dar brtnišk m nar Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici j emane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr.,za Četrt leta 90kr. pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani sredo marca 1866. Gospodarske stvari. Koliko eno sadno drevo vredno? Ako sadno drevje primerjamo z druzimi kmetij-skimi sadeži , in vse natanko preračunimo, se bomo prepričali, da nam sadno drevje proti drugim rastlinam najmanj delà prizadene , ob enem pa največ dobička donaša. Se vé, da se nahaja sadnih dreves, ki prav po malo rodé; od teh pa ne govorimo. Ako ni pleme (sorta) dobro , zemlja ni pripravna, in gospodar ne ^ kj V/ JL l/U J Vi V/ KJ JL Vr y JLÁ KJ Ili IJ JUA 4 & M J^S A F AJI V^ J M ^ v/ v v/ v« vi* w zná drevja saditi , se to ne more sadnim drevesom šteti v krivico. Prvo vprašanje je to: Koliko stroškov nam Sadno drevje sadé prizadene sadno drevo? ljudje večidel neumno. Marsikter gospodar misli, da je jama dovolj široka, ako je le tolika, da drevo va-njo v tak ne. Da bi drevo v tako jamo posadil, kjer bi môglo 60 do 80, ali tudi blizo 100 let rasti in mu obilo sadja donašati, da bi zemljo zboljšal, kar je pri drevo- za drevesce reji prvo pravilo, to mu ni mar. kakih 30 soldov dá, že misli Ce } da je že vse opravil y m vtakne drevesce kamor si je ces da bo že rastlo. Rastlo bo — pa —• — * . —----- nič druzega, kakor da ga nekoliko obřeže kakó ! j y vCO y U Cl KJ v £J\J 1 aoilVt prvih 10 letih ne gleda na y mu količ pristavi in ga oveže, da ga zaječ ne gloje, — vsi stroški znašajo morebiti gold. Pri vsem tem pa drevo vendar le raste y ce se mu lubje še tako oguli in še tako nemarno ž njim ravná in ne prizadene sadjorejcu v druzih 10 letih, če drevesu prav poredkoma pognoji, ali ga v jeseni pobeli, ga okoplje ali suhih mladik otrebi, čez 48 kr. y Do 20 let malo ker pocasi škode stori pod njim rastočim rastlinam , raste in se ne razširjuje okrog. Vzemimo, da sadno drevo 60 let trpí, tedaj vsi stroški od 20. leta do konca za okopavanje, obrezovanje, trebljenje in gnojenje (kar se pa prav poredkoma, ali pa tudi nikoli ne opravlja), komaj kake 3 gld. znesó. Sadno drevo vleče, kakor je vsacemu znano, svoj živež po razprostenih korenikah iz tal; površno gnojenje drevesu k rasti ali rodovitosti malo ali celó nič ne pripomore, vendar-le mu rodi obilo lepega sadja. Drevó dobiva večidel iz tal svoj živež, in dostikrat se ne vé, kako more drevo v suhih letih, o kterih dežnica malokdaj zemljo do drevesnih korenin premoći, vendar toliko lepega sadja obroditi. Vsem drugim kmetijskim rastlinam ško-dujejo neugodni vtoki več kakor sadnemu drevesu dobro y skrbno gleštano in obdelanoj je bilo Sadnemu drevesu se to očita, da rastline pod njim rastoče prehudo zamori, in da obdelovanje zemlje zeló overa. tem je sicer nekoliko resnice, vendar je ve-deti treba, da drevo do svojega 15. leta ne delà pod újem rastočim rastlinam preobile sence, kjer so drevesca s po navadi v vrste od severja proti jugu in precej deleč saksebi posajena in tako se jim malo solnea odpelje. Da pa oreh s svojim gostim perjem in široko krono spodaj rastočim rastlinam jako škoduje, je res. Po vsem tedaj znašajo stroški enega sadnega drevesa vès čas, dokler raste, to-le : mlado drevesce se je kupilo za . . — gold. 30 kr. stroški za različna delà pri njem od . do 10. leta.......1 „ 10 „ od 10. do 20. leta .....— „ 48 „ od 20. do 60. leta ......v „ „ Skupaj 4 gold. 88 kr tedaj vsako leto 5 do 6 kr. Drugo vprašanje pa je: Kojiko pridelam enega sadnega drevesa? Ce tudi sadnih plemen imamo in sicer precej žlahnih, kakor so, na priliko, nekteri kosmaci (Reinette) in drugi, ki začnó že v ali 4. letu roditi, se vendar še le od 10. ali 15. leta more bogateji pridelek pričakovati, kteri se do 40. leta vsako leto bolj množi, po tem pa pojemlje. Po obilih skušnjah se more pridelek enega sadnega drevesa, počez vzet, vsako leto ceniti na 30 krajc. .od 10. do 20. leta na 3 gold, od 20. do 30. leta na 5 gold, od 30. do 50. leta na 4 gold, od 50. do 60. leta. Po tem takem bi po tej cenitvi eno sadno drevo od svojega začetka do konca vrglo kakih 175 gold., ali to na vsa leta razdeljeno, vsako leto blizo 3 goldinarje. goldinarji pa so obresti (činži) od blizo 70 gold, kapitala. Vprašamo zdaj : kteri drug kmetijsk sadež donaša gospodarju tolikšen dobiček, ker prostor enega sadnega drevesa po čez le kaka 2 štirjaška sežnja znaša. Zato ne moremo dosti vpiti: Sadite, sadite sadna drevesa! Obdelujte jih umno, ravnajte jih mar- ! Ljudi je čedalje več na svetu; raztegniti zemlje ne moremo ; al to se dá storiti, da vsak prostor pora-bimo in iz zemlje vlečemo, kolikor le moremo. Po „Bad. Woch. BI." šolsko-kmetijskih vrtih. * Iz Jelšan na Tržaškem marca. Že pred dvema letoma pisal sem Vam, drage „Novice", sestavek z napisom: „Proste misli o šolsko-kmetiških vrtih"; danes, hvala Bogu! Vam morem povedati, kako se je moja želja v omenjenem spisu spolnila na drug se boljši način. Popisati Vam hočem sploh napredek proteklih dveh let. ^jjE. Kakor je že lani o priložnosti, ko je bil farman v Rodik-u gosp. Sepf od Njih ekscelencije c. k. namest- * V izgled drugim deželam. Vred. • % » nika tržaškega barona Kellersperg-a počeščen někdo več krajih se zgodí, da kmet, Ki je v sodnii gospoda pisal ) &as&ega UaiUua, l^cuci sperg-a puucaocu , uoauw » ^ * "J * " m a xvíaj^w, »» j ~ " ima naš okraj že čuda srenjskih vrtov. Tako, predstojnika ali sodnika svèta vprašal, potem še po- ima sama naša občina , ki obsega 15 vaši, praša pri pisarji ali beriču ravno tisto zadevo. Gospod v šolah izurjen Človek, po svojem znan- na priliko, že skoro ravno toliko vrtov, v kterih se sejejo vsako sodnik. omikan sadna drevesa, ki se bodo, stvu morebiti ni dosti utegnil s kmetom pečati se in leto mnogovrstna gozdna in H H. I kadar dorastejo, deloma med kmete razdelila , deloma ni govoril kakor bi bilo kmetu prepričavno; berič ali pa se bodo na spašnike (gmajne) sadila. Tako je upati y pisar, sam iz kmečkega stanů, vedno s kmeti v dotiki, se bodo sčasoma goljaci pokrili z lepimi gozdi, pa je iz naravnega nagiba poznal kmečki značaj ter ravnine in male gorice pa se bodo s trto in zadel pravo jasno besedo. Pri kmetu pravo zadeti • ti i • «/ i • A à m v v t i • i i • , • se , prav věsti, o pravém času šalo ali resnobo rabiti, je po- da prazne njivami napolnile. In to je prihodnja sreča kmetu in gospodu! Pri nas posebno bode kmetijstvo napredovalo, sebna težka vednost, ki se ne uči v nobenih visocih ker imamo dosti prazne pa jako rodovitne zemlje, in| v kar še vec veljá, ker imamo novega n a d z o r n i k a za kmeti. Učiti se kmecke šege in narave je pa potrebno vse vrte v jelšanski občini, gosp. A. Štemberger-ja y šolah, temuč v nizkih kmečkih kocah, v življenji med ; vsacemu, ki hoče med kmeti narodu in državi koristiti. moža, kteremu je blagor dežele iskreno pri srcu. Zra- Ravno ta vednost se je močno in dolgo zanemarjala y ven tega imajo vsake dve ali tri vasi skupaj zopet svo- in zato imamo o kmetu toliko krivih misel zasajenih jega voditelja, ki je pooblasten , kakor nadzornik, med gospodo. Ni čuda: velik del gospode kmeta ni raz-od Njih «k»e. c. k. namestnika. Tak voditelj ima dolž-^HBN vaséh skrbeti za zasajevanja Krasa. nost, v odlocenih umel, drug velik del reči. kmečke je pa preošaben bil, ozirati se na Eden med imenovanimi sem tudi jaz, pisatelj teh Vendar imamo neki del slovenske gospode y ki se vrstic ki mi je še posebno priporočeno , ďa mladino je vedno dosti s kmetom pecala > ki je po svojem po- vadim kmetijstva, in jo pridno na srenjske vrte vodim, klicu tudi po prirojeni ljubezni pažljivo se ozirala na zje davno sem pričakoval take, meni drage službe, kmeta in njegove potrebe, ki je celó v mnogih važnih za ktero se tukaj Njih ekscelencii deželnemu glavarju rečéh kmetu bila edina podpornica. To so naši národni veseljem bodem mladino vodil duhovniki. očitno zahvaljujem, na sadišča v Jelšanah bodem red in druge potrebe na vrtih oskrboval. Dolenjah in Rupi, in z veseljem Ni ne sama pobožnost, ki je med slovenskimi kmeti vpeljala navado y da sinovi, ki se dajo v šole, grejo v veseljem pa moram reči, da se tudi otroci kmetijstva duhovski stan. Kmet ne stori rad kaj zastonj. On želi y učé, ker vidijo in spoznajo rodilo, kar zdaj sadijo. y da bode o svoji dobi sad da se sin izšola za tišti stan , v kterem se od kmeč- da kega stanu najmanj odtegne , v kterem ne pozabi y Evo, dragi mi Slovenci, napredek naš v kmetijstvu! je kmečki sin. Rodbina si šteje na čast, da ima du- Še dokaj na bolje se je obrnilo, kakor sem jaz pred- hovna med sabo; ta čast pa ni prazna, ako le premi lanskim sam mis lil. Zdravstvujte ! Srećko Pire y učitelj. slimo zgodovino slovenske omike. Cuti pa vsa rodbina tudi potrebo imeti nekega med sabo, oni, ki Narodne stvari. pa jih popolnoma ume, jih odkritosrčno napeljuje do bolj nravnega mišljenja in delanja ki je viši nego uči, in , in na kterega se smejo v nenavadnih zadregah zaupljivo za- Kmet in narodnost. Spisal dr. J. Mencinger. našati, ker je njih krvi. za tište da Mašnik je s cerkvijo poročen. Cerkev je pa celó , vsaj potrebna naprava. ki nimajo dosti so (Dalje.) IV. kmetje pošteni, da vere , manj kradejo, se ne pretepajo in krivo ne prisegajo. Celó najhujši cerkven sovražnik ne bi želei cerkve na kmetih ođpraviti brez strahú za , da morajo kmetu idejo narod- svoje blagó in teló. Nepremakljivi sveti poklic vere in nosti pridomačiti resnobni in taki ljudje, kterim zaupa. cerkve na kmetih je pa veliko veči. Cerkev kmeta ne Rekel sem poprej Naj koncu še o tem nekaj omenim. U učenosti, temeljitih dokazih in lepo razvrstenih vodi samo k nebesom ter mu kroti slabe misli in nag- dobrému vodi kmečkega njenja; ona uči, spodbuja in govorih ima kmet svoje misli. On vsega tega ne po- Člověka po vsi njegovi osebnosti. Ona ni samo božja rajta toliko, kakor osebo y liko govorjenih besedi. Kdor ktera je govorila in na ob- veza y temuč tudi človeška šola za mlade in stare , za ^jU » ui juuiu MVUVUlt XXUV1 ga UUi au O V nost, suho resnico tako zabeliti da j kmet z prevzame v svoje mišljenje. Zato ie dosti dokazo kterega celó podpirajo. Kmet malokdaj utegne knjige ljem prebirati, blaga umetnost, čutje lepote in snage se pri v vsakdanjem življenji Pogosto si kmetj njem malo budi. cerkvi se pa uči spodobnosti 7 tam raj olijo izvé po pridigah v prilikah in izgledih mnogo nepozab- neucenega pa premožnega moža za župana in ga bolj ljivih naukov , in cerkev mu je zadnjič edina hiša le- Časté y čeravno brati ne zná, Kakor pa zadolženega va- pote in umetností. „Lepo — pravi — kakor v cerkvi!" ki zná dobro pisariti in z gospodo v caker ho- Lepo petje, postavimo, veliko pripomore k občni po- kako ščana pa dolženeg va- pote in umetnosti. Lepo praví kakor v cerkvi!" y diti. Tu daje premoženje veče zaupanj y pa vednost božnosti med duhovnim opravilom. Pa velik blaževaven ----- Î9 upljiv ima tudi zunaj cerkve na kmečko vedenje, kjer je vbrano , lepo cerkveno petje, slišiš tudi po polji in hišah peti lepe, čiste pesmi. Lepih pesem se Slovenci radi učé, tedaj jih išcejo po knjigah; in petje je na-zadnje vzročiio, da vidiš v cerkvi vec molitvenih, domá pa drugih koristnih bukev. — Ali ni tudi mnog umeten zidar ali podobar ravno v lepi domači cerkvi přebujen bil za svojo umetnost? (Kon. prih.) Slovansko slovstvo. * Miestopisni riecnik trojedne kraljevine — se veli knjiga, ki jo na poti predplače (subskripcije) bode v Zagrebu izdal gosp. Vinko Sabljar, vrhovni nadzornik c. k. finančně straže v miru. „Ovo djelo — pravi izdatelj — sadržava po azbukvici sva i najmanja napučena miesta, znamenitija brda i doline, špilje, vode, rudna vrela , rude , rudokopj e , šume , površinu , broj marve, spomenike njegdašnje i sadanje, poviestnicu kr. si. gra-dovah i inih znamenitijih miestah, zatim obćeniti opis medjah, položaja, podnebja, zemljišta, cestah itd. — s jednom riečju sve ono što se u domovini spomene vriedna nalazi. „Miestopisni riecnik trojedne kraljevine" zauzeti če, u koliko se dade rukopis naprvo proračunati, do 30 arkah na velikoj osmini; predplatna mu je ciena za svaki otisak (eksemplar) u liepih tiskanih koricah s prošivenim vezom, tri forinta a. v. ili 10 novč. po tiskanom arku. Predplata s popisom gospode predplatnikah neka se izvoli što prije neposredno gospodinu A. Jak i ću, vlastníku tiskarskoga zavoda i nakladne knjižare u Zagrebu izručiti, ili poštom na njegov trošak poslati. Predbrojke bez priložene predplatnine neprimaju se. Okolo Petrova, to je konca lipnja tekuće godine biti će tisak djela dokončan i predplatjene knjige izaslane. U polovini mjeseca lipnja prestaje predplatna i ustupiti će tržna ciena." — Naj vsi jugoslovenski rodoljubi podpirajo izdanje zanimivega tega delà! Iz deželnih zborov. Deželni zbor zagrebski. Govor prevzvijsenega gosp. akofa Strossmajer-a. (Konec.) Po mojem prepričanji je edinost v Avstrii mo-goča le na tej podlagi, da ima vsaka dežela zagotov-Ijene svoje pravice in vsak narod zagotovljeno svojo svobodo. Le po tem načinu se dá v življenje vpeljati edinstvo avstrijsko. Načelo národnosti našlo bo svoje častno mesto preje ali pozneje; ako bi se htelo v življenje vpeljati ono edinstvo, s kterim se je poskušalo, bilo bi poguba národom vsem, razun enega. Ono edinstvo pozobalo je krono sv. Vaclava. Očitno Jzrekam, da iz dná svojega srca srečo voščim bratom Cehom in radujem se, da tako vrlo napredujejo v ustavném živ-ljenji ; očitno izrekam , da čestitam ne samo českemu narodu, ampak tudi njega Veličanstvu, daje slovesno obljubilo, dja se hoče dati kronati ne le v Peštu s krono sv. Stefana, ampak tudi v Pragi s krono sv. Vaclava. Da bi se bilo to že zdavna zgodilo, zamotano vprašanje bilo bi danes že rešeno. Ako se edinost naše carevine utrdi na tem načelu, da ima vsaka dežela in kraljevina in vsak narod poroštvo za svoje pravice in naprave, bodite prepričani, rešeno je to vprašanje, stvar je vredjena, ustanovljen je mir in napredek ne samo za en narod, ampak za vse národe avstrijske. — Znano vam je, da se temu načelu upira nemški narod, kteri sedaj , ko se mu je iz rok izmaknila centralizacija, želi, da se cesarstvo razdira! Jaz pa sem tega svetega prepričanja: kakor dozdaj ni rešeno to vprašanje zarad tega, ker se je le enemu narodu zagotovilo narodno življenje , tako se tudi ne bode rešilo , ako se ta stvar vredi tako , da v Avstrii gospodujeta dva naroda; ako se nastopi ta pot, prepričan sem, da bode le ena poskušnja več, toda gotovo zadnja ne. Ne mislite, da sem jaz neprijatel temu ali temu narodu, to bi bilo zoper zapoved krščanske ljubezni; zoper narod nemški jaz nimam nikakoršnih predsodkov, al vendar ne vem nobenega razloga, zakaj da bi ravno ta narod v politiškem organizmu našega carstva za svoj razvitek moral imeti pravice take, kterih ne bi imeli drugi narodi. Kar pa se tiče plemenitega ogerskega naroda, rekel bi, da ni samo raznim deželam in kraljevinam in narodom, ampak tudi temu narodu, ki „per eminentiam" representira svobodo, na korist, ako z vsemi avstrij-skimi narodi stopi v edinstvo in združenje. Verujte mi, ne samo Ogri, ampak vsi avstrijski narodi želé svobodo. Ako se v sredotocji osnuje inŠtitucija, v kteri najde vsak narod svoje zaveznike, takrat se bode dalo cesarstvo vrediti tako, da se zagotovi pravo vsem posamez-nim deželam, narodnost vsem narodom, in ustavna svoboda ne samo na eni strani, ampak kakor v Peštu, tako tudi v Zagrebu. Stvar, ki nas najbliže tiče, je pa vprašanje o zadevah, v kterih smo mi z Ogersko kraljevino. Pripravljeni smo po smislu 42. čl. 1861. leta v ožo zvezo stopiti z Ogri ter ž njimi reševati državno-pravno vprašanje o celoti avstrijskega cesarstva. Od najstarejših časov do najposlednje dobe bili smo samosvojni in samostalni gledé državnopravnega in ustavnega življenja. Naš narod si je v polni zavesti svoje samostalnosti (1527. 1.) izvolil Ferdinanda za svojega kralja; toda tako, da so deželni naši zbori v Križevcu , Varaždinu in v raznih mestih odtod do pragmatiške sankcije samosvojno reševali vse državne posle od najmanjšega do največega. Kar se tiče pragmatične sankcije, to je vsem znano, da smo jo mi sprejeli enajst let poprej kakor Ogri. Da ni bil narod naš tedaj neodvisen, je li mogoče, da ne bi bil ogerski zbor reklamiral svojega prava? Ferdinand in Karol sta nam zagotovila, da jima bodo svete vse naše privilegije, vsa naša prava, da se hočeta vselej po njih ravnati; tako je naša samostojnost in neodvisnost tudi po vladarji utemeljena ne samo za ono dobo, ampak za vselej. Postave 1848. leta — pravi govornik — našemu národu nikakor ne morejo biti postave, že zarad tega ne, kar sem dozdaj govoril, pa tudi zavolj tega ne, ker bi bile smrt za naše državno življenje , in za naše bitje , za naš obstanek ; najprvo pravo vsacega naroda pa je življenje, te pravice nikdo ne sme napadati; člověk ali narod, kteri ne bi branil svojega življenja, ni vreden življenja. Prever-jen sem, da so tudi oni gospodje, ki se potegujejo za postave 1848. leta, prepričani, da hočemo mi in narod naš spoštovati prah in kosti onega junaka, kteri je bil vstal za neodvisnost našega naroda, in da komaj Ča-kamo spominka naši mladeži v zgled, kako je treba narod svoj ljubiti in braniti njegova prava. S tem sem hotel samo to opravičiti, da se nam ni bati, sklicavati se na samostalnost in samosvojnost svojo. Se ene dogodbe moram omeniti. V bojih s Turki bil je narod naš tako srečen, da ti krvoločniki, ki so uplenili Pešto in privihrali pred Dunaj, nikdar niso prišli v Zagreb, kterega so branila bandera naših banov. To so dosegli naši očetje z edinostjo in po-gumnostjo; ali slavnih preddedov sinovi z istimi last-nostmi zdaj ne bi mogli doseći tega, cesar narod ne-obhodnje potřebuje? 80 Brencelj. * Neki profesor je neki dan v neki gostivnici glasno trdil » furmani naši so, predno je železnica prišla v deželo, po rili obilo le hotel reči mak mik francozk Je. kajt žaloval, da jih ni več. da cestah Ši-Menda je nobene graje več proti vladi, temuč pravi, da zdaj je vlada vse storila, kar sme in kolikor ji je mogoče, da stvari na Ogerskem dobro izidejo, in ako ne, kriva bode temu samo nadutost in oholi ponos magjarski na JLC UUtOl 1CW - il Miiv/VíittU , iVcVJ Li jjii autiu/J furmanih zatrosilo po deželi žalibog le preveč * Sin nekega očeta je vjel dvojko iz slovenŠčine. Oče ves srdit za tega voljo je rekel, da napne vse strune, da se mu sin francozov" se je po mnogih njihovo „tisočletno" konštitucijo. prosti učenja slovenŠčine Kaj, ko bi tacega sinka — skrbni oče raji oprostil vsega šolskega učenja, pa bi mu dal kapital, da Zdanje vedenje deželnega zbora ogerskega Angleži grajajo in posebno zasmehujejo nečimerno šopirjenje in neprestani klic na „tisočletno" konstitucijo, konstitucijo y ktera Je a j) na tako stara kakor zemlja nji- bi živel le od obresti # je d saj Neki profesor, velik neprijatelj sedanjih slovenskih oblik, moč priporočal unidan svojim slusateljem, naj namesti veznika (stare ČenČe); 0 stari konštitućii magjarski pis ej o govorijo d Ali se gospod boji da hova" (! !) Temu smešnemu ustenju in bombastičnim govorom o adresah pravijo Angleži „the old babby" o kteri Dol ki Notranjci ne pošljejo nezaupnice • .<■ . v v mu 6 * Tistim, ki zapirajo maternemu jeziku pot v nase sol ., da bi potem tudi ne přisel v kancelije, ktere se večidel našim ^o t j Kj ouai i av/uouiuwi luagjai oxvx , u ni/^it je toliko hrupa in šundra, pa piše dopisnik iz Pešta v „Daily News", da naj Angleži ne mislijo , da bi na njej v resnici kaj bilo in bi kakošno veljavo za ljudstvo ljudém posiljajo nemška lim písma in bi po takem slo- in deželo v obče imela prazen boben je praví na venski narod na veke ostal tujec v svoji lastni deželi, dopis iz kterega se vedno bije, da se zajci strašijo; stara kon- " " ~ " ' ' ' ~ ' '..............ljud- Maribora v „Danici" dobro tirjali bomo vedno bolj glasno pravi je to rekoč Kar mi tirjamo in > šolah po poti gré da se pri gojenji mladine v pot pa, po kteri se povsod štitucija magjarska je celó azijatska in zastaréla stvu niti za dušni niti za materijalni napredek. čelem svetu razun pri nas mladina ogojeva, je odgojevanje otrok v materinskem jeziku, kterega je Bog člověku dal, da se njega naj- staro konštitucijo , ker je edino njim na korist Magnati (velikaši) se borijo le iz celó sebičnih namenov za bi poprej uči m v njem V tudi do le nemški vtoic^čt jc uug uuvcjvu Učil, ua BC ujcgcv naj- oiai u avuauiuviiju , aci jvš v^uiuv ujilu ua auilob , li ui ki se ga tudi najbrž in najlaglje in najbolj radi sopet živeli kot sijajni boljarji, kot paše turški na stroške prostega ljudstva, ktero v stari konštitućii nobenega prava nima. Vedni poziv na „tisočletno" konštitucijo pa je v obče Magjare tako omamil, da res mi- temeljito nauči, duševni ključ ima do vseh natančne tujih jezikov. Kdor tedaj brani narodnemu jeziku v sole al trdi, da slovenski jezik ni pripraven za Šolsko porabo imp ak Stvarnika dolží, Češ, da je Slovence nesposobne stvaril duševni razvitek, ter da njih jezik drugo ni > niki kakor da čed- slijo, njihova prastara konštitucija je najboljša na svetu težaki vnjem kramljajo! — Gotovo, materinski jezik je prvo in ne potřebuje celó nobene premembe. Kar Člověk v m • \S 1 . i»-». 1 • • v v t _ i najpotrebniše sredstvo za modro in zdatno odgojenje ucece se mer sliši mladosti Na drugem mestu pa pravi Naj tudi realke ) nazadnje res verjame Popolno ze- in gimnazije tako vravnajo, da bodo umetnijske in učenostne reči zadevajoce knjige umeli tudi tišti, ki nimajo prilike po 10—16 let po šolah hlaČ trgati. Ali čemu o tem pisariti ali govoriti? Naši dinjenje tako imenovanih ,partes adnexae" z Oger- „Times" — je stvar nenaravna, posebno skim pise pa gledé kraljevine Hrvatske , Dalmacije in Slavonije, znani „rojaki" bodo že skrbeli, da se kaka slovenska knjiga v Šole ker Hrvatje od Magjarov gotovo ne najmanjšega prija- ne spravi ter se narod na višo stopnj povzdigne !" Dopisi. Iz Hulla na Angležkem 28. sveč CMa gjari in magjarizem.) Zdaj ko se Hrvati v Magj potopiti želijo in s tem Avstrija v* v ^ ne gledé na dobro drugih slovenskih narodov, temuč svojega dobička (ako ga bodo tudi res imeli?) iskaj dvoj razcepiti teljstva upati nimajo, posebno v tem ne, kar se narodnosti in jezika tiče; tu bodo Hrvatje vedno zatirevani, in poleg tega naj se šespomnijo osodepolnega leta 1848. Dragocena obleka, v kteri sedaj Magjari pri različnih prilikah se tako sijajno kažejo, se Angležu kaj čudna zdi; imenuje jih „sijajne Azijate" in dopisnik iz Pešta ■H prečudna stvar pravi da v Peštu. njegov visoki cilindar Je naj celó objektivno povem nekoliko opazek, ktere na Avstrijo more osrečiti tujem od tujcev slišim. **) Kakor sem že enkrat omenil, pravijo Angleži, da federalizem in nikdar ne centralizem. Sedanje ministerstvo, posebno grof Bel- Magj nih grešnikov; ti so Avstrij je mnogo na Angležkem, največ politič- kredi (in ž njim tudi Lariš) v Avstrii čudeže delà > mi tako pisali in toliko de- je rekel odličen Anglež; tako jo izkoplje iz pogube » a « ^ • « ^ • • i • # > v nuncirali, da so Angleži res do najnovejšega časa mi- ktero bi bila brez pomoči padla pod prejšnjim minister- (Kon. prih.) slili da smo Avstrij daleko za Turci zaostali sali so v to svrho svojo historij m drug P1 stvom. knjige te Iz Prage 2. marca. Današnji dan je nam zgo- vrste v angležkem jeziku; o teh knjigah, prebiraje jih, dovinsk dan, kteremu na čast iz ust vsacega pravega člověk, ki pozna naše razmere, ne vé, ali bi jih na domoljuba donijo navdušeni slava-klici. In kaj takega ognjišče vrgel ali pa bi se otročji nadutosti magjarski važnega se je godilo danes v zlatni Pragi? Pravica smejal. Vendar Angle so jim prav prijazni so lim mnogo •ieli in zato je zmôgla v deželnem zboru: v visoke naše šole 1/ * 1 • . è . « 1 • t i 0« 1 • i ima se vpeljati tudi slovanski (češki) jezik „Times" in „ Budi-Peštu sta zdaj dva Angl ----» „Daily News", - mu**, ^ » gležko praktičnostjo in zmerno politiko sodita -angieza, dopisnika v kraljeval dozdaj uciuom. a u možá. ki stvari s prav ktere bo vsa zemlja česka vesela, in kteri tudi pošteni / i • 1 â ^ .. • a a m, i • * i v/ I • t » kjer je 5 1 U V i* JJ. D Iv X i uvuixiJ J^miv , rvjvjí. jc nemški. To je zmaga národová m Nemci ne bojo nevoščljivi. Da pa bojo z zobmi škripali zato z vso pazljivostjo nj spise prebiram a> , 1UI ------— "--J ^ * . — — --J ~ »-* ~ ---------r--- Nena- taki možaki, ki ne privoščijo nam Slovanom ne slane vode taki ki ves svet hočejo s stoternimi zvi- vadni pomp in entuzijazem, ko se je cesar vBudo-Pešt pripeljal ter deželni zbor pričel, se je Angležu nekako jačami preslepiti, da v našem cesarstvu je le v nemštvu čuden zdel. Vidé toliko lojalnost in udanost Magjarov, ------——----— • —y — ?---— jih je močno hvalil, vlado pa grajal, da takošnemu na- venskih mestih sami najbolje presodite izveličanje, to lahko v Ljubljani, Gradcu in druzih slo- kjer se vam rodu pravice krati in ga zatira. Vendar kar tu rallia, y cuuai , jtvcii je cesar Magjarom odkritosrčno razodel in se jim v svoje z vsakem obziru toliko prijaznega pokazal 9 nima Angl tudi ne manjka dokaj tacih ljudi. Huda borba je trajala dni v deželnem našem zboru zarad Riegerjevega predloga, kteri zahteva, da se na vseučilišču našem učijo vsi nauki tudi v českem jeziku. Poslanci Hrbst, Hasner, Brinz (vsi znani iz pokojnega državnega zbora) in posebno prof. Hofler, ki je celó nesramno za-bavljico pisal zoper Riegerjev predlog, so peli svojo zdaj tako važne za Avstrijo. Hvala lepa tedaj za~to~sporočiío". staro pesem, da vseučiiišče pražko pogine, ako se doda se učijo nauki v slovanském jeziku! Odgovarjali Pod tem napisom jemljejo „Novice" vse, kar pik brez osebnega imenovanja in Zanimivo p o d u č u j národně zmote vleče naj dan je izvedeti, kako tuj sodij o zadevah ki so Vred voli f 81 Brauner; Rieger so jim krepko rodoljubi Tomek, prof Leo Thun (nekdanji minister nauka) in dragi; rešuje slovenske ulog in besede, če tacih tudi kakor evangelji, bile bi bob v steno Žalibože, da polit odsek jih tudi slovensko ; ki pravice nocejo, ako bi k sreči veči n a de- letneg pri ■ ^^H m . želnega zbora ne obstajala iz mož, ki se ne sucejo kakor petelin na strehi zdaj tako, zdaj tako, ampak ktere župe slovensko piše se od nobene županije in m To pa je od Ajdo Iz Goriškega tirovanja národoveg V Lok ) maslo toliko-jezika. vasi pol ure daleč Kanur pelenu ^ w,* ~—j ; —j----, —«juvr^m^, osnovati hočejo obcinarji (soseščanje) trdno stojé na tem, kar so spoznali za pravo, in „čitavnico za kmete in rokodelce." 17 družbenikov je tako so zrnagali predlogi grofa L. Thuna, kterim je zdaj skupaj, ki so že položili družbenske postave in jedro RieJ->enev. pred^g njen 121 glasovi zoper 101 je Je v malenkosti preme- dotično prošnjo c. k. namestništvu v Trst. „Omika obveljalo, da 3e visoka nimamo vlada naprosi, da se ravnopravnost na vseučilišču izvršuje tako-le: „vsacemu profesorju naj je na prosto voljo dano, da uči v nemškem ali českem jeziku; dija- kom naj bode mogoče, da se svojih naukov učijo nem- oeremo. is.o di pa ški ali češki in tudi tako izpraševati dajo." Tako se potrebujemo omike pravijo vrli možaki — je namen naš; druzega namena Nekdo sicer nam je rekel ) da smo presurôvi za čitavnico, mi pa mislimo, da nismo tako neotesani, ker že dosti let „Novice" in druge slovenske bukve beremo. Ko bi na tudi take surovině bili, toliko več Ali ni to veselo? Namenili so ne delà nikomur sila, ravnopravnost pa veljá. In to Je si naročevati vse slovenske časnike in nakupiti primer nih bukev za kmeta, za rokodelce in za družine, da ne edino pravo! In vendar je nasprotnike v zboru taka božjast lomila, da nobenega dobro-klica niso môgli str- bodo dekline in fantje pozabili, kar so se v šoli učili peti poslušalcev, ter so i i \J lij uc« , v*«* uvuvuv^u v • ' o Mviuiiuw au xu uuj w ^uaauiu , rv ax ou oc v ou ii uviit, ki se je glasil iz vrste obilo zbranih rodoljubnih in da kaj dobrega in lepega zvedó. Vse to so djali v zahtevali, naj jih predsednik iz zbornice zapodi. Mirno so ubogali in šli; al na ulicah okoli statute, tudi to, da zborna soba ima zmirom biti v pri vatni hiši in nikdar ne v krčmi Ni dvoma zbornice so se čuli gromoviti slava- in výborně-klici y da ne potrdi c. namestništvo te družbe, zakaj druž ) in kjer koli se je prikazal pozneje kak národen po- benska postava veljá za vse državljane ne gledé na slanec, donela mu je navdušena slava. Čeravno je pred- stanove. Gosp. Viktor Dolenec, trgovec na Lokavcu D1MUVWJ ^vwvavi J --- --------------# U X # ----- " ~ ^ ^ T - w--- ^ ~ ^ ; » ' log zmogel le z 20 glasovi, veselo je vendar, da možje, si je posebno prizadeval za to čitavnico ; kakor knezoškof in kardinal pražki, škof Jirsik, župan Iz Maribora susca. Novice" so že pove mestni, mnogo knezov in grofov, profesorjev in dohtar- dale, da je c. kr. ministerstvo pravosodja izročilo opra mestjanov in obrtnikov so glasovali za predlog. vila državnega pravdnika pri c. kr. graški sodnii sve- Jev> Kako je pri Vas na Slovenskem to, žalibog! vse Vaši škofje — kje so? Vaši plemenitniki dru-kje tovavcu deželne sodnije , našemu izvrstnemu rodoljubu dr. Janezu Melé-tu ter da je imenovalo za advokata so? _ JI I # H I weisov letos padel! „Noch hat der Letzte nicht ge- čega Slovenca močno razveselilo. Vsi trije imajo tako Al nikar ne obupajte, če tudi je predlog Blei- dr. Srneca in dr. Pavliča. To oznanilo je gotovo vsa- schoben" — pravi nemški prigovor nopravnost v srednje sole še Tudi Cehi so rav- letos dobili ki so službo, da mora vsak dobro slovenski znati. V velikov so Slovenci, in ravno nopravnosi v sreuujt? euio do ic iciwo uuum, m ou škem okraji, j jo že leta 1862. v zboru sprožili. Zmaga česka po- tako v Kozjem je dr. Pavlič y y ) je dr. Srnec. Gospod dr. Melè y maga tudi ravnopravnosti na Slovenskem na noge, kakor državni pravdnik, mora po postavi najmanj en- ako Bog dá in sreča junaškaj Iz Poreča v Istri. ivo veselje krat vsacega meseca ječe pregledovati, in med te djala novica, da so cesar milostljivemu našemu gospodu pada nam je priza- tudi ječa v Lankovcu blizo Gradca, kjer je najmanj 50 jetnikov, kteri ne razumejo druzega jezika kot slovenski škofu dr. J. Dobrilu v priznanje njihovih zaslug za Postava pa govori, da se vsak jetnik smé pritožiti ter prositi državnega pravdnika, ki ječe obiskuje, da se cerkev in državo podělili ćastni red železne krone vrste. Slava! Iz Liburnije 28. svečana. — Cloveka srčno veseli y mu pomaga, ako misli, da ni kaj prav. Razun tega da slovenski popolnoma znajo, so pa vsi trij ; v se da se slovenski poslanci v deželnih zborih v Ljubljani, sposobnosti za dosego podeljenih služeb dokazali y Gorici, v Gradcu tako hrabro obnašajo. Gospode Blei-weis-a. Toman-a, Svetec-a, Costa, Razlag-a, Herman-a y ka- koršnih niso imeli ostali kandidati za omenjene službe vvcio-a, xuuiau-a, uvui^-a, wok», xvamag-«, ^imau-a, Vsacemu je toraj služba, ktero sedaj ima, po pravici šla Winkler-a, Gorjup-a itd. spoštuje vsaki poštenjak in In vendar morem zagotoviti, da so nekteri gospodj povestnica si jih bo z zlatimi črkami zapisala v domo- na Dun aj se zeló napenjal vinsko knjigo. Nektere slovenske soseske vrlim svojim Slovenen sich nicht eindràng ? t> damit nur diese Ultra- in neki tak gospod zastopnikom zaupnice, neveljavnim pa nezaupnice poši- je, svoje gledajo, ka- Kako pa halten wissen" ljajo. Pravo je tako! Za prihodnost pa naj košne može si zberejo za zastopnike svoje je o isterskem deželnem zboru? Slovenski časopisi o njem nič ne govore; talijanskih pa mi Slovani malo gesichert nade gotov, celó v Maribor pisal: „Das Justiz ministerium wird die zwei Slovenen schon ferne zu y drug škemu kompetentu rekel: „Ihre Ernennung a Toda pa (proti Melétu) nekemu nem- ist schon minister razumemo y in tudi podletelo je protivnikom y )) Osservatore Triestino" zboru govori, «, mm 24. u. m. svoje naloge izvršil kupiti ako bi jih razumeli, si dražega pravosodja se je samo pravice držal in Slovencem tudi Grofa Auersperga in nje- ^ J- JA Uk JL £Jk IA 1X1 W 11 y k/l Vi 1 Ui áJk V W Ml J^ * ^ ▼ V M W MbJ V* W V v kterem se menda nekaj o pravico skazal Slava mu t ne moremo ? -»-• iA. ui. ovujw iiiviou , cil iij cguv ,,icou UUUIU ft i/ti i onam c tahigrafico" (to je hitropisni razlog) ni še přišel na dan, litát-Schwindel poreški zbor je že gove družnike pa gledé na take skušnje baramo njegov „reso conto na in menda še tudi kmalu ne bo. Naj bi nam kak rodo- kteri strani so „ultra", na Egoismus" itd.? kteri strani biva „Nationa y )) V Gonulski pri Celju sušca. W kr ljub iz poreškega zbora saj važniše reči na kratko po- vranska okrajna gospóska je dala oklicati, da 23. dan snel in razglasi! po „Novicah." — Goriškim Slovencem se bo v Gomilsko do župana kakor znate, bo po ocitni dražbi (licitacii) za davke prodana. Res kup je bil „Umni gospodar" jako korišten; politični viharji talijanskih prenapetnežev so vrlega vred-nika utrudili in „Umnega gospodarja" pokopali. več živine prignalo, ktera vkup pridejo. al živine ni nič videti Al bi da bi bili kmetje živino prignali, jo sami primahaj ne bilo prav, da bi vsi slovenski udje odstopili in na- kupce poprašujejo: ali imajo res denarja, da bi mesti to društvo podpirati, „Umnega gospodarja" sopet vino kupili? —Ne vem Pozneje, namesti m * m # in ži- kakošen odgovor so dali; to pa _ _ Y ili U HU^lll 4 VtsLLl, iVatVUOUU UU^UTUi OW UMU J t/V ^ " oživili in neodvisnega možko podperali? Kaj mislite?'— sem videl, da so jo pobrali domu. Slaba se zdaj godi Pri nas se je v poslednjih časih slovenščini enmalo po- kmetu. Ljudi veliko, kruhka mali ali nič. Bog daj boljšalo: V c. k. uradnii na Volovskem sprejemajo tudi skoro bolj •J Od Savine 6. sušca. (Igra v celjski čitalnici.) naroda našega, in se ne dajo aladkoustnim prilizunom • « I • • mm * - Celjska čitalnica nam pač res zmiraj bolj in bolj po- in misijonarjem starega kopita v zaujke Staja pil ja&UV Oiouiov/Vi ^UOICUIU oiuvcuouiu 'VOWI1V. j. vxv»x ' ) ucmoauifllOtk ti V UU^V - ua UI včeraišno nedeljo smo se tu prav srčno radovali. Igrala zvon, ki kliče tudi naš slovenski narod k veselemu J * - • « rr • t * # ^ • • • i • i • « « # « « prijazno središče poštenih slovenskih Tudi dobro vedó, kako nemškutarsk zvonec poje vjeti; da om ni se namreč nova izvirna šaloigra a Kt bode?", vživanji narodnih pravic, ampak da je zvon ) ki duševno mrtvilo. Dovolite, slavne „Novice" ki jo je prav izvrstno spisal nadepolni mladi pisatelj Rogački. Osnovana je res prav dobro, in člověk bi hodnje dopišem, za kako „pošast" pomeni i da pri- našo lbU g o u a 11 VOUUVaUM JO IVO «•' ' V , iu I VI» " * " ~ ~ "J ~ ui* uuuu IJdOU UiVMlui mogel smeha popokati, ako vidi, kako štirje snubači rogovileži imajo, in kake „nevarne" nagibe mlado pa zvito hčerko snubijo, ktera vsakemu da ga vzame petega bljubi 9 ac , pa -— . vv*. , -------- že dolgo priljubljenega sedlarja. Pa igra ni vendar vse za nos vodi, ter si izvoli kuj ej o čitalnico nekteri podti- 9 kega čuje in kaj da o nji borni kmet misli, ako kaj ta- Iz Idrije 17. febr. Res pcicga , JI LiKZ UUlgU ťI11JuwlJVUV'6M JL c* i^tM «UIIJV A». xvw*. v. moo J®> uc* bila samo dobro osnovana, ampak tudi izvrstno igrana. obilno nemškutarije pozirati mora, pa vendar se nahaja Prijazni gospodičini Miheljakovi, hčerici gosp. adjunkta tudi obilno slovenskega domoljuba. Opomnim le dveh celjske okraj ste res svoji nalogi, ena kot mati, druga kot hči da člověk tukaj sodnij 9 popolnoma dobro igrale, da je poslušav znani zarad svojega domoljubja, lepih slovesnosti. Ena je bila 28. prosenca; obhajali so jo posebno prebivavci Riž (tako rekoč predmestja idrij tako ves očaran skega) j 9 mislil igravci gokrat da Je v velikem gledišcu pred ker so z velikim trudom dodělali željno priča- izurjenimi kovani vodnjak. Pri tej priložnosti je Franca Likar- Ti dve gospodičini ste nas v čitalnici že mno- je va po nasvetu gosp. dr. Grbca , rudarskega zdrav ste včeraj vnovic pokaza! ljevale z deklamovanjem in igranjem > in nika ; svoj izvrstnost v vsakem rom pozdravila. obilno zbrano množico z lepim slovenskim govo- obziru. Moramo se jima očitno in prav iz srca zahva- v Žnidarščevi gostilnici Druga slovesnost je bila svečana 9 kjer so nas naši, za domovino liti, da se tako marljivo trudite, besede v celjski citai- vneti pevci z lepim petjem razveselili. Peli so posebno Vodniku" (nap. «V, —-------J-' ~ ----------r —;-----------J ; nici s svojo pripomočjo poviševati in lepšati Slava UJU puuuiiiuuju puviocvau iu icjjoaii. kjiava izVTStnO „Hej rojaki", „Sveta jLivu iu ,, * uuui&u ^uitp. Pa tudi gospodje vsi so svoje naloge izvrstno Heidrichov). Mislimo, da ne spadamo po vsem v vrsto noc" in t jima izvršili. Znana dva celjska domoljuba gosp. trgovec in tiskar J. zaslužita vso hvalo za nju izurjeno igranje Tržičanov, akoravno imamo Issleib-a za srenjčana Predlog županov Iz Idrije 28. sveč. ign Tako tudi štirje snubači (Stefko) se ben kmetovsk sin prav dobro nosil; svojega mlađega mlinarja veselo igral; je že tudi v Laškem trgu svojo izvrstnost na odru po kot oša- so ga „Novice" zadnjič omenile (Miha) je 9 Je 9 da naj se gosp ki pl. dr. Wurzbacha zavoljo zagovora glasovite idrijske peti- (Jaka), ki cije v letošnjem deželnem zboru poděli častno meščan- stvo ni dobil podpore, ampak podělila se mu je za- kazal svoj bil prav priden kovač Sk pa ze s hvalnica za to, da je v državnem zboru se prodaji na- zunanjo podobo in prikaznijo kot doktor Bistro- sega rudnika krepko zoperstavljal, in to je prav vse poslušalce v smeh in radost posilil Samo sebi se razume da se Ui sc raauiuc , ua aiava-kliceV in ploskanja ui uuu * •• ,,x.w»x^ , vrvusv/xu. ux uuogi, «11 jo ne konca ne kraja. Prišlo je toliko ljudi, posebno prav odbor že pregledal računa od 1863. in 1864. leta, ne vem. veliko število iz domoljubnega Laškega trga, da je bila Naši mestni računi se že več let tako po polževo izvr- dvorana vsa natlačena. Po igri je bilo veselo in smešno sujejo, da je čuda. Ali je sedanji župan tudi poprejšnje po bilo Mestni račun za leta 1865, ki ga je gosp. župan ob ljubil v 7. listu „Novic", odboru še ni došel ali Je deklamovanj in zadnjič tombol 9 pri kteri lep darovi dobivali. Vsi veseli in zadovolj so se prav zapu dobil izgotovljene, ko je županstvo nastopil smo Želeti 9 ne vem. bilo 9 da se pri prihod nj ih volitvah stili dvorano s samo eno željo v srcu, da kmalu zopet mestnega odbora bolj gledalo na mestjane kakor na tak vesel večer doživimo Iz řevnice H Ker čitamo v časnikih da uradnike, ki imajo druzih svojih rudarskih moramo ven- opravil , da se ne morejo ukvarjati z mestnimi zadevami uvuti y u« ov; jli\j ui\j l v/j u ua. v ai jati là uiv>aiuiuu íiaug v a iu i j kakor je treba. Naš sedanji mestni odbor šteje 15 mož dosti so po več krajih slavili dan Vodnik dar tudi iz Sevnice omeniti, da tudi naša čitalnica ga od rudarstva: 9 je rudarskih uradnikov * w % A m m mm mm m * m m m r—«w drugi so ru- l/uut » liiw VJ.UWA.HW» , UV*V*X UMOM VIVH4U1V« c. ---------#-------J ---------- ---------- 1---O ~ ~ ni pozabila, marvec slovesno obhajala. Vrstile so se darski pisavci, čuvaji, delavci; edini 3 niso pri rudniku, pesmi z deklamacijami, in vsaka je izbudila novo ve- Vsak srenjsk odbornik naj je tudi popolnoma neodvi- liko Ripšel eije; govor ljubljenega rodoljuba gosp. Drag, sen od druzega; je li pa to mogoce pri taki sestavi odbora? upnika iz Loke, pa je pričujočim še posebno segel v srca, tako, da so mu mnogokrat gromoviti slava- Iz senožeške fare 2. sušca. — Preteklo jesen klici doneli po dvorani. Priporočal je z vneto besedo nek preučen gospod med naše hribe priromal, ktereg log m zopet log Slovencem in po gum na- log jeljudst duhu izobraženosti itd predovanje na pričeti poti. Temnotni, mrzotni so učevati. Ce tudi njegovo učenost in osebo v resnici či- pod je rekel res dnevi minulih nam časov bili duh verige in premaga vsako overo duševno. Bodimo tudi slamo, se vendar z njegovim obnašanjem ne moremo jv-» a v^iv\ji - xv/t> uuu vx i_ui.uu.xiu uaiu uoouv , ai ~ , «« , « ,J ^ vujw če tudi v jeklene spone vkovan, zdrobi sčasoma nikakor vjemati, ter prosimo ga po tej javni poti prav lep 9 da 9 ako mi iskreni sinovi matere Slave, kakor je bil Vodnik, hribce in dolinice poravnati je res njegova resna 9 vse nase da ne bo hripav krik praznih čenč protnikov 9 naše uuuvo iu uuiiutv^o ^viavuai/i , burjx îxiwv uuvuum x na pravo na vse straní izveličavno pot napeljati moč odvzeti in nas 9 mu omike več zvonec nositi skušal, ter za veke omolknil bomo bolj hvaležni, ako nas on vsigda in spoznal pravične in blage tirjatve slovenskega naroda, svojem poslu zmerno sprejema in podučuj Naj nas Vodnikov duh vodi! Bodimo edini; krepčajmo strastnimi napadi graja' razvoj narodne omike tudi po tej lepi savski dolini Gotovo, da ta slovesnost ostane zapisana v zlate bukve naše čitalnice. Radostni še moremo omeniti, da kmeti in povsod v ne pa s Senozecah o. sušca. Naj rani. na dopis v listu „Novic" iz Senožeč, v porazumljenje spregovorimo to-le: Vkljub vsem neugodnim okolnostim ni živino- ej pri nas tako zanemarj • V kakor dopisnik pravi iz bližnjega Boštajna so vrli domoljubi; oni obiskujejo pridno našo čitalnico, so tudi mnogobrojno njeni člani, zlasti kar se njenega rod ti ce pnuuu nasu unaiuiuu, ou mui mnuguurujnu ujem ciani, x-ij^xx^^a x u u u. ix^v, , *x*vx^xuu , ua ji ter očitno kažejo, da spoznavajo potrebo duševne omike plemenit. Kajti naša goveda so večidel velika, izvrst moremo reci da Po nepovoljni naključbi zakasnjeno; zato nam čast. gosp. dopisnik ne bode zameril, da na kratko posnamemo*dopis. Vređ, nega švicarsko-ementalskega rodú. Od tega plemena si gosp. Ivan Dejak že več so večidel naša goveda, ker kot 10 lét in še zdaj lepega bika drži in ga tudi vsakte remu proti primernemu plačila rad pripuščati dá. Krave §3 Od sv. Helene pri Lazah. Za kratek čas vza- Že večkrat oboje pod zlo šlo.*) Tedaj niso biki naši mem pratiko v roke in zapazim, da je eden naših sej- tem biku tako velika teleta rodijo, da je pri teletvi vi , i i TJ J* „ LM.: „^x: bele vrane ali celó mršave pokveke; tudi teleta po njih mov napčno postavljen. Naš ne mišasta, temveć se prevelika! sejm za živino in drugo v - O drevesnici se blago ni 15. malega travna, ampak v pondeljek po našem sóseskinem zboru še govorilo ni, in srenjski tihi nedelji, ker je pa letos tišti dan ravno praznik sv. Jožefa y zbor prav nič ni bij še vprašan zarad toliko let zaže- Ijene drevesnice. Čudno je res, da se tako koristna je tik železniške postaje: Laze. Vsak lahko vidi, v*« naprava kakor je drevesnica soseskina na tujem je to popolnoma slovenska beseda, kakor je več enacih i m i i « A a i % t #• t « » . — i y bode letos sejm v torek. Naša srenja da 600 □ sežnjev velikem prostoru pripravlja! o^ * jLv i CK u j o IV vž ixj uu t/Hiuov-mu uivžguv, bila ta reč srenjskemu našemu zboru predložila, gotovo ktere ljudje posekajo, požgó in okopljejo, si njivice nabi se na imenovanem prostoru soseskina ali šolska dre- redé in jih Laze imenujejo. Ravno od take lege in vesnica ne napravljala, kajti možaki naši bi se bili tej na-pačnosti — ker ne manjka soseskinih prostorov Ako se bi vasi in priimkov na Kranjskem od zarašenih bregov vasi eno- od L a a s e tudi ime naše postaje, toda nemškutarija piše: to vem , da od zakaj ? ne vem povedati glasno uprli, toliko bolj j a ouovuuiuiii j/i uuvvi u » vuv «-• i* w v/ "j » uvi * ui ^urcuau j « L w » v LU , v» ck ker je nájemná pogodba za tod izhaja pomota, da dostikrat pisma in časopisi po dr.evesničin prostor, kakor iz gotovega vira vemo, le za Notranjskem 10 let po 8 gold. 70 kr. letnega plačila sklenjena. — ^ rvr0uv, ^^ ^nucju, «n Če pristavimo še druge stroške za naredbo te pse u do- druzih enacih krajev napčno pri nas vstavljajo. včasih že prepozno Laas pri Cirknici itd. romajo, predno do nas pridejo ali se pa tudi od Z a k a j bi se ne pisalo: Laze — namesti napčnega Laase? Iz Ljubljane. SI. ministerstvo pravosodja je z od- sosesko ali pa šolski zaklaď. Namesti da bi se ďreves- pisom od 21. dne u. m. vprašalo kmetijsko družbo: kaj nica na soseskini zemlji za veke napravila in obzidala, ona misli o tem: ali naj bi se preklicala postava ali drevesnice, malo rečemo, ako izgovorimo to-le : stalo bode vsako leto 50 — reci petdeset goldinarjev se pa lastnik unega zemljišča lahko zadovoljio smeja ker mu soseska še vrh plačila lepo ogrado napravlja ktera utegne čez 10 let njegova biti. ) y y ne kot ktera odločuje, da za razposojeni denar se sme več po ali gold, od sto obresti (činža) jemati? Od Senožečan. več veljavnih straní se glasijo želje — piše ministerstvo odpravi postava o odrtii (Wuchergesetz) naj se Novomesto susca. Vsem rodoljubom ozna-njamo preveselo novico, da v naši čitalnici že stojí oder za gledišče. Prvikrat se bode igralo v nedeljo 11. dne t. m.; na programu ste dve igri yy Strup in „Domači p repir u Ker je namenjen čisti znesek teh iger ubo- zim našim bratom na Dolenskem , je vsacemu pripu- ščen vstop. Nadjamo se tedaj , da se ne bodo samo tukajšnji udje čitalnični vdeležili te, pri nas zeló zeló redke zabave, ampak tudi sploh rojaki bližnje okolice. ker dandanes je denar blagó; vendar se ministerstvo noče prenagliti, predno ne sliši dobro prevdarjenega mnenja iz vseh dežel. Iz tega se vidi, da preklic omenjene postave še ni tako blizo, kakor so nekteri časniki trdili. t Na telegrafično naznanilo, da je odbor mestni poklonil državnemu ministru Be 1 kredi-u častno meščan- stvo Je gosp Iz Gorenskega 28. svečana. Brali smo v „No- minister županu dr. Costu iz Budima (Ofen) telegrafično odgovoril to-le: „Za naznanilo od 27. svečana se zahvaljujem srčno. vicah" dopis iz Srbije, v kterem se vabijo posebno Namesti lekarja gosp. Pretner-a je državno rekši da takih klobučar ji in usnarji na Srbsko obrtnikov ali rokodelcev je še malo ali pa nič na Srbskem. Na dalje pravi ta dopis, da ravno zdaj je kaj ugoden čas za tako preseljevanje , ker je na Srbskem mnogo zemljišč na prodaj. Na to bi mi prosili gospoda dopisnika, da bi nam razjasnil bolj natanko: koliko se kaj na Srbskem čez leto in dan klobukov prodá in ali je kupčija z usnom tudi tako obširna, kakor ministerstvo gosp Alb. Ram-a izvolilo za uda sta- novitne deželne medicinalne komisije, ktera obstaja iz c. kr. medicinalnega svetovavca dr. pl. An-driolli-a, dr. Jan. Bleiweis-a. dr. Schiffer-a y nas 9 pri Pa tudi na to bi nam odgovor drag bil: kaj je tega krivo, da je na Srbskem toliko zemljišč na prodaj ? Tudi pri nas jib je dosti na prodaj ; pa mi bi se »aj da vendar le desetkrát premislili, komu svet dati se pri nas naseli; pri nas ta prikazen nič dobrega ne pomeni, da je namreč toliko zemljišč na prodaj! Izpod Jelenovega roga na Ćeiiišenišketn. Tudi pri nas se letos tako huda godi, da Bog po-magaj dr. Valenta, dr. Grauster-a in lekarja Alb. Ram-a. eni poslednjih šolskih konferencij so , kakor smo slišali, nekteri gimnazijski profesorji, ki so učitelji slovenskega jezika, izročili gosp. ravnatelju dr. Mi-teis-u pismo, v kterem ga gledé na štenografični zapisnik 26. seje deželnega zbora, v kterem se je obravna-val predlog zavoljo učnega jezika v ljudskih in srednjih šolah, dvoje prosijo, namreč to: Poslanec Dežman je v govoru svojem rekel, da se slovenščina v srednjih Šolah slabo uči. Ako to ni resnica, kar se njih tiče (in to mora ravnateljstvo vedeti), naj se čast njih reši tega očitanja in jim to na službeni poti ako pa je resnica, tedaj naj jim visoka vlada ----v*«« , vam p« pové j cti\u pa j e r c s u i u a, teuaj naj jílu Ubogi ljudje hodijo križem, kakor da bi jih učiteljstvo vzame , za ktero niso sposobni. Da uči- zobje boleli, in prosijo za Božjo voljo na pósodo ; žalibog ! kdo pa b o posodil, ker nobeden nic nima ? teljem y Kak krčmar ima sicer kacih deset forintov 5 pa y ako skega jezika kteri so popolnoma sposobni za nauk sloven- y ne more vse eno biti y kaj se o njih go- hečeš, da bi ti jih posodil le za štirnajst dni, moraš po- vori in križem po svetu gré v tisku, je gotovo; poštenje njih je tedaj zahtevalo, da se opravicij o pred dva ali tri forinte zapiti. Borni ljudje nimajo hrane Radovedni smo, kako se bo rešila ta stvar. Da se pra- potem ne za-se ne za živino. Misli se lahko da ^ -...........je vica ne uo zaiajua, 10 muieiuu priuattuvau , — yvicu sebno za živino, ko je že slama po pol drugem forintu; pa tudi to, da se vzame učiteljstvo slovenščine huda po- vi ca ne bo zatajila, to moremo pričakovati pa Bog, da ia Di se ie se dobila. Jez sem že rekel m kdor ji ni kos; saj je vendar dosti žalostno, da vsa ako Bog še zanaprej pošlje tako slabih letin, ljubljanska gimnazija mora morebiti zavoljo nekterih uči- Jez sem ze rekel j in kdor se rečem kos saj je vendar dosti žalostno da y vsa bojo ljudje sami zemlje (grunte) popuščali stiskah pravi vsak gospodar: oh, , ne pa gospodar, kako bi bil vesel! ? ker da pri takih teljev trpeti tako sramotno kritiko, kakor se je očitno bil jez hlapec, slišala v omenjeni seji deželnega zbora! To pa ravno prav očitno kaže da prvo pravilo^o živinoreji, ki se glasi: ,,p se gresi pri vas zoper k ži vino z k Ce tudi je bik žlahnega rodu, ne bo nič iz take V nedeljo si je odbor društva za denarnopripo-moč obrtnikov volil predstojnika, namestnika njegovega in denarničarja. Gospoda Horak (predstojnik) in H e i d- rich (denarničar) sta se hotela odkrižati težavne več- reje, ako se pritlikovec pari z velikanom Vred letne naloge : ni jim obveljalo; morala sta po eno- 84 glasni želji in razodetem občnem zaupanju iznova berska diploma. Da brez velicih težav to ne bo šio sprejeti svoja opravilstva in tudi gosp. V. Kud h o lze r je gotovo. ----—v, -------M "V Tudi Hrvatje so dobili odpis cesarjev; je bil enoglasno voljen za predsednika namestnika. Ta ž njimi vred obžalujemo, da je zedinjenje Dalmacije soglasns volitev je nova ostrá kritika tište grde pisa- s Hrvaško in Slavonsko odloženo in da vojaška gra rije v občnem zboru. nica Častiti gosp. Luka Jeran ; vrednik „Danice" ostane, kakor je ranje > , —da pa se ne ustavi rekruti kakor je zbor želel, je naravno. Tudi zagrebški se je z družbo , ki vsako leto potuje o vélikonočnem zbor ni zadovoljen z odpisom cesarjevim. Ker odpis ta y } ve u v v. — Trsta podal v sveti zboru naroča, naj neutegoma poslancev voli, ki se bodo ta kraj, kjer ostane do majnika. Vredništvo med tem z ogerskimi poslanci o zvezi med seboj in o državno- casu v Jeruzalem, 5. dne t. m. iz list „Danice" pravi ; je prevzel pravnih zadevah dogovarjali ? je bii v • « seji dne t. m. časom, kakor poslednji častiti gospod profesor Marn. S gosp. Jeranom je šel odbor izvoljen, ki bo o tej važni zadevi nasvete dal tudi gosp. Stan. Šranc, kaplan iz Brezovice. zboru. — Baron R auch in prevzv. škof Strossmaj er, ki sta bila vdrugic voljena predsednika hrv. gospodarskega w TT 1,v ' ' ' Vládni Čeravno so okolščine tako nanašale, da se letos ni več kakor lani govorilo slovenski v deželnem našem društva, zopet ništa po Nj. Veličanstvu potrjena. —*—- -1 --------- časnik „Const. Oest. Zeit." ^ -ji-*-- je te dni odločno rekel, da zboru, smo vendar iz tega, kar je imel stenograf gosp. Tanšek slovenski pisati, se prepričali, da je prav trden se slovanskim narodom nemili „ožji državni zbor" v slovenski stenografu, s tem pa je tudi dokazal slovanska štenografija ne ostaja za nemško. ) da n e ustanovi več 28. svečana so bile t o pliće z veliko top li- dere delo. ? ako se še y ško gostilnico v Bledu po ocitni dražbi prodane, stvo^ravnopravnosti (glej dopis dvalizem srečno poje Jzvršilo ministerstvo Belkredijevo velikánsko Češki deželni zbor je slavno zmagal nasprot- » iz Hiša ktera je čez 40.000 goldinarjev stala > s topli- Prage u Slava mu y Ce je res, kar časniki pišejo, se je na spomlad bati cami vred je bila pri dražbi izklicana za 18.000 gold., vojske med prusko in našo vlado; tako napete so prodala se je pa za — 3550 gold. Ali ni to dokaz ža- strune med Berolinom in Dunajem zavoljo nesrečnega lostnih časov ? Kupil jo je g. L. Lukman iz Ljubljane, razpora o šlezvik-holštanjskih zadevah, da zdaj zdaj Koncert, ki ga je dala 2. dne t. m. tukajšnja utegnejo poči. — Homatije v Moldavi in V lahii pa AA. VUV/Vl %J J o J ^ • J J ^ VtWV^lAVJ V J^vvi» v J 7 v * ^ * X IU f X Cb 11 1 X X filharmoničina družba na korist ubozim Dolen- so tudi tako zapletene, da tudi tu se utegne plamen , ki so jih v ta namen daro- vneti zoper Turka; narodna skupščina v Bukureštu cem, je s tistimi 100 gold. vali knezoškof, donesel 450 gold. Pri tej priliki so hoče zvezo na brambo in upor skleniti s knezom srb- društvu filh. tudi darovali 100 gold. Poslednji „Sokolov" skim in crnogorskim zoper silo turško y ktere se bil gosp. Pour, je „--^ uu.v«, —- j- -, — —— njegovo berilo ,,o življenji rastlinstva" bilo podučno, r i gr a du, kakor se zdaj govori večer, kteremu je vrednik boji. Kdo bode knez Moldave in Vlahije po iztiranem lepo združil „utile dulci. u Kakor je Kuži bode odločil vladarski zbor, ki ima biti v Ca- tako Je gospod Ravnikarjeva humoreska „Kakošna bo Ljubljana v 100 letih?" bila jako mična. Vmes so bile lepe pesmi. Novicar iz domaćih in ptujih dežel. Presvitli cesar vrnil boje na Dunaj Kak dne t stojé m. zapustil Pešt in se daj reči z Ogersko? Račun dohodkov in stroškov za Slomšekov spominek. Skupnina prejsnjega računa 446 gold. 91 kr. in 1 cesarsk zlat. Gospodje: Raupel Janez, dekan v Belaku 5 gold., Lesjak Val., kaplan v Belaku 1 gold., Jâger Greg., kaplan v Belaku 1 gld., PuŠel Anton, »kolnik v Belaku 1 gold., Serajnik Lovro, župnik na Žili 1 gold., Ailes Miklaž , župnik v Ločah 1 gold., Stokel radovedni popraševali bravci naši. Gotovega zdaj « V • • 1 • i • t #!• I lvi9 pri se nic ni in ne more biti y ker govoril je le dežel bor ogerski prvo besedo v pismih, ki ste ju cesarju je, kot kralj ogerski, odgo- ín izročile obe zbornici zboru odgovoril. Hvala Bogu, da s cesarjevim vorom morejo druge dežele zadovolj biti smo se že bali omu oc tu\j van , da Ogix uuot/jtju v otž , Aai ziautcyajui Njih Veličanstvo je odgovorilo tako, kakor govori vlaški na svoji glavi ne nosi samo ogerske krone temuc še druzih ne manj svetih kron ) ker silno dosežej vse kar zahtevaj dar sv. Stefana o v. utciaua ^ bcuuuu oo uiuůiu uc tuauj o vcuu xviuii. Rekel jim je cesar, da ga je volja, ogersko ustavo zopet oživiti, vendar ne sme prezreti, kar zahteva blagor tudi druzih narodov in veljava vsega cesars tudi druge dežele morajo ustavno vlado imeti; Simon, kaplan pri sv. Lenartu 2 gold., Jurkobičer Jožef, župnik sv. Martinu 2 gold., MurŠič Jožef, kaplan vStebnu 1 gld., Stuhec A., podučitelj v slov. Bistrici 1 gold., Sinkovič Jožef, župnik pri sv. Muni 4 gold., Paprej Matija, dekan v Braslov-cah 5 gold., Pornič Boštjan, kaplan v Braslovcah 5 gld., Sibal Anton, župnik pri sv. Andražu 5 gold., Files Andrej , župnik na Paki 4 gold., Klančnik Juri, kaplan na Paki 5 gold., Zi-šker Anton, kaplan na Vranskem 2 gold., Juvančič Franc, dekan pri Novicerkvi 10 gold., Guzaj Arnej , kaplan pri Novi-cerkvi 2 gold., CrnoŠa Simon, župnik v CreŠencah 5 gold., Lah Matija v Pojniku 5 gold., Ratnik Blaže v Pojniku 5 gold., Jazbec Anton v Pojniku 2 gold., Mak France, župnik v Rožni dolini 1 gold., Pirkovič v Rožni dolini 1 gold., Mikuš France, župnik v Dobrnski 5 gold., Palan Anton, kaplan v Dobrnski 5 gold., gospodje elani mariborske čitavnice so podarili 9 gld. t Skupnina dohodkov 100 gold. Cela skupnina 546 gold. 91 ? vsem krajc. in 1 zlat. Za poštnino se je porabilo gld. 32 kr., tirj a rodom delà dom od Og in y , — - ~ « - - »v*v. rx ^ ogerski zakon od 1848. leta; v tem zakonu so i ram se mora zgoditi pravica; on ne da bi žrtovali svojo ustavo drugim na- kupnost t zahteva. da se tedaj se ostane Čistih dohodkov 546 gold. 59 kr. in 1 ces. zlat. Y Mariboru 1. marca 1866. Dr. Matija Prelog, denarniČar. Poziv Slomšekovim častitelj em ! Ker je vredništvo „Novic" take postave, ktere na več straní žalijo vladarj za Slomšekov spominek nabralo že nekoliko darov, pa jih iz Ljubljane in bližnice ljubljanske pričakuje Še več, naj se rodoljubi podvizajo z namenjenimi darovi, pravice; županije se ne morejo na vrat na nos ustano- da moremo kaj zdatnega odriniti v Maribor. Gospod dr. Prelog î narodna straža je breme za ljudstvo brez varnosti; potem naznani daritelje. viti dokler ni v Vredništvo. m sprava gotova, se ne m kronati dati kot kralj ogerski in ne priseči na ustavo, ker bi mogel prisegati o rečéh, ki so mu zoper vero in vest. Ko je bil ta odpis bran v zbornicah, ni se čul noben glas ,,eljen-a", kterega je prejšnje dni tako obilo bilo. Milodari za Dolence. Iz Polhovegc Gradca 11 gold. Ogri tedaj niso zadovoljni, mi pa smo in iviu«j uiov ziauuvuijui , ua* j/« oluu , au addj iu želimo, da se najde prava pot sprave, ktero kaže okt Kursi na Dunaji 0. marca. to 5°/ 0 metaliki 60 fl. 40 kr. Narodno posojilo 62 fl. 85 kr. Ažijo srebra 101 fl. 90 kr, Cekini 4 fl. 91 kr. Odgovorni vrednik: Dr-Jânez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.