se bodo vpisali še v zadnji razred.
Po podatkih iz ankete, ki je bila izvedena v tržiških šolah, se je odločilo za takojšnjo zaposlitev samo 50 učencev. Toda kje so ostali? Kam in v katere šole so se usmerili, ali bodo nadaljevali šolanje v srednjih in poklicnih šolah? Taka in podobna vprašanja so skoraj vsak dan na dnevnem redu zavodov za zaposlovanje, delovnih organizacij, ustanov itd.
Tudi pri nas ni preveč velikega povpraševanja, ne po štipendijah in ne po prostih učnih mestih raznih poklicev. Prav te dni so bili objavljeni razpisi štipendij in učnih mest. Po prvih ugotovitvah ne bomo popolnili vseh željenih mest, čeprav bi bilo z ozirom na pomanjkanje strokovnega kadra to nujno.
Zaradi manjšega prirastka prebivalstva je letos, in bo še dve prihodnji leti, 60 otrok manj končalo osnovnošolsko obveznost kot prejšnja leta. Najbrž pa ta naravna sila ne bi smela zadržati zanimanja za zaposlitev v našem podjetju. Vse kaže, da je ostalo zakoreninjeno mnenje, da je v čevljarski industriji zaposlen samo čevljar, ki si ga predstavljamo zamaščenega in zasmoljenega, sedečega na trinožniku. Slika današnjih čevljarskih obratov je čisto drugačna.
Nova telefonistka mladinka Milena Saje v novi telefonski centrali
Avtoriteta, kaj je to?
čevljarstvo se z razvojem tehnologije poslavlja od klasične čevljarske delavnice in stopa vštric z ostalimi industrijskimi panogami. Razvijamo se v moderno industrijo, ki se vse bolj nagiba že v kemično in gumarsko stroko, kjer je naša prihodnost. čevljarska industrija ni v primerjavi z drugimi industrijskimi vejami prav nič manj vredna.
Bogata oprema sodobnih avtomatiziranih proizvodnih dvoran s stroji, ki so sposobni opravljati več delovnih operacij hkrati, je nadomestila in izpodrinila klasično obrt. Ljudje se izogibajo čevljarske industrije predvsem zaradi nepoznavanja, čeprav osebni dohodki niso nizki. Tudi pri štipendijah in učnih nagradah sploh nismo skromni.
čevljarska industrija potrebuje šolane ljudi, če hočemo ostati kos zahtevam trga in se prilagoditi novim tehnološkim procesom, moramo nuditi čim večjo možnost šolanja in zaposliti strokovnjake, ki bodo sposobni slediti razvoju. Prav to zadnje pa se samo ponuja!
Milka Meglič
Večkrat se posamezniki in skupine v delovnih organizacijah sprašujejo, kakšno naj bo vodstvo, ki bi bilo sposobno in organizacijsko enotno.
V tem kratkem sestavku bom poskušal odgovoriti na to vprašanje. Najprej bi se ustavil pri pomenu besede organizacija. Sodobna tehnologija danes zahteva čim boljšo organizacijo, pogoj zanjo pa so strokovnjaki, ki vodijo, delajo in ustvarjajo. Zato je kadrovska struktura vodstva zelo pomembna.
Znanje samo ni dovolj, da posameznik izstopa in je vodilni v delovni enoti ali organizaciji. Ustvariti si mora
Nov diesel viličar
Na sliki je nov diesel viličar z 2500 kg nosilnosti. Podjetje ga je kupilo pri INDOS Ljubljana. Namenjen je za notra-
nji transport, največ za gu-marno, skladišče, nakladanje in razkladanje materiala z dostavnih avtomobilov. Tehta
4600 kg in ima 33 konjskih moči. Upravlja pa ga Zdenko Tišler.
Vse fotografije M. Kunšič
avtoriteto, kajti le-ta ima važen pomen v organizaciji dela, ker ima dober vpliv na okolico. Vse prevečkrat nas zavedejo »zveneči nazivi« nekaterih, ki s svojo avtoriteto vzbujajo strah in nelagodnost. Vendar je taka avtoriteta le formalna, ustvarili so si jo s položajem v družbi, na delovnem mestu ali pa s šolsko izobrazbo. Večkrat njihova neelastičnost pri odločitvah povzroča pri ljudeh določen odpor...
Nasprotje temu so posamezniki, ki so si pridobili avtoriteto s pridnostjo, znanjem, pravilnim odnosom do dela in pozornostjo do sodelavcev. Pridobijo si širši krog »poslušalcev« in pri tem dosegajo boljše rezultate. Stališča posameznikov in skupin so enotna, to pa ustvarja več-
jo medsebojno povezanost v kolektivih in dobre odnose med sodelavci, tako da je sodelovanje v vseh delovnih organizacijah uspešno.
Avtoriteta sama pa je v tesni zvezi z disciplino in odgovornostjo. Disciplina bi morala biti zavestno pokoravanje določenim zakonom in normam, ki smo si jih sami postavili, da bi dosegali boljše rezultate pri delu, ne pa iz strahu pred sankcijami. Vsak posameznik bi se moral zavedati, da je za svoje delo odgovoren.
V veliko pomoč pri urejanju raznih vprašanj so družbeno politične organizacije, ki v mejah svojih pristojnosti določajo dolžnosti, pravice, odgovornost in sankcije v kolektivu. In prav je tako!
Lado Klančar
Praktikanti
Konec junija je prišlo v podjetje večje število študentov. Ker so se pretežno zaposlili v proizvodnih oddelkih, se z njimi srečujete in mogoče molče vprašujete, kaj delajo ti mladi obrazi.
Na srednji tehniški čevljarski šoli v Kranju imamo v treh letnikih 29 štipendistov, ki morajo opraviti enomesečno obvezno prakso. Trije od teh opravljajo prakso v obratu v Trbovljah, kjer so tudi doma. Dijaki opravljajo naloge kot so določene v učnem programu od prirezovalnice, šivalnice pa do montažnih oddelkov.
Kot vsako leto, smo tudi letos sprejeli dijake drugega razreda gimnazije, štiri po številu. Proizvodno delo je v šolskem programu tehnične vzgoje in se zato zaposlujejo prav v delovnih organizacijah. Poleg teh večjih skupin smo
sprejeli na obvezno prakso tudi dijake: srednje ekonomske šole, administrativne šole, srednje tehniške šole — oddelek za strojništvo, oddelek za kemijo, elektro oddelek in študentko višje upravne šole.
Upamo, da jim bo praktično delo ob teoriji, ki so jo dobili v šoli, koristilo in izpopolnilo njihovo znanje.
Prav je, da se vsi že v šolskih klopeh seznanijo z delom in organizacijo tako in drugačno, predvsem pa uvajanje in spoznavanje velja za tiste, ki se bodo zaposlili pri nas. Praksa jim bo koristila pri zasedbi bodočih delovnih mest, tistim pa, ki še niso usmerjeni v poklic, pa nudimo vpogled v visoko razvito industrijo in omogočimo lažjo življenjsko odločitev — poklic.
Milka Meglič
Kam na dopust?
Še nekaj dni je do dopustov. Sladkih in slanih, s priokusom morja, planin, jezer in najbrž tudi letošnjih cen. Vse smo že pretehtali pred meseci. Dopust imamo (nimamo) že splaniran. Zanimalo nas je, kako in kam gredo na dopust naši sodelavci. Naredili smo majhno anketo po tovarni in takole so nam odgovorili:
DANI OSREDKAR iz šivalnice 514: Dopusta imam 18 dni. Preživela ga bom s fantom v Umagu. Letošnji regres 400,00 din nama bo že nekako v pomoč, da bodo dnevi v Umagu še prijetnejši.
IVAN JERMAN iz lepljene
II: »Dopust, ja tega imam pa 30 dni,« se je hudomušno nasmehnil Ivan iz Ročevnice. »Z ženo greva na Notranjsko, na ženin dom. Tam sva že nekajkrat preživela po 18 dni v vasi Treh kraljev, ker za morje ni bilo dovolj cvenka. Veste, nova hiša v Ročevnici je zahtevala svoje, tako da je morje kar zbledelo med, dopusti zadnjih let.«
NEVENKA MILIČ iz dokon-čevalnice: »Z družino gremo
Tatjana Ribarič
za teden dni na morje v Cri-kvenico, en teden pa bomo preživeli v Beogradu. Regres bo zelo dobrodošel, posebno za dopust na morju. Najbrž imajo v Crikvenici poleg slane vode tudi take cene.«
MALČI BALIČ iz lepljene I:
»Pri Peku sem že 26 let. Sedaj delam v lepljeni I. Z možem, ki dela prav tako v tem oddelku, greva za 10 dni v Sarajevo. Otroci pa po svoje, saj so že dovolj stari. Dopusta imam 30 dni. Porabim ga tako, pol doma druga polovica pa je pravi dopust.«
ing. arh. MAKS SEDEJ iz splošnega sektorja: »Letošnji dopust, imam ga 17 dni, bo prvi v moji službi. Sklenil sem, da jo bom z avtom mahnil v Španijo. Ta dežela se mi zdi zelo zanimiva, zato mislim, da ne bom razočaran.«
TATJANA RIBARIČ iz vul-
kanizacije: »Enajsto leto sem že v vulkanizaciji, zato imam 24 dni dopusta. Z družino bomo preživeli dopust v Banja-lah na Rabu, pri moževih
Malči Balič
Ing. arh. Maks Sedej
starših. Veste, če ne bi bilo te ugodnosti, bi morali dopust skrajšati za polovico. Tako se bomo v 18 dneh dovolj odpočili in naužili morja ter sonca.«
Nekateri bodo preživeli prijeten dopust, drugi manj, vsem pa želimo, da svoje dopustniške dneve dobro izkoristijo in se spočiti ter zadovoljni vrnejo nazaj v tovarno. Vse tiste, ki bodo doživeli kaj zanimivega, prosimo, da nam napišejo. Najboljši članek bomo objavili in honorirali v »Čevljarju«. M. K.
Dani Osredkar
Nevenka Milič	Ivan Jerman
Nasveti za dopuste
V prejšnji številki smo pisali, kam na dopust, danes pa vam bomo napisali nekaj nasvetov.
Najprej za avtomobiliste. Vsaka peta slovenska družina ima avtomobil. Tako vsaj trdijo statistiki. Le malokatera motorizirana družina se bo letos odpovedala dopustu, s seboj pa bodo seveda vzeli svojega ljubljenca — avto.
Pred odhodom na dopust moramo veliko stvari sami pripraviti.
Najpomembnejše so zavore. Preskusite jih na neprometni in suhi cesti. Pri hitrosti 50 km na uro močno pritisnite na zavore, potem pa preglejte sledi. Ne smejo biti daljše kot 30 metrov, sledi obeh koles morata biti enako dolgi. Vsako odstopanje pomeni, da z zavorami nekaj ni v redu. Na dopust se odpeljite le z brezhibnimi gumami, pazite, da bo dovolj pritiska v njih.
Z dobrimi gumami boste varno vozili, brezhibne zavore vas lahko rešijo najhujšega, poskrbeti pa morate tudi za motor. Dober pregled, zamenjava olja in drugo, pa boste dopust preživeli še lepše.
Sproščeno na dopust! Če se odpravljate na morje, vzemite s seboj preprosto garderobo. Stare kavbojke, mornarsko majico, debel pulover v primeru nevihte in končno kopalke, brez katerih ne moreš biti na morju.
Počutimo se sproščene, nobenih make-upov, posebnih frizur. Obutev naj bo udobna, lahka in zračna.
Tisti, ki bodo potovali, naj si po možnosti ogledajo zanimivosti krajev, ne samo bifejev in restavracij. Čim več se poskusite gibati, v vsakem večjem kraju je dovolj priložnosti za reekreacijo, ki je med dopustom nikar ne zanemarite.
Želimo vam vsem skupaj, da bi dopuste, kjerkoli že boste, preživeli kar najlepše. Sicer pa vam želimo obilo zabave in kar najbolj spraznjene žepe ob vrnitvi domov, saj se boste dopusta tako še dolgo spominjali.
POVZETEK IZ »PISANEGA PETKA«

ZA VAS
Kmalu se bodo prenehali vrteti stroji in naša tovarna bo za dobrih 18 dni stala, ker bomo odšli na kolektivni dopust. V času dopusta se moramo odpočiti, če se bo le dalo nasončiti in tudi kopati. Tako se bomo radi spominjali teh dopustniških dni.
Kjerkoli boste preživljali dopust, boste morali upoštevati, da različni kraji in temperaturne razlike, pa še seveda možnosti zabave, zahtevajo različno garderobo. Garderoba za oddih v planinah se razlikuje od oblek, ki jih boste imele za seboj za počitek ob morju. Predvsem ne pozabite vzeti na morje s seboj elegantno večerno obleko, da ne boste presenečene v kaki obmorski restavraciji, ko bodo vsi ljudje okrog vas lepo urejeni in oblečeni.
Pa moški?
Tudi ti bodo morali paziti na svojo garderobo, predvsem, če bodo na dopustu ob
morju. Nekaj novosti je pri moških oblekah, ki jih poskušajte upoštevati, predvsem pri vrstah blaga. Pojavljajo se tanki tvidi, črtasti materiali, vzorci ribjih kosti ter prince de gales. Priljubljene so obleke, kjer so suknjiči in hlače iz istega blaga, še vedno pa so priljubljeni tudi vzorčasti suknjiči in enobarvne hlače in narobe. Hlačnice so krojene ravno, le proti robu se rahlo razširijo med 46 in 50 cm, zavihkov ni. Suknjič je še vedno daljši in oprijet. Dolžina je okoli 76 cm. Spet so v modi stranski razporki ter široki reverji. Zapenjanje je letos večinoma enovrstno, s tremi gumbi. Žepi so vrezani ali našiti. In barve? Letošnje modne barve so rjava, kovinsko modra, siva ter bele barve in barva peska.
Pa nikar ne pozabite na dobro voljo in skušajte preživeti prijeten dopust.
Vida Rozman
Kako pritegniti bralca?
Priznanje predsedniku
Za prizadevanje in vestnost pri vodenju mladinske organizacije tovarne je dobil predsednik Jože Klofutar ob mesecu mladosti priznanje občinskega komiteja zveze mladine.
Naj vam ga predstavimo. Rodil se je 7. marca 1945 v Tržiču. Po končani gimnaziji se je zaposlil v gumami na dvo-valjčniku. Ko se je vrnil iz »vojske«, je nekaj časa delal v lepljeni I, nato pa kot knjigovodja osnovnih sredstev v finančnem sektorju. Ob ustanovitvi elektronsko-račun-skega centra je prevzel mesto programerja, kjer dela še sedaj.
Obiskali smo ga na delovnem mestu. Zastavili smo mu nekaj vprašanj, na katera je rad odgovoril.
Kdaj si prevzel mesto predsednika MO?
Leta 1968. Letošnji mandat je že tretji. Vsa leta sem poskušal voditi organizacijo po svojih najboljših močeh.
Kaj je mladina dosegla z vključitvijo v akcijo 75?
Organizacija je zaživela, začeli smo delati načrtno. Po strokovni oceni skupine, ki je vodila akcijo, smo bili med najboljšimi organizacijami v Sloveniji. Pridobili smo si širši krog mladih, ki aktivno delajo v predsedstvu po vnaprej določenem programu.
Kaj misliš, da bo treba še narediti do konca letošnjega leta?
Čaka nas še veliko dela. Organizirali bomo sestanke po oddelkih in poskušali pritegniti čim večje število mladih za aktivno družbeno politično delo.
Za vse tiste, ki plačujejo mesečno članarino, bomo organizirali izlete, kulturne in športne prireditve, tako kot smo obljubili. Navezali bomo stike z aktivi v občini in izven nje.
Imaš kakšne želje?
Seveda. Vsi se bomo morali potruditi, da organizacija ne izgubi sedanje afirmacije, ki smo jo dosegli v tem letu. Želim, da bi bilo sodelovanje z vodstvom podjetja še naprej tako dobro kot doslej. Prepričan sem, da so tako moje kot želje mladih, ki že aktivno delajo enake: pritegniti čim širši krog sodelavcev in dati organizaciji mesto kot ji gre v tako velikem podjetju, kot je naše.
Predsedniku hvala za odgovore in iskrene čestitke za priznanje njemu in celotni mladinski organizaciji.
Uredništvo
Sodelovanje radia Tržič in mladinske organizacije Peko
Na pobudo delavcev »Radia« Tržič smo začeli v predsedstvu resno razmišljati o tem, da bi prirejali javne, radijske oddaje. Mislimo, da je prav, če povemo kaj več o tem načrtu, saj je zanimiv in pomemben za našo dejavnost.
Oddaje bi bile sestavljene iz treh delov. Najprej bi bilo neke vrste tekmovanje (kviz) med oddelki v našem podjetju, morda med aktivi v občini, ali bi na oddajo povabili mladinske aktive iz podjetij, ki so nam sorodna (Alpina, Planika, Konus itd). To bi bil ciklus tekmovanj na izpadanje, v finalu pa bi se pomerila najboljša aktiva za naslov zmagovalca.
Drugi del bi bil namenjen vsem tistim, ki jih veseli
igranje na kakšen instrument, petje ali recitiranje. To ne bi bilo tekmovanje, ampak le priložnost za vse skrite talente, da bi na javni oddaji pokazali svoje znanje in sposobnosti. Na koncu oddaje, v tretjem delu, bi imeli razgovor z znano osebo in to iz naše občine ali pa tudi izven nje. Ta znana oseba bi lahko bil politični delavec, športnik, glasbenik in podobno. Na oddaji bi sodeloval ansambel Radia Tržič, ki bi spremljal pevce. Radio Tržič bi poskrbel za vse tehnične strani (ozvočenje, prenos po radiu, konferansje, glasbena spremljava) in tako praktično sploh ne bi imeli izdatkov. Nasprotno, po oddaji bi lahko organizirali plese, ki bi
»Hudimana, Francelj, si že bral tisto v našem časopisu? Madonca, je dobro. Preberi!« Tako reagiramo na zanimiv članek v časopisu, če je napisan tako, da nas pritegne. Ves čar takega pisanja je v neposrednem stiku med avtorji in bralci. O tem nam je na petdnevnem seminarju predaval dipl. psiholog Saša Micki. Povzemamo njegove misli.
Sistem obveščanja in informiranja postaja vse bolj pomemben za vsako delovno organizacijo. Avtorji sestavkov v glasilih se vsak po svoje trudijo, da bi informacije našle pot do bralcev. Raziskava glasil delovnih skupnosti pa je ugotovila, da mnoge informacije ne dosežejo osnovnega cilja, to je, da ne ostanejo v bralčevem miselnem procesu. Preprosto povedano: bralci, pri katerih nastopajo posamezni psihološki elementi (interesi, stališča) samo preletijo članke. Kakšni so ti psihološki elementi pa si preberite v naslednjih odstavkih.
Interesi
Treba je poznati interese bralcev, katerim so namenjena glasila. Interesi posameznikov, skupin, so pogoj, kako bo članek sprejet. Zato morajo avtorji tenko prisluhniti širokemu krogu svojih 'bralcev. Najbolj pritegnejo bralce s preprostimi in jasnimi' članki, 'ki imajo prizvok človeškega »faktorja«. Kaj je ta faktor? Jedro le-tega je, da vnese v posamezna glasila več vsakdanjega: razgovore z malimi ljudmi, opise njihovih hobijev, fotografije se postavijo v prve plane in s tem predstavijo dolgoletne sodelavce, novatorje, jubilante in druge.
nam prinesli kakšen dinar od tistih, ki ne plačujejo mladinske članarine. Zamisel je dobra, muči nas le vprašanje, koliko mladincev, aktivov iz naše ali drugih občin bo pripravljenih sodelovati. Moramo se pač zavedati, da še tako dobro pripravljene oddaje ne morejo uspeti brez nastopajočih.
S temi oddajami bi poživili dejavnost kluba, hkrati pa bi izpolnili vsako tretjo soboto z enournim programom in kasneje še s plesom.
Čeprav je vsa stvar še v povojih, že zdaj računamo na vse tiste mladince in mladinke, ki bi želeli nastopiti in pomagati, da bi oddaje čim bolje uspele.
Jože Klofutar
AVtorji morajo pisati v množinskih oblikah, tako bodo bralci doživljali v njih sebe. Izogibajo naj se pisanja v prvi osebi ednine, saj s tem dosežejo slab učinek. Namesto intimnega stika dosežejo samo odpor. Pri pisanju je poglavitno, če bralec doživi enotnost stališč z avtorjem. Pisanje na najrazličnejše načine izraža neposredno skrb za človeka in ima vedno največji krog bralcev.
Stališča
Definiramo jih kcit pridobljen način razlaganja pojavov in reagiranja le^teh v okolju. Poznavanje stališč je pomembno tedaj, ko jih z objavljenimi članki poskušamo spreminjati.
Če avtorji poznajo mnenja in stališča bralcev v zadevi, ki jo opisujejo, dosežejo
Zadnje čase se vse več govori o tem, da bi naša mladinska organizacija prevzela upravljanje mladinskega kluba v Tržiču.
Problematiko tržiškega mladinskega kluba vsi poznamo, le nekateri bolj drugi pa manj. Ustanovili so že več odborov kluba, a nobenemu ni uspelo povečati dejavnosti. Sestavili so nekaj programov dela, vendar ni prišlo do realizacije niti v enem primeru. Mladinske pa tudi druge organizacije so večkrat razpravljale o klubu in problemih v zvezi z njim. Tako je tudi naše predsedstvo razpravljalo o tem v okviru priprav na redno letno konferenco OK ZMS. Na skupnem sestanku predsedstev mladinskih organizacij v naši občini, so člani našega predsedstva predlagali, da se dokončno reši, kaj bo s klubom. Ostaneta dve možnosti: vrniti prostor občini — v tem primeru ostane mladina praznih rok — ali pa naj se odda klub v upravljanje enemu od mladinskih aktivov, ki bi ga izvolil odbor kluba.
Na zadnji seji OK ZMS je predsednik tov. Silvo Plajbes ponudil našemu aktivu prevzem kluba, ki bi moral pripraviti program in izvoliti odbor, ki bo skrbel samo za delovanje kluba. Predsedstvo našega aktiva še ni razpravljalo o tem, vendar se je v razgovoru z nekaterimi člani predsedstva dalo sklepati, da je predlog sprejemljiv. Seveda pa ne smemo računati samo na člane predsedstva, da bodo samo oni skrbeli za klub. V odbor želimo vključiti vse tiste, ki imajo veselje do dela na področju kulture, športa in seveda tudi zabave. Zato že sedaj vabimo vse, ki so zainteresirani za delo v okviru kluba, da se javijo članom predsedstva mladinske organizacije v svojem oddelku.
dvoje: da je članek »živ«, in za bralce dovolj prepričljiv.
Zaključek
Enotnega pravila, recepta, ki bi vedno povezoval stik med avtorji in bralci ni, vendar z upoštevanjem nekaterih občih «.poznanj obveščanja samoupravljalcev v različnih situacijah, pa lahko ta stik izboljšamo.
Prizadevanje avtorjev,, njihov posluh, da predstavijo posamezne teme na način, ki ga bralci razumejo, mora biti vzpodbuda za vzpostavitev neposrednega stika, ki v glasilih »zaživi in pritegne«.
Možnosti je veliko. Le ozreti se je treba malo naokrog, prisluhniti ljudem, pisati razumljivo in uspeh gotovo ne bo izostal.
M. K.
Razmišljamo o tem, kaj naj bi zajemal program dela v klubu. Po našem mnenju bi morala biti dejavnost kluba čim bolj pestra, ker bomo le tako ustregli čim večjemu krogu mladih. Seveda bi bilo najboljše izvedeti za želje mladih in na osnovi tega izdelati program.
Klubske prostore bi lahko uporabljali za različne namene. Dvorano bi dali na voljo šahovskemu klubu, folklorni skupini, mladinskim aktivom v občini in tako bi bil klub ves teden zaseden. Tudi oddaje, ki jih mislimo pripraviti s tržiškim radiom, bi bile v okviru dela tega kluba. Organizirali bi razne konference, predavanja, plese in tudi plesne vaje, če bi bilo zanimanje za to.
To bi bil le okvirni program dela, seveda bi bilo potrebno vse podrobneje izdelati, kar pa je odvisno od odbora in ostalih mladinskih aktivov in organizacij. Predpogoj za vse to pa je, da se naša mladina odloči, da bo prevzela klub v upravljanje in poskušala rešiti ta problem, ki meče precej slabo luč na OK ZMS in končno na vso mladino v Tržiču.
Jože Klofutar
Misli
Raje imam norost, ki me razveseljuje, kot pa modrost, ki me dolgočasi.
Upanje je pogosto lovski pes, ki ne najde sledi.
Zvijača je pamet podležev in obramba neotesancev.
Učena glava se priklanja zlatemu bedaku.
Kazen je plod, ki na skrivaj zori v cvetu užitka.
Mladinski aktiv
Varstvo narave
Pred kratkim smo tudi Slovenci dobili — kot zadnji v državi — zakon o varstvu narave. Problematika varstva narave je mnogo bolj pereča kot si mislimo. Nismo ravno poklicani, da o tem pišemo v našem časopisu na dolgo in široko, dolžni pa smo podpreti napore in prizadevanje peščice tistih Slovencev, ki jim ni vseeno, v kakšnem okolju živimo in kako bodo živeli naši potomci.
Zmotno je mnenje, da zajema varstvo narave le vzdrževanje zelenic in zaščito živalskih vrst. Zavedati se je treba, da so zrak, voda in plodna plast zemeljske skorje osnovne naravne dobrine, brez katerih ne bi bilo življenja.
Ce se seznanimo z nekaterimi predpisi, ki govore o varstvu narave v razvitejših deželah in primerjamo še dopustno koncentracijo strupenih plinov v zraku pri njih in pri nas, se lahko zgrozimo. Dopustne stalne koncentracije smo v nekaterih krajih pri nas prekoračili tudi za več kot 10 krat. Ali se zavedamo, da železarne, cinkarne, topilnice svinca, tovarne glinice in aluminija, cementarne in kemične tovarne zastrupljajo zrak razen s strupenimi plini tudi s prašnimi delci? V bližini takih objektov je poleg posušenega drevja, tišine brez ptičjega petja; opazno tudi zastrašujoče naraščanje bolezni dihal, alergij, kožnih in očesnih bolezni pri ljudeh. Naravnost žalostno pa je, da bo verjetno šele ogroženost človeka prisilila krivce, da bodo poskrbeli za čistilne naprave.
Nekaterim ne gre v glavo, da zraka lahko zmanjka. Zresnili bi se, če bi jih nekdo spomnil, da je zračna prevleka okoli našega planeta tolikšna kot v pomanjšanem primeru jajčna lupina okrog njegove vsebine. Z onesnaženjem zraka pa vse bolj preprečujemo sončnim žarkom, ki so vir vsega življenja, da pridejo do tistih, ki so jim neobhodno potrebni za življenje.
Vodo neusmiljeno zastrupljamo s kemikalijami, detergenti, industrijskimi odplakami. Že dolgo jo tudi plačujemo. Nekateri futurologi zaskrbljeno zatrjujejo, da bomo ob koncu stoletja dobili vodo le še v konzervah.
Tik pred zaključkom redakcije (30. junij) smo zvedeli, da je naš delavski svet na svoji seji v celoti sprejel program za priključitev tovarne usnja Runo, ki je v prisilni upravi, k našemu podjetju.
Program je bil izdelan na podlagi poskusov, ki so jih naši delavci napravili v prostorih tovarne Rimo. Pred nedavnim smo navezali poslovne stike z belgijskim podjetjem TMB iz Zaven-tema, ki je doslej dobavljalo za nas predelane polizdelke za podlogo.
Belgijska firma TMB za predelavo polizdelkov v sky-
Ugotovili smo tudi, da je plodna plast zemlje še kako dragocena. Koliko je bilo zaradi odmrlega drevja odplak-njene plodne zemlje!
Koliko novega »krasa« smo s tem ustvarili? Danes gradbena podjetja prodajajo zemljo, ki ostane pri izkopavanju za gradnjo temeljev.
Ni še dolgo tega, ko se za take stvari še zmenili nismo, ali pa smo mislili, da je narava neizčrpna. Saj, zraka za dihanje je dovolj, vode za pitje in kuho tudi, hrana pa nam z malo pridnosti tudi ne bo zmanjkala. Vendar pa je tako mišljenje le kratkotrajna politika, še je čas, da se spoprimemo z vsemi težavami in rešimo, kar se rešiti da.
Branko Ivnik
vers je bila pripravljena sodelovati z našo tovarno. Za začetek smo v Runu izdelali prve poskusne metre s stroji, ki so trenutno na razpolago.
Tako so izdelali informativni program in ga 29. junija predložili obema zboroma skupščine občine Tržič, ki sta na 24. seji enoglasno potrdila program za pripojitev tovarne usnja Runo, ki je v prisilni upravi, k našemu podjetju in uvedbi nove proizvodnje. Tovarni usnja Runo se prisilna uprava izteče s prvim julijem. Odborniki so Ie-to podaljšali za nadaljnja dva meseca, v tem času pa bodo lahko izvršili formalni potek pripojitve k naši tovarni.
Po programu bo tovarna v sodelovanju z belgijsko firmo TMB predelovala polstro-jene materiale skyvars, namenjen za podlogo.
V	prvi fazi bomo izdelovali kot prvi v Jugoslaviji 500 kvadr. metrov skyvarsa dnevno. Program obsega štiri postopne faze proizvodnje. Računamo, da bomo lahko startali z začetno proizvodnjo že sredi avgusta.
M. K.
Uspeh
gasilcev
V	nedeljo, dne 20. junija je bilo občinsko tekmovanje članov gasilskih društev, kjer je nastopala tudi naša desetina, ki jo sestavljajo, razen podčastnika, samo mladinci.
Z vztrajnim delom so si v dobrem mesecu pridobili toliko znanja, da so na tekmovanju dosegli srebrno značko.
K uspehu jim čestitamo, kar naj jim bo vzpodbuda za nadaljnje uspešno delo.
Edo Petek
Tekmovanje ekipe prve pomoči
V dneh 19. in 20. junija je bilo v Velenju IV. republiško tekmovanje ekip prve pomoči, kjer je sodelovala tudi naša ekipa, ki je na občinskem tekmovanju dosegla prvo mesto.
Ekipa je tekmovala v tem sestavu:
Marta Saksida, Cirila Bertoncelj, Vilma Boncelj, Jožica Jakopin, Ivanka Klemenc, Jože Bukovnik ter v republiškem merilu dosegla 28. mesto, kar je glede na število tekmovalnih ekip ter zahtevnost nalog pri teoretičnem znanju in nudenju prve pomoči ponesrečencem, zelo dobra uvrstitev.
Namen tovrstnih tekmovanj je predvsem obnoviti teoretično in praktično znanje pri nudenju prve pomoči in s tem dopolnilno izobraževati obveznike enot civilne zaščite.
Edo Petek
V Runu kmalu razširjena proizvodnja
RAZPIS
Kadrovska komisija Tovarne obutve PEKO Tržič razpisuje za šolsko leto 1971/72 naslednje
I. ŠTIPENDIJE
2 na ekonomski fakulteti
1 na filozofski fakulteti — oddelek za psihologijo
1 na fakulteti za strojništvo
1 na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo — oddelek za kemijsko tehnologijo
1 na višji varnostni šoli
10 na srednji tehniški čevljarski šoli
1 na srednji aranžerski šoli
1	na srednji tehniški šoli — oddelek za kemijo
2	na srednji tehniški šoli »Iskra« — oddelek za strojno stroko
2 na ekonomski srednji šoli
1	na štiriletni administrativni šoli
2	na dvoletni administrativni šoli
Kandidati morajo poleg prošnje priložiti še: overjeni prepis zadnjega šolskega spričevala ali potrdilo o opravljenih izpitih z ocenami, izjavo, da drugje ne prejemajo štipendije in potrdilo o premoženjskem stanju.
Prednost pri podeljevanju štipendij imajo kandidati z boljšimi šolskimi uspehi in študentje višjih letnikov.
II. Obenem objavljamo PROSTA UČNA MESTA ZA:
—	strojnega ključavničarja	3	mesta
—	strugarja	1	mesto
—	orodjarja	2 mesti
—	pleskarja	1	mesto
—	elektrikarja	1	mesto
—	šivaiko zgornjih delov	obutve	15 mest
Pogoji za zasedbo teh učnih mest so:
—	uspešno končana osemletka
—	starost do 18 let
—	opravljen zdravniški pregled
Kandidati naj prošnji priložijo: zadnje šolsko spričevalo, izpisek iz rojstne matične knjige in zdravniško spričevalo.
V času šolanja nudimo učencem mesečno nagrado in povračilo prevoznih stroškov.
Prošnje sprejema kadrovski oddelek podjetja do vključno 10. julija 1971.
Peko je bil pokrovitelj letošnjega moto-crossa
Na sliki vidimo zmagovalca na letošnjem tekmovanju z mopedi na moto-crossu. Slikan je zmagovalec, naš sodelavec Andrej Pivk iz mehanične delavnice. Tekmovanje je bilo letos pod pokroviteljstvom naše tovarne
Nagradna križanka
Za križanko meseca mladosti smo dobili šestintrideset rešitev. Tovariš Jože Klofutar je izžrebal naslednje reševalce: 50,00 din dobi Ivanka Roblek, 30,00 din Janko Rozman,
20.00	din Breda Praprotnik, 10,00 din Marinka Prevc, Kranj I,
10.00	din Pepca Ovsenek, čestitamo.
Današnja nagradna križanka je posvečena prvi obletnici novega obrata v Trbovljah.
Nagrade so: 50,00 din, 30,00 din, 20,00 din, 10,00 din, 10,00 din.
REŠITVE POŠLJITE DO 7. AVGUSTA V UREDNIŠTVO ČEVLJARJA.
Prišli - odšli
Prišli v tovarno:
V izdelavo zg. delov 513:
Marija Starešina; v izdelavo zg. delov 515: Antonija Škulj, Marjana Čepin, Marija Korošec, Nada Mlakar, Marija Zupančič, Kristina Košir, Erika Kostanjšek, Terezija Kukovec; v gumarao: Drago Radič, Božidara Butara, Danilo Meglič; v mehanično delavnico: Bogomir Roblek; v splošni sektor: Bernarda Kranjec; v ERC: Slavica Gros; v prodajni sektor: Marjan Kralj.
Prišli v prodajno mrežo: Darinka Dudič, Vršac; Olga Dragar, Celje II; Nenad Pi-ljič, Zemun; Bora Savin, Novi Sad I; Silva Boršič, Celje II; Terezija Stanič, Krško; Jasna Wolf, Celje I; Katica Repalust, Zagreb I; Vesna Lustig, Zagreb I.
Odšli iz tovarne:
Ivan Gorjanc, Ludvik Šlam-bergar, Mira Rendulič, Angela Kovačič, Dragotin Cigič, Frančiška Mali; vsi sporazumno prenehanje dela; Marjan Marin, Stanislav Alič, Franc Smolej, vsi v JLA; Ana Kavčič, invalidska upokojitev; Olga Kaliope, odpoved podjetja; Janez Frantar, samovoljna zapustitev dela.
Odšli iz prodajne mreže:
Slavica Adžič, Ljubljana III; Stojan Jankovič, Niš III; Silva Boršič, Celje II; Ljubica Grabnar, Split; Branko Koščak, Zagreb I; Ante Lozi-na, Split; Zdenka Vadnjal, Ljubljana V; Vladica Gak, Zagreb II; Ljubica Sukaléc, Zagreb II; Prvoslav Milovanovič, Kragujevac.
Delavska dežela
Jugoslavija je dežela delavcev. Med vsemi zaposlenimi v družbenem sektorju je
25,5	% kvalificiranih, 23,8 % nekvalificiranih, 13,4 % pol-kvalificiranih in 6,7% visoko kvalificiranih delavcev.
Srednjo strokovno izobrazbo ima 13,6 % zaposlenih, nižjo 8,8 %, visoko pa 4,9 % zaposlenih. Čeprav se kvalifikacijska struktura zaposlenih izboljšuje iz leta v leto, so vendar na tretjini delovnih mest delavci, ki nimajo ustrezne strokovne izobrazbe.
Na delovnih mestih, za katera je potrebna fakulteta, je tretjina zaposlenih brez potrebne kvalifikacije, na delovnih mestih, za katera je potrebna višja šola, je neustreznih skoraj 60 °/o zaposlenih, medtem ko imajo polovico delovnih mest za kvalificirane delavce »v rokah« nekvalificirani delavci.
Lani je v Jugoslaviji iskalo zaposlitev 320000 ljudi, kar je dvakrat več kot pred desetimi leti. Največ brezposelnih je med nekvalificiranimi delavci: 237000. Najmanj brezposelnih ima Črna gora (6000), največ pa Srbija. (156000).
Nekdanji sodelavec Stane Alič, sedaj vojak, se nam je oglasil iz Banata. Toži, da se dnevi vlečejo in si jih bo poskusil krajšati s »Čevljarjem«, ki mu ga bomo redno pošiljali.
Pozdravlja vse sodelavke in sodelavce iz lepljene III. Zelo bo vesel, če mu bo kdo pisal na naslov A. S. V. P. 4210/4-26340— Bela Crkva — Banat.
Tovariš Stane Alič, drži se, potrpi, boš videl kako bo hitro minilo teh »nekaj« dni. Lepo pozdravljen, želimo ti, - da bi te dekleta iz oddelka lepljene III kar zasula s pošto.	*
Vojak, naš sodelavec Jernej Meglič se nam je oglasil s
pismom iz Tolmina. Zahvaljuje se za »čevljarja«, ki ga redno prebira. Vsem sodelavkam in sodelavcem čestita za dosežene delovne uspehe in jih pozdravlja.
Dragi Jernej!
»Čevljarja« vam bomo še naprej redno pošiljali na vaš naslov. Veseli nas, da ga redno berete. Pišite nam, kaj vam je in kaj ni všeč v »Čevljarju«. Trudimo se, da bi vsem, ki ga redno berete, postal »čevljar« dober informator, ki bi vas obveščal o vsem, kar se dogaja v našem velikem kolektivu.
Pišite nam!
Urednik
In še njegov naslov: M. J. V. P. 1098/10 E 65220 Tolmin.
»ČEVLJAR«, glasilo delovne skupnosti »Peko« — Ureja uredniški odbor: Janko Rozman, Edi Bedina, Slavko Hvalica, Anton Podgoršek, Franc Ivnlk, Milka Meglič, Vida Rozman, Marica Šmid, Mirko Kunšič — Glavni in odgovorni urednik Mirko Kunšič
—	Naslov uredništva: Peko Tržič 64290. Telefon 71301 int. 40 — Tisk ČP Gorenjski tisk Kranj v 2500 izvodih
—	Izhaja vsakega 27. v mesecu. List dobijo člani
delovne skupnosti brezplačno.