267. številka. Ljubljana, četrtek 20. novembra. XII. leto, 1879. lub.M' tanji izvzeiuai ,. uiuUoljko m dneve pu praznikih, ter velja pu pošti prejeman za a v h t r o - o g o r h k e dežele za celo leto 18 ffML, /a pol I- ta 8 gl., U 6etn leta'4 glđ. — - Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 pld., za četrt leta 3 prid. BO kr., za en mesec 1 jrld 10 kr. Za pošiljanje na dom m računa 10 kr. za uioaee, 30 kr. ca ćetrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih ftolah in ji dijake \elja znižana cena iu lieer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. nO kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila ae plačujo od .i*uri«topne petit-vrito 6 kr.? 6o »e oznanilo enkrat tiska, 5 kr., ce se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj ne izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej liifti št. 3 »gledališka stolba". O p ra v n i h t. v o, na katero aaj se olagovobjo puŠiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiši. A.strije poklic na iztoku. Užu mnogo bo je govorilo in pisalo, da je Avstrija v prvej vrsti poklicana evropsko kulturo uiriti na vzhod ali iztok. Njena zgodovina, njeua geogroticua lega in sorodnost večine njenih narodov z balkanskimi, jej kaže to nalogo. Nekdaj sta Avstrija in Ogerskb zvesto izpolnjevali to svojo nalogo, le to stoletje sta se jej izneveri.i iu začeli podpirati Tuičijo, giavno zav.rateljico razvoju in kulturnemu napredku oi ijeiitulmh narodov- To je bilo skoiiij.vo za Avatnjo samo, kakor za bal-kansae uežeie. Nubedna druga diž<*va ne more Avstrije lehko nadomestiti v kulturnem delu na iztoku. Busija je sicer vojevala uže velike vojne za osvobojuuje vzhodnjega krščanstva iu Siovautva, a ne more povse prevzeti uloge kuituruega razš.rjalca v teh pokrajinah, ker ima sama soboj še dosLa poda; v Kusiji same) je kultura eksteusivno premalo razvita; Nemčija je preveč oddaljena od v/.hoda, a svojo kulturo hoče uailjevuti le potom germanizacije ; to je pa prutiuaravno in zato prepočasno. Italija, iz katere so v srednjem veku vzhajale znanosti, umeteljuuati i vse kulturne naprave pu K.ropi, je za novejših časov v političnih bojih zelo zaostala v omiki in mora gledati da se sama spet povzdigne, nikar da bi kulturo še u rugam uusihi. Anglijo čaka dovolj kulturnega oela v deželah njej podjarmljenih, torej se ne more brigati za kulturni napredek balkanskih Slovanov ; će bi prav hotela, pa ona le štedi za ^amopriummi interesi. Pod angleškim gospudatvuiu se še nobena dežela mj mogla kulturno razviti, ker jo aogle»ki kramarji prezgodaj lzmolzejo in pogrezuejo v revščino ; revue dežeie pa ne premorejo sredstev za kulturuo napredovanje. Dovolj žalostni pri- Maravoslovske črtice. i. Potovanje v tuje kraje sploh nam znatno razširja mi um obzur, ker umu vsak trenutek nove prikazni podaje. V koliko večej meri pa mora putovanje po še le malo znanih, ali Celo neznanih krnjih mnogo novega umu in čutom podajati, v koliko večej meri nam mera ono um bistriti, srce blažiti. Zato obsujejo radovedno vsi znata prišleca, ter ga izprašujejo o njegovem potovanji. Ustrezaj e nekako tej navadi, izdavaju popotniki navadno obširne popise Hvojega potovanja in iz takega popisa hočem nekaj posneti. Švedski profesor Nordenskjbld, kije nedavno srečno iz Svedije, ob robu severne Azije p u pun na Japonsko, opisuje zelo zanimivo živalstvo na otoku Bering. zori so nam kažejo, če očt obrnemo v angleško Indijo ali augleSke kolonije v južnej Afriki. Torej ostane le še Francoska. Priznati mo ramo, da so kulturni Francozie marsikaj storili za blaguat balk-inskih na:o lov, njihova vlada je pa vendar vedno podpirala turške tlačitelje in angleške odira ca prebivalce evropske] Turčiji. Francoska podpora je dozdaj segala le črez majhen del balkanskega poluotoka, krilila je le Grke iu katoliške Bolgare, za bla-cost pravoslavnih se pa nij mnogo zmenila. Fraucija je sploh predaleč in čaka jo uže preveč k u,t urnega dela v Algeriji i drtizih kolonijah, da bi se mogla živeje zanimati za on jent. Vrhu tega notranje državne razmere nijuo temu ugodne, vedni straukarski prepiri in nestanovitnost vladne sisteme. Same ob sebi se pa balkanske državice in njem narodi ne morejo kulturno povzdigniti, manjka ] m mattrijaluih in duševnih sredstev ; preveč so razkosani. Zdanji položaj na iztoku gotovo še ne ugaja razvoju; ozemlje je te deloma od Turške neodvisno, povečini pripada polodvisuim malim državicam, deloma je pa celo še pod tursko vlado. Privrženi k i raznih veroizpovedauj se sovražijo, grško-slovati-ski razpor se nebče poleči, Kiimuni in Bolgari se, ne glede na to, da si njihova vladarja zagotavljati prijateljstvo, pisano gledajo, Turčija pa mj izpolnila nobene obljube, ni uvedla nikakeršnega zboljšanja nobenih reform, kakor je obetala v Berlinu, vedno tlači svoje evropske krščanske podanike kakor poprej. Vse to se mora odpraviti, će je narodom napredovati : mejnarodno sovraštvo in sovraštvo mej raznoveruiki mora prestati; kristijanum, nahajajočim se pod turškim igom se mora »tanje zboljšati, s kratka: zdanje položeuje na izhodu se mora popraviti v interesu kul- J«d na veri a žival, ki pa se še zmiroiu v velike) množini nahaja, je „morski medved" (Otana ursina). X neAtevilnimi morskimi medvedi, ki se na obalih beringovega in bakro vega otoka nahajajo, ravnajo prebivalci, sko raj kakor z domačimi živalimi. To je samo vsled tega mogoče, da te živali več meseciiv neprenehoma in skoraj brez hrane na tistem mestu ostanejo. Ta mesta pa so mali poluntoki, na katerih se jih združi ua tisoče iu tisoće. Ostro )e prejiovedauo na teh prostorih loviti ali sploh Živalim kaj storiti, če župan ovega kraja tega ne dovoli. Kadar hočejo uekaj živaiij dobiti, se mnogo lovcev tega posla loti. Obdalo namreč mirno ležeče od vseh strani, ter jih s palicami od obali proti notranjemu delu otoka ženejo. Potem lovci tiste izmej živali, ki imajo dobro kožuhovino, tč svojim orožjem (t. j. z omenjenimi palicami) po gobcih tolčejo tako, da žival omedli, ter jo pot!6 z nožem usmrtijo. ture in omike, kr-čaustva in blagostanja balkanskega preb valstva. Vsega tega pa ne morejo izvršiti balkanske državice, to more storiti, po mojem mnenji, če postane vsem narodom pravična, samo Avstrijo. Morda mi bo kateri prijatelj velikega Srbstva a 1 > Bolgar-stva ugovarjal, kaj, ko bi se vsa slovanska balkanska zemlja dala Srbiji ali Bolgariji, grSba pa Grškej, in se tako ustanovile večje balkanske države, ali bi te države ne bile doati močne in velike, da se razvijajo samostojno? Srbija se je u>.e pred šestdesetimi leti osvobodila turškega jarma, a še nn mogla urediti se v notranjem; ljudstvo je razdeljeno v dva tabora, nekaj je pr vržencev vladajoče rodovine, drugi pa so prijazni naslednikom ('rnega Jurija. KnezevBki rodovini in njijni stranki se sovražita in vedno delajo ae skrivne zarote zoper vlado. Nič boljše bi ne bilo potem, ko bi Srbija jiostila velika slovanska država. Bolgari so pa stoprav osvobojeni od turškega jarma, kje bi bili torej naenkrat pridobili dosti fizičnih in moralnih Bil, da bi mogli prevzeti vodstvo velike države. Zraven bi se pa v takej velikcj mfbsko-bolf nrskej državi kmalu vnel mejsobojni prepir, kdo bi bil na vrhu v državi. Razmere na Grškem tudi nijso ravno urejene, stranke se vedno prepirajo in nobena vlada se ne vzdrži dolgo na krmilu. Grki u?e nijso oni hrabri narod, ki se je osvobodil, se ve da z rusko pomočjo turškega gospodstva, še men j pa vredni nasledniki starih Grkov, ki so pri Maratonu in Salamini pobili velike perzijske čete, temuč omehkuženi bo, kar svedoči vse njihovo obnašanje o poslednjih dogodkih v orijentu; le mej soboj se radi prepirajo, manjka jim eneržije in odločnosti: tak narod gotovo nij sposoben za urejanje kake velike države. Pol« g tega bi Nordensk o Id pravi, da je obiskal kraj, kjer je največ teh morskih medvedov ležalo. Tamošnji prebivalci so mu zagotavljali, da je na otoku oholo 200 000 teh živaiij, ter da se jih vsako leto „U " kakih 13 000 usmrti, toda on sam meni, da so te Številke vendar mdmj prevelike. Ko se je torej on živalim bližul, so skraja stareje nemirne postajale, toda skoraj se zoiiet pomirile in sedaj je gledal tu Ine prizore. Zdelo se mu je, da je v velikem glodalici. On in njigovi tovariši so jedini gledalci. O ler napravljali so obali, obdani od j>e-nečih valov, ki so ob kamenje se zaletavali, mej tem ko je zadaj oder neomejen bil | roti neskončnemu morju. Igralci pa so bile tisoči in tisoči čudnih živaiij. Nekateri starci bo ležali mirno, ter bo nijso brigali za nič, kar se je okolo njih godilo; drugi so ali so svojimi kratkimi nogami in čudnimi glasovi mej kamenjem plezali ali pa z neverjetno hitrostjo v penečem morji plavali, še drugi so se igrali v državah, kjer bi prebivalstvo bilo večinoma pravoslavno, kmalu začelo se zatiranje manje Številnega, a mnogikrat izobraženejsega katoliškega elementa. Podobne prikazni vidimo v Srbiji, kjer pravoslavni ne gledajo preveč priiazno katoličanov. Res se da ravnopravnost vseh ver po državnopravnih zakonih skleniti, ali težje je izresti jo praktično v takih, po) izobraž nih zemljah. (Konec prih.) Politični razgled* liotriuiN' «■«»*«»'»<«». V Lj ubija 11 19. novembra. Nj. veličanstvo cesar je sprejel v posebne« avdijenci dne* 17. t m. dopolu lne nove predsednike vnet/t* X hitra f grofa Goro ni ni j a, dr. Smol ko in barona God I a. Cesar je izrazil svojo zadovoljoost, da je pred sedstvo v tako dobrih rokah in svoje priznanje zaradi dostojnega in mirnega vršenja adresne debate. Kakor smo uže včoraj poročali, je v odseku za vojaško postavo vladna predloga o podaljšanji zdaj obstoječe vojaške postave bila sprejeta nespremenjena v seji v ponedeljek. Centralistiški poslanec Ciedik (iz kluba „ liberalcev") nj bil zoper podaljšanje vojaške postave za deset let, ali hotel je, da bi normalno letno število vojakov znižalo se na 230 000 vojakov. Vojni minister Horst je na to odgovoril, da vlada ne more tega predloga odobriti, ker v tem vprašanji ne bode dala nikaketšnih koncesij. R-chbauer je predlagal v specijalnoj debati, ki je bila z VBemi zoper 4 glasove sprejeta, da bi se vojaška postava dovolila hhiho za eno leto. C ze-dikov predlog je bil zavržen z vsemi zoper 5, glasov Rechbauerov tudi zavržen z vsem> zoper 8 glasov, vladna predloga pak je bila sprejeta in poročevalcem voljen poslanec Zeit-h a m m e r. Vbudgetnem odseku se je istega dne obravnavala postava o podpori iz drža »ne blagajne po slabej letini zadetej Istri, Goriš kej in Gradir>kej. Vladno predlogo se je sklenilo toliko preuieniti, da se v zakonu določi, da morajo pri deljenji podpore navzoč ni biti tudi župani. Volil se je potem poslanec Smarzevski glavnim poročevalcem o budgetu za leto 1880. Pri posamnih rubrikah dohodkov se je pri davku na žganje izbris« o 500 000 gld. od vladne številke, ki je bi a nastavljena z 8 500 000 Rld, Davek na vino in mošt v znesku 3,900 000 gld. se je po trdil. Davek na pivo se je rtoiočil na 21.7OO.O00 gld., zbrisalo se je tedaj 300 000 gld. I) -ločilo se je dalje davka na me«o m klavno živino 4 690 000 gld., na sladkor 25 012 000 gld . najemščine 3.538 00(J gld., druge dohodke na 22.000 gld. Troškovi za upravo so se določil' na 223 0O0 gld. O tem bodemo še pozneje poročali. V odseku za postavo zoper govejo kugo je v soboto predlagal poslanec Zotta, da bi država plačevala troškove za kordon takrai naših meia\ kateri predlog pa nij bil 8preiet. Češki klub je v avojej seji v nedelio sklenil naročiti svojim udom v bosanskem odseku, da zahtevajo nd vlade nujno urejeni* zemljiščnih razmer v Bosni; k temu urejevanju da se morajo poklicati tudi zastopniki hosen-skega prebivalstva. V prit i* nthrtn državnem zboru je bila vladna predloga o upravi Bosne in Her cegovine sprejeta t*e 188 elaRnvi zoper 169 glasov, torej z majheno večino 19 glasov. Pred glasovanjem je še govoril ministarski prvo tednik Tisza dolg govor za vladno predlogo. Vii»■■!«> države. Knfki cirjavtč j« bil v Berlinu iskreno sprejet. Nemški časooiai izražaio željo, da bi razmere Nemčije z Rmvio bile prijateljske, kar želi tudi nemški narod. V obče pa tudi nemški časopisi ugibajo smoter pohoda ruskega carjeviča na Dunaii in v Berlinu. Ttgrčij** se je ulala v zadnj'h dnevih obnovljenemu prtisku Angležev. Sultan je podpisal načrt reform za evropske svoje provin cije in tudi za Malo Azijo; nadalje je primat, da so odšle turški ministri odgovorni. Bodemo videli, kje bode zdaj Anglija zopet ppletk iskala MtHlij**nmh«» ministerstvo je dalo svojo ostavko. Ker je baš odšla z Dunaia na sten nadvoievodinia Miriia Christina. hči umr-šega nadvnjevode Karla Ferdinanda in nadvo-jevodinje Elizabete, naj omenimo tuli, da španski kortesi bo dovolili mladej svojej kraljici civilno listo po vladnej predlogi. Dopisi. ? Iz ¥Jii1»1Jaiie 19. nov. [Izv. dop.] Neka ter m ljudem je več dovoljeno storiti nego družim; kar bi se jednim v greh štelo, isto se drugim ne more. ker jeden in isti čin dokazuje pri nekaterih ljudeh grozovito budalost. pri druzib pa duhovitost. Pri našem nTaghlattuu pa duhovitosti iskati reklo bi se v svetopisem skej dolgouhej živali iskati prednika arabskemu koniu. Naj bi kateri drug časopis pisal v dnem slogu kakeršnega uporablja „Tag blutt," naj bi kateri drug časopis tekom 5 dni j napisal toliko nesmisla, kakor ta listič — tekom druzih 5 d ni j bi moral uže nehati izhajati, ker bi manjkalo mu čitalcev za svoie neslanosti. Ali a nTgb.u ima nemško občinstvo v Ljubljani potr »ljenje, meneče, naj kaže svojo siromaščino. Jaz pa hočem našteti naj krasne j še cvetke Krausovega »ernndungageiata" in veleuma. — Na moj predzadnji doois, T katerem sem knnstat'ral propadanie ustavo-verstva in nemstva v kazini in tilharmoniškem društvu, odgovarja g. Kravs, da fi'harmmiško društvo nemi nift opravka z u stavo verstvom. G. Kravs je dal pri tam losn'ki hudo ctušnicrt, kaiti prvič priznaj« nam, da je društvo nemško in da ga narodnjaki ne podniraio. v-deri česa 6no p » mojei trditvi propsda. R»r \ot v časi se ne dela politika tam notri, alf e. Kravs nai mi na besedo veruje, da društvo posebno take ude rado sprejema, ki pripadajo k tako zvanei ustavnvernej Rtranki in da - si bi moralo filharmomško društvo v iRtini biti samo godbeno in nič druresra, ipik mi mora vsak pritrditi, da baš nstavaški udio te era društva dajejo mu nemško ustava&ko lice. V tem društvu ne more propadati slovenščina ker slovenskih pesni j se t« m ne poje, n°go poi6 ne izkliučivo nemške, in ker propad s tstimto to društvo, propada z ni«m nemštvo v L:ublianf. G'ede* kazine ie g. Kravs tako odkritnr^en, da nravi kar naravnost j „kai nas ustavake briga kazina, kazina ie odprt lokal, notri je šel komur se ie spoliub'lo." — AH naj nas Slovenca briga? V karino st zahaiali kapitalni ter inteligentni samo ustavaški možje — pa je vse eno zdaj zabita. Radovednost me muči, kateri gostilnar se bode po tej Krausovej iziavi še na limanice VRedel: ker ustavaki ljubljanski sami zatajuieio svoio gostilno, Slovenec-goat pa notri ne bode prišel. — „Schil1erwoche' je bila 6n teden in „Tag-blatt" ptaka, da „na i I «*<»*• 1 broječe nemško prebivalstvo v Liubliani Be nii teora snomi-«ialou. To so ti vendar pozabljivi ti liubljanRki Nemci, brojefti na tiRĆft! Kar Re tiče lokalnega znania, ie g. urednik „Taerb'atta" vrlo napredoval, to je nedvomliivo, ka-li? Jaz pa ne verniem niegovim tisočim, ampak sodim, ka je g. K gotovo takrat, ko je napisal 6ne „ti-s6M Nemcev" — mislit na Gradec. Ljubljanskega nemškega gledališča ravnatelj vsakako bolje pozna tukajšnjih Nemcev tisoče nego „Tagblatt", in nii mu zameriti, če premišlja, ali mu nemšk patriotizem kaj nese ali ne; občutne izkušnje so podjetnika spametovale, kakšna umeteljnost je L'ubliančanom novšeči. Ker je gledališče o predstavah zvlasti klasičnih iger vedno prazno, zato si mora človek te misliti, da „Tagblattove" izobražene tiubljansk* nemške „tiaoči" neraaio toliko Bverstandnisstf ter mej soboj trgali. Tukaj sta se dva medvedja viteza z veliko spretnostjo borila, toda V resnici borila, kajti zdelo se mi je, da se po pravilih prijemata in branita. Tam zopet sta se na videz borila starec in mladič, in zdelo se mi je skoro, da starec mladega uči boriti se. Povsodi lazijo majheni, črni mladiči okolo, ter svoje matere kličejo z glasovi, ki bo bleketanju jagnjet zelo podobni. Če celo čredo prestrašiš, tako, da hitro vsi k morju hitijo, skačejo drug črez drugega, ter tako mnogo svojih, poBebno mlajših, sodrugov usmr tijo. Tiupla teh in onih, katere ljudje usmrtijo, ležijo nepokojiana po travi, tako, da je smrad prav zdaten. Od u-imrtenih živalij ljudje namreč nič ne obdržd, kakor kožo, zavoljo dragocene kožuhovine. Čudno je le, da te žival zmirom spet tja nazaj pridejo, kjer toliko in toliko smradljivih mrtvih trupel leži. Mej t... m mnogimi morskimi medvedi, sedel je, kakor kralj na posameznem kamenu jedin „morski lev", ki Bem ga na celem potu našel. Ostanimo denes pri živalih, ki v vodi žive", pa hočemo govoriti zdaj o nam bolje znanei, namreč o raku. S'cer ne bom nič novega o življenji rakov pripovedovat, marveč poročal »amo o nekej bolezni, ki se v zadnjem času mej raki opazuje. Pa ne samo ujeti, nego tudi raki, ki še prosto v vodi Ži o, začeli bo po cnlej Brednjej Evropi, posebno na Bavarskem, Badenskem i "VVii tenberškem poginjati. Ako-ravno pa se mnogi učenjaki trudijo, vendar ne morejo najti uzroka tej bolezni. Nekemu kupčevalcu v julnej Nemčiji, ki z ribami, raki itd. trii, je v šest»h tednih 20 000 rakov poginilo. Ker so tudi mej Slovenci raki vrlo v čislih in mnogokomu posebno zanimivo lovlje-nie rakov ugaja, h čem iz časnika „Biirische F schereize tuog" posneti članek, ki to bolezen opisuie. ,,/,:i;;isi dni od Brede julija do konca avgusta smo dobili deloma iz Avstrije, deloma iz Gornjega Palatinata (Oberpfilz) prve rake. Ko trije tedni preteko, zapazimo pri ostalih rakih, da bo bolni. Raki so si začenjali noge ittrgavati, in škarje so si odgčioavali. Ob jed-nera »o ae zel6 tresli, ter začeli na hrbtu ležati. Prikazali so se nadalje zaielavci v podobi črvov. Ti zajedavci so ae nahajali po glavi, po drobu in posebno pod oklepom. Naj-botie se je bolezen poznala na zadnjem delu života. Kooec repa začel je namreč otekati, ter kazal tisto barvo, kakerSno imajo mrtvi raki. Tisti, katere cmo še potle dobili, ro mnogokrat h'tro po prihodu zboleli, ter za 7—10 dni poginili. Enako toži mnogo drugih kupče-*a'cev. Ravno tako trdijo ribiči, da v potokih, v katerih se je pnprei pod vsakim kamenom rak nahajal, sedaj le malokatere vidijo. —« Dvorni ribič Kuffer v Moravskem piše, da je l»red kratkim posamezne rake z ribami vred imel. ter da o i teh rakov nobeden nij zbolel. Zakaj? Ali ribe te zaiedavce pojedo, ali zajeda lei sploh v tako majhenem prostoru, kjer ribe prevladajo ne morejo živeti, o tem nič ue vemo.u Janko. za Schillerja in Go^heja, kolikor ga ima po nTagblattovemu zatrjevanji vsak nemsk — kmet. Naposled še nekaj. Predvčeranjim je prinesel „Tagblatt" pod naslovom .oine natio-nale drohung" neko zveriženo pisemce proti slovenskim naroiv«n 17. novembra. [Izv. dop.] (Občinske zadeve.) Strogo skrbeti, da nove zgradbe posameznih posestnikov ne mo tijo pravilnosti ulic, da ne zastavljajo hiš, dr-Sečih se uže določene vrste, celo pa, da ne zapirajo javne ceste: to je gotovo važna naloga občinskih sastopov; kaiti s tem ne pridobi le kraj in občina v veljavi, temveč od vrnejo 8e tudi svojevoljnosti pri stavbah, katere marsikateremu sosedu občanu, da celej okolici v enem ali drugem obziru škodujejo. Žalibog, da se v našem sicer jako lepo ležečem trgu za prejšnjih časov v tem obziru n j nič skrbelo, in zdaj, ko so nekateri možje tukajšnjega občinskega zastopa to silno potrebo nvideli, zabredli so v mnogokatere nasprotno-ati in neprijetnosti. — Nehčem pa pregreškov našega občinskega urada in iz] njih izvirajočih napak tukaj naštevati, niti jih sploh objaviti, nego dovoljujem si le žavski občinski urad na to opozoriti, naj se tudi v teh zadevah stalno obnaša, pa naj se ne ozira niti na prijateljstvo ni na sorodstvo, niti na žugujoče maščevanje. Ooiiiače stvari. — (BleiweiBov rojstni dan.) Včeraj opoludne se je čitalnični odbor ood vodstvom Bvojega podpredsednika g. dr. J. Z u panca poklonil dr. Janezu Bleivveisu, da mu T imenu ljubljanskih rodoljubov čestita o njegovem rojstnem dnevi. — (Društvo „Slovenija" na Du staji) ima v soboto 22. dan t. m. četrto redno sejo v letošnjem tečaji. Na dnevnem redu je mej drugim čitanje g. Josipa Škofica: »Mrtva hčerka', in predlog o ustauo vi j enji pravniškega oddelka v krogu društva „Slovenije". Zborovanje je I. Wollzeile, Schi.eider's Đ erhalle. — (Porotno Bodišče) v Ljubljani je obsodilo Franceta Bobka, ki je bil obdožeu, da je umoril Holzmana v L'ittermanovem drvoredu, v uječo na vse življenje, njega ljubico, Katro Doli nar pa na 4 leta. -- (Pojasnilo.) V „Slovenci" od sobote je bilo priobčeno „poslano", katero pripoveduje, da se je na Javorji meso nekate rih pobitih goved v pričo in z dovoljenjem k n m i s i i e prodalo ljubljanskim mesar iem, ki ro je potem stran peljal«, akopram ie vas v strogtj zaprtiji. To „poslano" je še tist dan površno in nekoliko po svoje posnel .Laib. Tgbltt." V „Slov.u ie bil* na konci prtstaHjena želia, da bi deželna vlada ali okrajno glavarstvo pojasnilo to stvar. — Z nzirom na obstoječe postave to pojasnilo nii težko. Posebna postava od 2. maja 1873. leta dob'ča, kako se ima izkoristiti meso in koža take Živine, ki se v okuženih krajih pobija ali zdrava, ali zaradi suma, da bi utegnila biti kužna, pa se zaklana izpozna za zdravo. V okuženih krajih in v kužnih mei-nih okrajih se mora vsa Živina, ki se zakolie, bodi si zdrava ali sumns, po živinozdravniku natanko preiskati živa in zaklana. Pri nekaterej sumnej govedi se po raztelesenji izkaže, da je bila žival popolnem zdrava, in omenjena postava od 2. maja 1873. leta dovoljuje, da bo v takem slučaji meso, ki je Rpoznano za popolnem zdravo, ne sme le už vati v okuženem kraji, ampak da se sme tudi izvažativkakvečii bližnji kraj če v okuženem kraji nii moč! mesa porabiti, ker je kraj premajhen. Takemu prevažanju pa treba vselej posebnega dovoljenja politične gospodske t.j.okrajnega glavarstva po nasvetu krajne komisije, ki je odgovorna za vse svoje naredbe, torej gotovo strogo na to pazi, da je tako meo6 popolnem zrdavo. Razen t?ga se mora tudi še prevažanje mesa vršiti pod nadzorstvom gosposki-nih organov. Skupilo za to meso pride v državno blagajnico, katera lastnika pobite Živine popolnem odškoduje ne glede na to, ali se zdravo meso in koža speča ali ne. Država je vsled tega na dobičku, korist imajo j> i tudi kraji, ki potrebujejo več mesa. katero se bode itak podražilo vsled nesrečne kuge. Gotovo pa se nij bati, da bi bilo mesarjem kedaj mogoče kupovati bolno meso — z dovoljenjem in tako rekoč s pomočjo cesarske komisije! Naj bi le ljudje sami ne skuhali, kako bi ae prestrigle dobrohotne postavne naredbe. Izpred porotnega sodišča. V Ljubljani 17. novembra. (Koparsk umor v Lattermanovem drevoredu.) (Daljo.) Priči Mica Holzman starejša in mlajša pa odločno izpovesta, da je Holzman, ko je od doma šel, te ro i soboj vzel. Priči Jarnej Ažim.n in Benjamin Vasarhelv sta v istem delu Luttenuanovega drevoreda, kjer sta kakor poprej navedeni priči Pavlovčič in Schvve gler 8. maja 1879 proti 9. uri na tleh ležati videla človeka, v ravno tistej noči mej 1. in 2. uro po polunoči ravno to videla, in ko sta ust kraj zapustila, kmalu potem od tam sdn> krik zasliaula. Priči Tone Drčka in Jože Stupca sta v istem čusu videla moža z južnega konca Lattermanovega drevoreia proti tržaskej mitnici iti. Dejanje se je moralo tedaj le na ta način izvršiti, da je zločinec A Holzmana 8. maja 1879 proti 9. uri zvečer z dvema udarcema na glavi smrcuo ranil in na tla pobil, ter mu listuico z gotovino in zapisuo ustnico oropal, v iste j noči pa mej 1. in 2. uro po poluuoči se je k Holzmanu pripisali, da bi se prepričal je-ii ta še živi, in ko ga je če živega našel, ga z nova smrtno ranil, potem pa iz Lattermanovega drevoreda proti tržaškej mitnici pobegnil, na katerem potu j« nrazno listnico in zapisne listke proč vrgel. Z druzeg* napada Re more z gotovostjo pkle-pati, da ie Holzman roparja spoznal in da ga je ta smrtno ranil b tem namenom, da bi to nevarno pričo na veke r pota spravil. Rszbojnega umora nallolzmanu ie France Bobek zelo sumljiv in sicer iz raznih ga obte-Žavnih u /rokov. A on vse taii. Katra Dolinar, ljubica Franceta Bobka, ie Jeri StabSek 15. avgusta t. 1. povedala, da je France Bobek s Katro Dol'nar neki večer meseca maia t. 1. moža v Lattermanovem drevoredu srečal, ga z motiko, katero je Katri Dolinar z rok potegnil, večkrat udaril, mu potem gotovino od 11 do 12 gld. oropal, ta denar pa Katri Dolinar dal. To izpovedbo Katre Dolinar potrjujejo naslednje okoliščine. Leopold Bobek pričuje z vzajemno izpovedno Katre Dolinar, da je z njo 8. maja t. 1. proti 9. uri zvečer blizu Kozlerjevega vrta za Lat-termanovim drevoredom ee snidel, iz katerega sledi, da je Katra Dolinar v času dejanja na mestu deianja navzočna brti morala. Tudi so se izvedenci izrazili, da so Holzmanove rane, mej temi naimenj dve, skoraj gotovo z mntiko prizadejane bile. Iz pričevanja Janeza Bobka in France Sušnika bo razvidi, da je Katre Dolinar po dejanju imela gotovine 10 gold., kar pa ona na vsak način taji. S tem Re pa tudi ujemajo pričevanja Valentina Mi^kovca, Mice ŠuSteršič in L;ze Petrič, ter preiskave žandarjev Jakop Čehuna in Florjana Apiha, po katerh se je precej, ko Re je dejanie pri-godilo, govorilo, da je France Bobek Hols-mana z mot;ko ubil. Obnašanje France Bobka je bilo drugi dan po umoru jako sumljivo. France Bibek je sebi dobro znanej Jeri Klemenčič 9. maja t. 1. zjutraj, ko je ona rekla, da so Holzmana po noči umorili, odgovoril, da on njega nij poznal, Čeravno je še tistega dne" popdludne Matiji PerSinn, gostilničarju na gorenjem R ■■žniku, kateremu je on (B ibek) neznan bil, dejal, da je on Ilo'zmana poznal, ker je z njim v enej hiši stanoval. Nekoliko dnij po dejanju ie srečal France Bobek v gozdu na Rožniku Hermana Amona in Adolfa Šuštarja, b katerimi se on navadno nij pajdaših Ko so ravno o umoru Holzmana govorili, je prišel mest m stražnik Jože Šelko k njim, in ko ga je France Bobek zagledal, je popolnoma obledel, in se je zelo preplašil, ko je Šelko o darilu za najdenje morilca Holzma-novega govoril. France B »bek je nekoliko časa po umoru Holzmana Janezu Larape-tu, ker je ta žandariem nekoliko sumljivega o Francetu Bobku povedal, s bese lami žugal: „Č*kaj, prokleti hudič, tebe bom ravno tako ubil, kakor sem enega 111 Ker pa France B »bek do-zdaj zavoljo hudodelstva umora ali uboja niti v (>reiskavi niti kaznovan nij bil, se to žu-gauie ujema z umorom Holzmanovim in je enako priznanju dejanja. Zvedel je mestni stražnik Šelko od Valentna MiškoviČa, o katerem se pa ne ve, kje z laj biva, da je France Bobek llolzmauu malo pred umorom rekel: „11 i • a uže enkrat skupaj prišla, le počakaj, ti star lumj»tt ! in to z* radi tega ker Be je po-jirej Holzman o Francetu Bobku hudoval, kar je pa la zvedel. Posebno važna pa je i/povedba Jožeta Stupce, po katerej je n< ki mož v noči od 8. do 9. maja t. 1. mej 1. in 2. po polunoči v Lattermanovem drevoredu k na tleh ležečemu Holzmanu prišel in ga na- govoril z besedami: „Kej tukaj delajo, naj vstanejo in gredo domov*, potem se pa kmalo tiho črez njivo proti tržaskej ceati planil, od tam pa hdrt-je po ce&ti proti mitnici šel, v katerej osobi je Stupca po glaou in velikosti Franceta Bobka Bpoznal. \l te i zpovtdne in in pa ii npoveibe prič Jorueja Ažman* in Beujamiua VaBarhelija, katera sta v imenovanem času po noći silen kr.k ol kraja, ker «o Holzmana našli, slišala, se razvidi, da je France Bobek Holzmana z besedami, katere je Jože Stupca al. šal, gotovo zaradi tega nagovoril, da bi se prepričal, če še živi, in da je potem Holzmana, ker je živel in Franceta Bobka gotovo spoznal, smrtno ranil, da bi se te priče za zmirom znebil. (Dalj n pri h.) Kazue vesti. * (Španskega kralja nevesta,; nadvojvod u|a Kristina se je tč svojo materj«. v ponedeljek večer ob polu devetn s posebnim dvornim vlakom odptljala z Dunaja, da preko Pariza potuje v Madrid k žemtovan|U. V soboto popoiudne se je bodoča šj>an,ska kralj ca v pričo vatli na Dunaji navzočo b členov cesarske obitelji in pozvanih sveuokov svečano odpovedala avstrijske Uiu prestolnemu na-Bkdnistui in dedi- kun pravicam. It.i/.eu mini-Htrov in tajnih svetnikov sta svečanosti i pn-BOstovala prvosednika obeh zbornic državnega znsto|>a. /1 poroko je odioct n 29. dan t. m.; 28. dan t. m. je kraljev rojstni dan. Nadvoj-vodinja Be je uže popolnem naučila spanjsai in svojemu ženinu uže dopisovala v tem jeziku. * (O Bismarku) se je poročalo, da se mu mast nekam preveč zbira na bici. Zdaj so ga zdravniki baje natanko preiskali in našli, da je srce popolnem zdravo. Kadar b« mu jeza izkadi, bo stari lisjak menda kmalu zdrav. * (Bosanski junak II a d ž »- L o j a) s« v terezinskei uječi uči — krojaštva. Če doživi hVO,e oproščeoje, bode vsaj kaj koristil rojakom m, nitstu kiistijanom glave, Turkom hlače „pnrezaval* in kamžOi«. 18. novembra: Pri ucain pl. Veter iz (iradca. — Ohervvalder N Dunaja. — VVeihr ta Kan,že. — Koruza, K« 1 IZ S, lin/, c. r •*«dl«ii Toinic iz Kočevja, — Sever i* Novega m sta. — Kan u so nski, Swei^er iz Duna :t — VVulckujaii, Fmk iz rade. Polak iz Tista. Mat. huer iz Brna. — Skra lak iz Dunaja. — Spit*i*r iz Zagreba. Ki,b nb in iz i tiuaj r*ri bavarokriu dotru. K r.. i r i/. Dunaja. Rododiz Kamnika. — Perhauz I« Mokronoga — Neuiuliller i* Dunaja. Prt MY>*fcrlJnl*eui cettarjii Ki y. i iz Krškega. v Ljubjatu 19. novembra t. 1. Pšenica hektoliter O gld. 7o kr. rež 6 glo O kr.; — ječmen 4 gld. 8< kr.; — oves 9 gld. y. kr.; - ajda b gld. tU kr. • — proso 4 gld. tt7 ki.. — koruza ti gid. — kr.; — krompir i (JU kilogramov 3 gld. 1'2 kr.; — fižol hektoliter y gld. kr.; inas . kilogram — gld. 8.f> kr.; mast — gld. 7u kr.; — š,iei hišen — gld. 50 kr.; špoh povojen — gld. t>0 kr ; — jajce po 3 kr.; — mieka liter b kr.; — guveduint kilogram 08 kr.; — teietmno 2 kr.; — svinjaki meao 48 kr. ; — sena 100 kilogramov 1 gld. 7» kr.; — s.ame 1 gld. 42 kr.; — drva trda 4 kv. inetrot 7 gld. ;>o kr.; — nuli k a 5 gid. — kr. a m* e 11 ▼ 10 novembra: France Spindler, 82 1., v Flor jansk h ulicah št. 31. 13. novembra: Janez Kaatulic, • »tir, 54 1., na dunajakej cesti št 23. 14. novembra: Ivana Plevnik, hišnega posesi-nika hči, 2 1., ua Hov c. št. 3 , ia božjasijo. 15 uovembra: J.>ki>b Petrič, cr.-vlj.tr, 5 lei v gledaliških ulicah št. 8, za tub rku ot i, - Leopol i U i - Kajdiž, uatakarce hči, i2 dni, v rožnih uhcai št. 33, i a božj-aijo Dunajska borza 19. novembra, rinotni dri. dolg v bankovcih Knotni dri. dolg v srebru '.lata renta , HHO drž. posojilo Vkcije narodne banke kreditne akcije ondon ^apol. ',. kr cekini • /..i. i. • marke Uradnik, neoženjen, želi dobiti pri .solidnij naiutiinej rodbini ttre* v Ljubljani stanovanju in hrano. Na- tančneje so izve v administraciji „Slovenskoga Naroda". novembra. 68 gld. 25 ks. 70 w 80 8» „ 25 127 . 60 83* „ — Ati i — 116 „ 55 m '■•1 ■ 5 o „ f.3 51 „ 70 Slavnemu občinstvu naznanjam, da .sera odprl v Ljubljani v židovHkih uii<>iili št. f>, v Polakovej hiši, špecerijsko prodajalnico, ter priporočani tlnhro in /litm, iti ti, i,t po m' -k tj ceni. — Spoštovanjem (548) Janez Zherou. Priporočilo. Podpisani so priporočajo p. t. občinstvu, posebno prečastitej duhovšč ni, za izdelovanje podobarskih stvarij, kakor altarjev, prižnio, križevih potov, obha- jilnih miz i. t. d., iz lesa in iz pravega angleškega •uarmulj - cementa, kakor tudi tlaka iz Portland-reiuenta v različnih izgledih, vsakojakih omamen-tov za poslopja in mozajik tal. Vsa cerkveiiti «i m «lv«*l in-mi mi liniiliii |>rol. i'n In«. Beaume' Girome, ,/vrBl"° "Ur«o°krtt oaublmo Browuova pomada i oIn .nih n m m barvunju lun, • Inju lun.'in prvotno burvo. Vulik lonuek stanu iS gld., majhen 1 ui.i. Dr. Callmaniia lasno barvilo, «1X1"™ da osivelemu lasu vsako burvo (crno, rujuvo, rumeno), a gld. Orijentalni prah za dame^JJJ^Šta mehkost, (belo ali roza), a 1 gld. iu a ."»o kr. Damascenska cvetlična creine " fZl kost kozo gld. l.-ill. Demascensko cvetlična milo »««• G 11S111 tlllll lulJuo'j*') sredstvo proti guši (krofu). loljšo ilo Dr. Fremonta prerodilni liker, kru]i in Bvežilo. ii gld. Prsne cigarete iz smrekovih igel, najboljšo srodstvo zopur naduho. 'Iti kosov I gld. JVLtjllthin ""^»ff* zdravilo za želodec, potoluii krč, voda. rtO kr. tudi kot zobna tinktura in ustna duebracho izlecek genu zoper nadulio a gld. J.— Booda na 11ii-Peuzold v Krluu- a .S S o n S, bo Guaco - prilepek v 1.11 .ii Ii in vho vrate ran. it gld. ilUaCO ■ ti lili. tUra JO,!j„ krvi!'"'roldaju-uje v šelodci itd. lil.i l..>o. i__ (ill M/'II . mu^lln katero vso bolečino od-UUOiLiU 1WX£iIL\J, j.ravt, ako se z njim namaže. :t gld. ■4 II O Ol\ uauiing »opor gnjilolm in bolečine VJUttLU OOOlllia v zobub. 1 gld. lili kr. Hallei^jeve jodne pastile iS™rtM.vt ■alo. Te jodne pustile ozdravijo hrumorjo, zastarolo Hipluliu, bolečino v gUvi, žlezuli iu im oćOh. 1 skrinjica Uu kr. TnifiPIinn l -ulnllo Jako naKl<> vsak niu- lilJoUtlUJi ^JlUOlie. numi katar (tnpor ali boli tok) brez slubili nasledkov. 1 gld. UO kr. Albuminat od železa, hlodiciimi, rukouvale- /i trško zo- Elektro-motoricni vratni trak, brlijo otrok, n.ijl.nljni uspoli I gld. QO kr. Victoria zobni prah, -„r:l^ £ L'1 l-ioiiitn jedino dobro sredstvo proti izpudiiiiiu *** JOOllltU, iU9 |]| odpravljmijii liiHkiu. 1 gld. so kr. seentoni iu bolnim ua živcih itd. , užo čuti, kako albuminut od zulr/.a vpljiva. OSM malo linij 1 gld. AO kr. Dr. Heiderjev zobni prah, »» ^- I/ |i ... ..n najboljšo sreiistvo zoper slubo iirebavljouju, ilri-'ANUUjI O, ako, pouehuvaujo niočij, shujšavanju in sušici, i'rii.i jodnoj skleuici Hit kr. Margaritte - bonboni zoper kašelj, »O kr. (ll'OI I I ATI dobro zoper vse ušesno bolezni, proti gluho-vl OlliUll, »ti, Huniuiiju itd. 70 kr. Odontin zobna pasta, {T:rtoujy Tin . \\/\ !■ Kino prinesen, olujša takoj nujliujšo migreno • " " IMIj in bolečine v glavi. 1 gld. Dr. Bayerja pravi puiherin ire3^SS per sinjo, dajo koži lilijno iu rožno barvo. š. 1 gld. .>o kr. m a so kr. Royerjevo hemerojidalno mazilo, j,0,"' poročeno, katuro bemerojidu nudlogujejo. 1 gld. tiO kr, Salycil - antisiutin, „lt,;,n0u kr'."u"J" rnk S.ilycilno milo, "uj,"j1jbo m ^^fu "lIio-Schrierove zobne pile, ,zv£ k^"olJHO Qf-rtr»iiV i>i> iiiin čiiiliivitu puni,.;., pri vseh kožnih Ol Ul (IA " (jl bllll/, boloznili. Ml kr. "\X7dlTiai niinir l>r"ti nahodu, prsnemu kataru, pro-V¥ llllOl " jydijJXX, hlajenju v vrutu m liripi. __1 gld. »O kr. I Itliot ol IIIIvjL' I anlr najboljših švicarskih pla- U Uit LLlJlllhlVl SOJi., „.„akjl, zuliac; 0i,lj81i UWuj vsak kušuij iu prsno bulozou. 70 kr. Aromaticen duh zoper trganje~po m^jjj priporočon vsom, ki imajo putiko ali revmatizem. Vedno v zalogi ju: lt«>li«l«-li*iri«li«> ktlcurske inlil.u a r>r> kr. > «■ s i i <■ | .■ * n otro<|ll muka a '.m kr. I>r. 4>4>lijt>«' Je«lillli prub a bi kr. I'ii|ijk>iii ii i i ii i <-i i i i i i ■ m llMtlia lotiti u 1 gld. 4U kr. I.i.-I>i^;o\ iiiiMii a-l.sli-iiiil jodon četrt funtu mi kr. hi. l'li Uri iiiiinnu u /..l,iu. pusln it 1 gld. U kr. I'ollo\n nsiihni |><. n 111 p(lMlllllk«ir|eue olllilu, kakor kunu, kop.nv.i, dovor^ki prah, /.ul>'/.n, Jilnm ol.io, lunin k al i, joiikuli, ralnirhar, dvojno ogljeuokisla soda, uiuguuziju itd. po nujiuzjoj coni. — JNujznanejšu a|i«4'IJ a 111 rii)k4>, nciiiNke, MVaJearNke iu iusIi i|sl.i' se pri nas vedno dobivajo. n. i, ki spadajo v t ijo, purlViuorijo i u k toulnti pu razstave 1H7 dobivujo so ti > 1111111 k i /antnlij r a/.pi i . 111 a i >. Opi irujomo posehno uu knjigo: ,,l»r. IIoiI'm No Ii o ■• Ii«>I t k- iiii«i ««4*wiimlli4*ilW|»ll4'KW* cona !iO kr. 1'no n4i v.4*l4>y.a. bolj« liruviijše, nogo vhi .li iu;i Hladni izdelki, krojil in redi zdruve, rekonvulesooiite in bolno IkO kr 911 ni/poMl jiinio it I i pr. i i ^niinno ali i»ONtii«'inu i>u\xclju ii» l>ri eii-»;roH iiukii|iu «laj«'iiio triiKc mhuir. Izdat«lj in uifcdtiik Makao Aruuić. Lustuina m tisk nIN. roaut tmkarueu.