Celjska gimnazija. Nemci se Se vedno niso pomirili, ker so dne 21. marcija v državnem zboru izgubili bitko za Celje. Nih6e bi se ne čudil, ako bi se Slovenci veselili zmage, ki so jo pridobili s pomo6jo dobrih in zvestih prijateljev ter se pripravljali za nadaljne k o r a k e v celjski stvari. Gotovo je namreč, da Nemci ne bodo mirovali, ampak skuSali popraviti, kar so dne 21. marcija izgubili. A zgodilo se je med Slovenci nekaj drugega. Vodja kranjskih liberalcev, dr. Tav6ar, je zapustil staiiš6e vseh Slovencev ter v svoiem listu, zloglasnem »Slov. Narodu«, predlagal N e m c e m spravo. Ker se v celjski stvari gre v prvi vrsti samo za to, ali ostanejo slovenski gimnazijski razredi še nadalje v C e 1 j u ali n e, se predlog kranjskih liberalcev more samo tako razumeti, da nam svetujejo, nai pustimo C e 1 j e. To pa v o6eh vsakega Slovenca ni sprava, ampak k a p it u 1 a c i j a. To najnovejše stališče kranjskih liberalcev v celjskem vprašanju nam je veliko škodovalo pri naših nasprotnikih in prijateljih. Nasprotniki trobijo sedaj v svet, da tudi nekateri Slovenci uvidijo, da je zahteva Nemcev opravi6ena, ako se prestavi slovenska gimnazija iz Celja, da se torej za Celje navdušujejo le slovenski politični hujska6i. Vsakdo ve, posebno na Stajerskem, koliko mo6 imajo t-ki izrazi na zgoraj, 6e nosijo le koli6kaj verjetnosti na sebi. NaSi p r i} a t e 1 j i med drugimi slovanskimi narodi pa se hudujejo, da jih silimo v državnem zboru, naj se z nami potegujejo za celjsko gimnazijo, doma pa ponujamo Nemcem spraro. Smatrajo nas za neodkritosr6neže ali vsaj za politi6ne komediante. Zakaj pa so kranjski liberalci za spravo ? 1. Njim ni mar bojevanje za narodne vzore in težnje, ampak oni ho6ejo imeti proste roke zagonjoproti >farjem in klerikalcem«. 2. Ne smejo se v boju zoper N e m c e preve6 izpostavljati, k e r s o ž njimivtesnipoliti6nizvezi. Na Kranjskem gredo namre6 v deželnem zboru in pri volitvah Nemci in liberalni Slovenci skupaj. Vkljub vsemu temu pa se nahajajo v deželah, kjer imamo narodne boje z Nemci, še vedno ljudje, ki podpirajo kranjske liberalce in njihove liste. Tudi na Štajerskem \e tako! In ti prijatelji soposebno med naSimi razumniki. In sedaj poslušajmo! Ako je kak kmet ali vini6ar, ki je obiskoval samo par razredov ljudske Sole, naro6nik »Štajerca« — >Štajerc« gori ravno za take »sprave« kakor »Slov. Narod« — potem ga potisnemo ven iz naših narodnih vrst ter mu povemo, ti si nemškutar in med poštenimi Slovenci nimaS ve6 prostora. Če pa kak lepo po6esan slovenski razumnik 6ita »Slov. Narod« ter priseza vsled lastne duševne plitvosti na njegove nazore, potem je seveda Se vedno narodnjak, rodoljub, doniorcdec in kakor se že glasijo ti Iepozvo6ni izrazi. To je dandanes r a z 1 o 6 e k med slovenskim k m e t o m in slovenskim razumnikom v presojevanju 6iste narodnosti. Listi poročajo, da b o d n e 10. t. m. v C e 1 j u zborovanje, na katerem se bo javno ugovarjalo »spravnim« predlogom kranjskih liberalcev. Ne vemo, ali bode tudi kaj kmetov povabljenih na ta shod ali ne. Kolikor čujemo, imajo priprave za ta shod m o ž j e v rokah, ki tega g o t o v o ne bodo opustili in se oziraii tudi na kmeta. Krščansko misle6i kmetje na Spod. Štajerskem se bodo na tem shodu seveda brez vsakega obotavljanja pridružili razumnikom ter obsodili »spravne« predloge kranjskih liberalcev. Treba pabo, da senatemshodu tudi dolo6i, da se pri p r e s o j e v a n j u slovenskega r o d o 1 j u b j a pri razumnik i h ravno tako r a v n a kakor pri k m e t i h. Kdor ima liste kakor je »Slov. Narod«, ki govori in dela v nemškem smislu, tisti se naj ravno tako proglasi narodnim izdaiicam, kakor kak prijatelj »Štajerca«. Magari 6e bodo med »proglašenimi« tudi državni ali deželni poslanci! Postanimo enkrat brezobzirni! Potem še le, ako se to zgodi, imel bo »Slov. Narod« kot slovenski list n a s p r o t i javnosti isto veljavo kot »Štajerc«. Vsak dan lahko prinese kakor »Štajerc« cele kupe spravnih predlogov, a vsak bo vedel, odkod prihajaio in koliko zaslombe imajo v narodu.