Stara dama v novi podobi odprla svoja vrata
Ponedeljek, 24. februar 2014, bo zapisan v zlato knjigo OŠ Toma Brejca. Štiristo petdeset učencev in triinpetdeset učiteljev ter drugih zaposlenih je zadnji teden v februarju pozdravila skorajda povsem nova, prostorna, svetla in sodobna šola. Zares je lepa. Pomanjkanje prostorov in varnost sta predstavljali največjo težavo stare stavbe, zdaj pa je oddelkov devetnajst, kar bo zadostovalo še za nekaj prihodnjih let, ko na šoli pričakujejo povečan vpis. Dobili so tudi prostorno knjižnico, jedilnico, sodobno opremljene učilnice, kabinete za učitelje, veliko in dve mali telovadnici. O poteku gradnje šole in prvih dneh, preživetih v novih prostorih, smo se pogovarjali z ravnateljico Mojco Rode Škrjanc. Ponosna je na novo šolo, pravi, da pomeni zmago ne le za njo, temveč tudi za učence, starše in učitelje.
V soboto, 1. marca, je šola pripravila dan odprtih vrat za starše. Obisk je bil množičen, vsi pa so z navdušenjem sprejeli lepo prenovljeno šolo. Uradna otvoritev šole bo predvidoma konec maja. Na dnevu odprtih vrat smo o prvih vtisih v novi šoli povprašali učence, starše in učitelje.
Pogovor in anketo si lahko preberete na 2. in 3. strani.
Blaž, Špela, Matija, Leon
Špela: »Nova šola je prava lepotica. Zelo je svetla. Tako otroci kot starši smo že težko čakali selitev v novo šolo, saj je blizu našemu domu. Naš šolar je prehodne mesece obiskoval pouk na OŠ Marija Vera, kjer so bili lepo sprejeti. Sama sem obiskovala to 'staro' šolo. Danes se mi zdi vse drugače. V naših časih je bila šola bolj utesnjena, zato smo zelo zadovoljni, da bodo naši otroci preživljali šolska učna leta v tako lepi šoli. Navdušena sem nad prvimi razredi, kjer imajo otroci ob razredu še svojo teraso.«
Sanacija po žledolomu bo dolgotrajna
Sanacija škode, ki jo je povzročila nedavna ledena ujma, je v kamniški občini v polnem teku. V zadnjih tednih imajo domačini in pristojne službe polne roke dela z odpravljanjem posledic žledoloma, predvsem na lesni masi. Groba ocena škode, nastale ob žledolomu v občini Kamnik, po besedah župana Marjana Šarca znaša 1.767.500 evrov.
Z Zavoda za gozdove Slovenije sporočajo, da so prizadeti praktično skoraj vsi gozdovi do nadmorske višine tisoč metrov, za višje ležeče predele pa zaenkrat še ni natančnih podatkov. Njihovi strokovni napotki glede poseka in vzpostavitve gozdne higiene bodo gotovo dobrodošli lastnikom gozdov.
Sprehodi po gozdu so še vedno nevarni, a priljubljene gozdne pešpoti že urejajo, tako je urejena pohodniška pot k Sv. Primožu, pa tudi Arboretum Volčji Potok je že odprl vrata obiskovalcem.
Več o odpravljanju posledic žledoloma, poseku, uveljavljanju škode v gozdovih in na objektih na strani 4.
Drugo življenje macesna
Drugo življenje macesna je polurni dokumentarni film scenaristke Mojce Volkar Trobevšek, ki je bil med 65 filmi iz sveta alpinizma, gora, športa, gorske narave in kulture predstavljen na 8. mednarodnem festivalu gorniškega filma v Cankarjevem domu.
Film je zasnovan kot pripoved in izpoved kamniških markacistov, s katerimi se podamo v osrčje Kamniško-Savinjskih Alp. V filmu spremljamo delovno akcijo markacijskega odseka kamniškega planinskega društva - popravilo planinske poti na Kamniško sedlo. Rezultat požrtovalnega, odgovornega in izjemnega dela markacistov so dobro označene, lepo urejene in varne planinske poti.
Več na strani 12.
Pustni torek v znamenju kamniškega karnevala
Tradicionalni kamniški pustni sprevod, ki na pustni torek Glavnega trga, je bila z mnogimi domiselnimi maškarami poteka po mestu, je letos doživel stilsko preobrazbo in si prava paša za oči res lepega števila obiskovalcev, ki jih je
nadel ime Kamniški karneval.	privabilo tudi prijetno toplo vreme. Pustni utrip objavljamo
Pustna povorka, ki je krenila izpred rojstne hiše Rudol-	na 11. strani. fa Maistra in cerkve na Šutni po starem mestnem jedru do VERA MEJAČ
Podeljena priznanja za športne dosežke v letu 2013 in priznanje za delo v športu
V ponedeljek, 24. februarja, se je v Domu kulture Kamnik odvijala slavnostna podelitev priznanj za športne dosežke v letu 2013 in priznanja za delo v športu, ki so jih podelili župan Marjan Šarec, direktorica Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Urška Kolar in podpredsednik Športne zveze občine Kamnik Dušan Papež.
ommerce-=5-t&ple «irntf in pomlad.
Hufot
Tako, kot lansko leto, so bila tudi letos podeljena posebna priznanja za naj športnico občine Kamnik, ki je postala odbojka-rica Eva Mori, naj športnik je kolesar Luka Mezgec in naj ekipa članska ženska ekipa Calcit Volleyball.
Prejemnike priznanj za športne dosežke in delo v športu predstavljamo na straneh 8-10.
tus MARKET Veronika
Kranjska cesta 3 c, Kamnik
UGODNA IN ŠIROKA PONUDBAŽIVIL IN IZDELKOV ZA GOSPODINJSTVO IN VAŠ DOM
Dragi bralci, naslednja številka časopisa Kamniški občan izide 21. marca.
Rok za oddajo člankov je petek, 14. marca, za oglase in zahvale pa ponedeljek, 17. marca, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 25 (stavba med občino in pošto), tel.: 01/83 91 311, 041/662-450, e-naslov: sasa.mejac@siol.net
Časopis Kamniški občan lahko prebirate tudi v elektronski izdaji na www.kamnik.si
2 6. marec 2014
AKTUALNO - NAŠ POGOVOR
Kamniški OBČAN
Mojca Rode Škrjanc, ravnateljica OŠ Toma Brejca, je bila gonilna sila pri prenovi »ta stare« šole. Ponosna je na šolo in pravi, da je nova stavba Osnovne šole Toma Brejca zmaga ne le zanjo, temveč za vse učence, starše, učitelje in nenazadnje tudi za vse občane
Pogovor z Mojco Rode Škrjanc, ravnateljico OŠ Toma Brejca
Nova šola je zmaga za vso kamniško občino
Ponedeljek, 24. februar 2014, bo zapisan v zlato knjigo OŠ Toma Brejca. Prvi dan po zimskih šolskih počitnicah so se za šolarje in učitelje končno le odprla vrata popolnoma nove »ta stare« šole. Štiristo petdeset učencev in triinpetde-set učiteljev ter drugih zaposlenih je zadnji teden v februarju pozdravila skorajda povsem nova, prostorna, svetla in sodobna šola. Zares je lepa.
Odprtje nove šole je za vsako občino velik dogodek, pospremili so ga tudi župan Marjan Šarec, direktor občinske uprave Občine Kamnik mag. Ivan Kenda in ravnateljica Osnovne šole Toma Brejca Mojca Rode Škrjanc.
O poteku gradnje šole, njeni vlogi v tej zgodbi ter o prvih dneh, preživetih v novih prostorih smo se po šestnajstih mesecih ponovno pogovarjali z ravnateljico OŠ Toma Brejca Mojco Rode Škrjanc, ki je od prvega delovnega dne zaposlena na OŠ Toma Brejca. Vseh osemindvajset let. Sprva kot učiteljica biologije, nato kot pomočnica ravnateljice, zadnjih osem let pa je gonilna sila kamniške »ta stare« šole. Izvrstno pozna problematiko šole, kot mama treh otrok pa dobro razume učence in starše.
Na najinem prvem pogovoru, ki je bil objavljen v našem časopisu konec oktobra 2012, sva se dobili v vaši začasni pisarni na podstrešju župnišča na Šutni. Kakšni občutki so vas prevevali v ponedeljek, ko so po zimskih počitnicah učenci prvič prestopili prag nove šole?
Moji občutki so še vedno čudoviti. Lahko jih primerjam z dobitniki medalj na zimskih olimpijskih igrah. Ves čas selitve sem seveda tudi spremljala uspehe slovenskih športnikov in doživljala ravno takšno evforijo, kot so jo udeleženci olimpijade. Tako zame kot za naše učence, naš učiteljski kolektiv, nenazadnje tudi kamniško občino je selitev v novo šolo zares velika zmaga. Stavba daje občutek svetlosti in prijaznosti. Občutki vseh na šoli so zelo pozitivni.
Pot od najinega zadnjega srečanja do danes zagotovo ni bila lahka. Občani so lahko od zunaj, izza ograje radovedno spremljali rast nove stavbe. Malokdo je verjel, da bodo otroci že v tem šolskem letu nabirali znanje v novi šoli. Kaj vse se je v zadnjih dveh letih dogajalo?
Res je bilo pestro. Priprave so potekale že pred selitvijo šole. Kmalu po selitvi se je zgodila afera z nezadovoljnimi starši in padcem deklice na hodniku. Kasneje se je izkazalo, da to sploh ni bilo res. Pouk se je do letošnjih zimskih počitnic odvijal normalno, v najboljših možnih pogojih, ki pa niso bili optimalni. Ves čas sem poudarjala, da kvaliteta pouka zaradi tega ne bo trpela, zagotovo pa pogoji niso enaki kot, če smo vsi pod eno streho. Imeli smo ogromno dežurstev, spremljanja učencev... Ves čas me je skrbelo, da se ne bi zgodila kakšna nesreča. Priznam, teža odgovornosti me je »tiščala« vseh teh šestnajst mesecev, zato sem danes še toliko bolj srečna, da se je vse tako dobro izteklo. Učenci s selitvijo niso imeli zgolj negativnih izkušenj, kot so to želeli nekateri izpostaviti, nasprotno, pridobili so ogromno pozitivnih izkušenj. Z našo zgodbo smo dokazali, kako so otroci prilagodljivi. Zelo prilagodljiv je bil tudi naš učiteljski kolektiv, ki je moral dnevno reševati večje ali manjše težave. Poskrbeli smo, da je naše delo potekalo v skladu z normativi in zakonodajo. Priznam, bilo je naporno. Za vse. Tako zame, učitelje, kot tudi starše, predvsem tiste, ki so imeli več otrok na različnih lokacijah.
Učenci se še vedno privajajo na nove, velike in svetle šolske prostore. Ravno pomanjkanje prostorov ter varnost sta predstavljali največjo težavo stare stavbe, zdaj pa je oddelkov devetnajst, kar bo zadostovalo še za nekaj prihodnjih let, ko na šoli pričakujejo povečan vpis. Dobili so tudi prostorno knjižnico, jedilnico, sodobno opremljene učilnice, kabinete za vse učitelje in veliko ter dve mali telovadnici.
Na prvi šolski dan v novi šoli Toma Brejca so bili še posebej veseli in zadovoljni »krivci«prenove šole župan Občine Kamnik Marjan Šarec, direktor občinske uprave mag. Ivan Kenda, ravnateljica OŠ Toma Brejca Mojca Rode Škrjanc in arhitekt Gašper Topličan. Foto: Janja Zorman Macura
Vzporedno z rednim šolskim delom na različnih lokacijah po kamniški občini so se zadeve začele premikati na gradbišču. 7. novembra 2012 je prišlo do podpisa pogodbe med Občino Kamnik in izvajalcem SGP Graditelj, 12. novembra sem simbolično predala ključ izvajalcu. Kot malodane pri vsakem projektu, smo tudi mi naleteli na nepredvidene težave. Verjetno so jih bralci spremljali po medijih, saj se je o njih govorilo in pisalo. Pri podiranju stare šole se je izkazalo, da je bila šola v slabšem stanju, kot so predvidevale opravljene raziskave, zato se je gradnja za kratek čas ustavila. Na novo je bilo potrebno projektirati določene stvari, saj je bilo nujno podreti več stavbe, kot je bilo načrtovano, s čimer se je strinjal tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine. Poleg vsega je bila lanska zima nenaklonjena gradbenikom, zato se je kar malo zatikalo. Vsi so se zelo trudili, da se selitev v šolo ne bi preveč zamaknila, saj je bila sprva načrtovana že po lanskoletnih krompirjevih počitnicah. Že zgodaj spomladi je bil določen terminski načrt za tehnični pregled januarja 2014 ter predvidena selitev med zimskimi počitnicami. Vem, da so mnogi dvomili v ta načrt, bilo je veliko vprašanj, a na srečo se je vse uresničilo tako, kot smo si želeli. Da smo se lahko v ponedeljek tako veselili prvega šolskega dne v novi šoli, gre zahvala vsem, tako izvajalcem, projektantom, Občini kot nadzoru.
Je prišlo v procesu gradnje do kakšnih korenitih sprememb v načrtu notranjosti šoli, katere niste predvideli?
Preden je Ministrstvo za šolstvo izdalo soglasje za sofinanciranje, je prišlo do spremembe projektiranja telovadnice. Poleg večje in manjše telovadnice se je zgradila še ena manjša telovadnica v nivoju, kar je povzročilo preprojektira-nja in potrebo po dodatnih sredstvih. Sedanja rešitev je veliko bolj smiselna in smo zelo zadovoljni, da imamo telovadnico za naše najmlajše. Druga projektna dokumentacija se ni dosti spreminjala, razen že omenjenega podiranja večjega dela stare stavbe, kot je bilo prvotno načrtovano.
Že na začetku gradnje so bila glasna negodovanja glede končne cene izgradnje vaše šole. Ali lahko že sedaj potrdite, da je bil finančni vložek v šolo porabljen smotrno?
Zelo se bom potrudila, da se bo denar, vložen v našo šolo, obrestoval. Ta trenutek šola ni čisto polna. V teh dneh je potekal vpis v prvi razred in že smo zaznali močno povečano število učencev, ki se bo naslednjih nekaj let, sodeč po demografski sliki, še stopnjevalo. Zagotavljam, da bodo prostori v šoli do zadnjega kotička zapolnjeni. Prepričana sem, da bo šola Kamniku povrnila vložena finančna sredstva. V minulih letih smo se srečevali s prostorsko stisko v kamniških vrtcih, počasi se bodo s to težavo srečale osnovne šole.
V javnosti so se pojavljale tudi ideje o spremembi imena vaše šole. Kakšno je vaše stališče do teh pobud?
Tako moje osebno mnenje kot tudi celotnega šolskega kolektiva je bilo, da se ime šole obdrži. Tu ni nobene dileme ali pomislekov. Iz imena ne želimo delati nikakršnih političnih igric ali zgodb. Naj ostane tradicija. Letos mineva 50 let, odkar se šola imenuje po Tomu Brejcu in zaposleni v šoli si ne znamo predstavljati drugega imena za našo šolo.
Ste zadovoljni s končnim rezultatom, ki ste ga predstavili staršem učencev na dnevu odprtih vrat v soboto, 1. marca? Imate namen pripraviti tudi uradno otvoritev šole za širšo kamniško publiko?
Ta hip smo vsi s šolo, taka kot je, zadovoljni. Naši učitelji imajo svoje kabinete. Kar je bilo drugje nekaj povsem normalnega, je za nas popolna novost. Učenci imajo prostorne učilnice z moderno opremo. Ta trenutek ne vidim razloga, da bi karkoli dodajali ali odvzemali. Na delovno soboto, ko smo nadomeščali izpad pouka v času žledoloma, smo izkoristili priložnost, da šolo pokažemo tudi staršem naših učencev, ki so nam v času gradnje zelo pomagali, bili so potrpežljivi, držali smo skupaj. Zdelo se nam je pošteno, da so prvi, katerim razkažemo šolo od znotraj. Z Občino Kamnik se tudi že dogovarjamo za uradno otvoritev šole, ki bo konec maja. Šolo bomo na prireditvi predstavili širši kamniški javnosti, do takrat pa se je moramo še malo privaditi. Nenazadnje smo v dobrem letu in pol že tretjič v drugih prostorih.
Že kar nekaj let ste ravnateljica te osnovne šole. Kako ste se spoprijeli z zahtevami, ki so vas spremljale tako z vodenjem šole na različnih lokacijah kot nalogami ob novi gradnji?
Res je za menoj zelo zahteven čas. Če ne bi imela vse podpore doma, v družini, tega ne bi zmogla. Imam izjemnega moža, ki je v tem času glavnino gospodinjskega dela opravil namesto mene. Zelo mi je pomagala tudi mama. Zadnji dve leti sem ves svoj čas namenila naši šoli. Kolikokrat se mi je zgodilo, da me je mož vprašal, o čem spet premišljujem in odgovor je bil vedno na dlani. Zelo sem mu hvaležna, da je tako razumevajoč. Tudi z njegovo pomočjo sem zmogla rešiti vse zahteve in naloge. K sreči imam tudi že dovolj stare otroke, zato je bilo zame delo lažje. Ne znam si predstavljati, kako bi uspešno urejala tekoče šolske zadeve na različnih lokacijah in gradbišču, če bi imela doma majhne otroke. Prepričana sem, da ima vsak človek določeno količino energije. Vsak se odloči, kam jo usmeri. Svojo energijo sem zadnja leta usmerila v našo šolo, za dobrobit učencev, staršev, šolskega kolektiva, nenazadnje vseh Kamničanov.
Ste pred leti že nastopila vodilni položaj ravnateljice na šoli z vizijo nove stavbe ali se je ta ideja rojevala postopoma?
Že pred uvedbo devetletke se je izkazalo, da bo naša šola kmalu močno premajhna in da bodo potrebne spremembe. V Kamniku je bil določen vrstni red, kako se bodo šole pripravljale na devetletko. Razumljivo je, da občina ni mogla naenkrat preurediti vseh šol, zato smo bili na seznamu bolj pri repu. V tistih letih sem bila pomočnica ravnateljice, zato sem imela kar veliko opravkov z bodočo prenovo šole. Zadnjih dvanajst let sem zares veliko časa namenila problematiki obnove šole, zato mi lahko verjamete, da sem presrečna, da smo s to zgodbo zaključili in bom svoj čas lahko bolj posvetila pedagoškemu procesu.
Domnevam, da ste se v procesu gradnje šole družili bolj z moškimi sogovorniki. Kako ste se kot ženska znašli v njihovi družbi? Ste imeli občutek, da upoštevajo vaše mnenje, nasvet, izkušnje?
Iskreno povedano, skorajda nisem imela težav. Nikoli nisem zaznala, da sem »drugorazredni« sogovornik. Od samega začetka smo izvrstno sodelovali z županom in sodelavci, za kar se jim najlepše zahvaljujem. Zelo presenečena sem bila nad pozitivnim odnosom s strani izvajalca. Res sem se ves čas sukala v moški družbi. Na gradbeništvo se ne spoznam dobro, vendar so vedno prisluhnili mojim idejam. Tudi s projektanti in opremljevalci sem dobro sodelovala. Priznam, da jih bom kar pogrešala, saj sem v šolstvu vajena predvsem ženske
Kamniški OBČAN - Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica SašaMejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333- Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 20.000 izvodov. Naslovuredništva: Kamnik, Glavni trg 25 (Seydlova hiša med občino in pošto), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure: ponedeljek in petek od 9- do 15- ure, sreda od 9- do 12. in od 13- do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Grafična priprava in tisk Set d.d., 6. 3- 2014.
OBČINA KAMNIK
objavlja JAVNA RAZPISA za:
Sofinanciranje dejavnosti društev na področju kmetijstva v občini Kamnik
Sofinanciranje dejavnosti turističnih društev
v občini Kamnik
Razpisna dokumentacija bo objavljena na občinski spletni strani www.kamnik.si od 06. 03. 2014 dalje. Vloge je treba oddati najkasneje do petka, 28. 03. 2014 do 12.00 ure. Dodatne informacije: Mira Crnkovič tel: 8318-107 ali po e-pošti: mira.crnkovic@kamnik.si
Marjan Šarec ŽUPAN
Šolarji so prvič prestopili prag nove stavbe Osnovne šole Toma Brejca v ponedeljek, 24. februarja. V soboto, 1. marca, je šola pripravila dan odprtih vrat za starše. Obisk je bil množičen, vsi pa so navdušeno komentirali lepo prenovljeno šolo. Uradna otvoritev šole bo predvidoma konec maja
družbe. V moški družbi se zadeve rešujejo bolj na kratko in hitro, pri ženskah pa včasih traja malo dlje z lepšimi besedami.
Za seboj imate uspešno izveden velik projekt. Ste morda kdaj začutili, da ste lahko učenkam vaše šole vzor?
O tem zares nikoli nisem razmišljala. Morda so nekateri učenci v meni našli kakšno pozitivno lastnost. Preden sem se odločila za ravnateljsko mesto, sem bivšo ravnateljico prosila, da izpostavi dve moji najboljši lastnosti za bodočo ravnateljico. Izbrala je delavnost in poštenost. Najbrž sta se ti dve lastnosti v teh letih izkazali, morda pa bi to lahko bilo za vzor komu na naši šoli, še lepše pa bi bilo, če bi bili delavnost in poštenost vzor za širšo družbo v našem okolju. Ti dve lastnosti bi v veliki meri rešili slovenski narod, v to sem prepričana.
Želje za v prihodnje?
Želim, da bi še naprej veljalo dobro sodelovanje, tako med zaposlenimi, starši, kot tudi lokalno skupnostjo. To je še vedno glavno vodilo. Na temelju dobrih odnosov lahko gradiš naprej. Želim si tudi, da bi se naši učenci počutili varno in sproščeno v tej prelepi prenovljeni stari dami, kot smo jo nekoč poimenovali.
V življenju imate kar nekaj pomembnih vlog. Bili ste učiteljica, sedaj ravnateljica, doma mama in soproga. Katera vam je najljubša?
Vsaka ima svoj čar. Biti mama in žena sem si želela od nekdaj. Vedno sem si želela ustvariti družino. V mojih mislih sem si zamišljala razumevajočega moža, ta želja se mi je izpolnila. Tudi otroci so tisto, kar sem si vedno predstavljala. Tako učiteljstvo kot ravnateljstvo ima vrsto pozitivnih plati. Zelo rada sem bila učiteljica. Prva leta ravnateljevanja sem poučevanje zelo pogrešala, sedaj pa iskreno priznam, da sem se od razreda že toliko oddaljila, da mi je ravnateljstvo ta trenutek ljubša vloga v poklicnem življenju. Še nekaj časa se vidim v tej vlogi, saj je sedaj, ko smo uspeli postaviti varne šolske prostorske pogoje, nastopil čas za pedagoško vodenje v pravem pomenu. Čas pa bo pokazal svoje.
Kako danes doživljate šolstvo v primerjavi z vašimi prvimi koraki? Kako ste poklic povezali z družino?
Na začetku kariere sem veljala za zelo strogo učiteljico. Držala sem se načel in navodil, ki smo jih dobili na fakulteti. Žal sem tudi te elemente velikokrat prenašala domov, v družino. Pogosto so me doma opominjali, da doma pa nisem več učiteljica. Z leti in odraščanjem svojih otrok sem začela vzgojo doživljati tudi z drugega stališča. Postala sem bolj tolerantna, fleksibilna, tako na delovnem mestu kot doma. Danes se nagibam k individualni obravnavi otrok. Učence upoštevamo kot posameznike, se jim bolj prilagajamo, poudarjamo področja, kjer so bolj močni, jih vzpodbujamo... Kot mlad učitelj se tega ne zavedaš, to pridobiš z izkušnjami. Vzgoja ni nekaj, kar piše v knjigah, temveč opaziš, da je vsak otrok svet zase. Tako doma kot v šoli. Ko to dojameš, je vse lažje. Na ta način je tudi lažje sprejemati nove in nove generacije. Otroci danes so bolj zahtevni, morda bolj kot nekdaj, a z njimi je potrebno delati drugače kot včasih. Priznam pa, da me skrbi družbeni kontekst vzgoje, kjer na splošno ugotavljamo, da vzgoja doma peša in da želijo starši vzgojo prenašati na institucije. To pa ne gre. Družina je prva celica, kjer se vzgoja začne.
Pred nami je dan žena in materinski dan, ju praznujete? Kako bi opisali sebe kot mamo in ženo?
Leta in leta sem dobivala povratno informacijo. Bila sem zelo dosledna pri starejših dveh otrocih. Ko se ozrem nazaj, vidim, da sem naredila marsikatero napako, predvsem glede strogosti. Imela sem srečo, da je soprog drugačnega karakterja in je znal omehčati mojo strogost. Pri najmlajši hčerki pa doma ni bilo več toliko moje energije, saj sem že več časa posvečala šoli, zato sem bila bolj popustljiva, kar sta mi starejša dva večkrat očitala. Torej, stroga in dosledna pri starejših dveh, popustljiva pri mlajši, tako me ocenjujejo. Me pa veseli, da se name vedno radi oprejo, sama pa sem nanje zelo ponosna.
Ob prazniku mi mož vselej prinese rožico, vendar mu vsakič povem, tudi otrokom, da če ceniš mamo in ženo vse dni v letu, tista rožica ni potrebna. Želim si, da bi veliko žensk doživljalo biti žena in mati tako, kot to doživljam sama.
Kako v svojih vlogah doživljate odnose med ženskami in moškimi? Smo dandanes dovolj enakovredni in enakopravni?
Zagotovo v vseh ozirih doživljam enakovrednost in enakopravnost, v družbi pa ti dve vrednoti še zdaleč nista tako prisotni, kot bi lahko v teh časih bili. Pot je še dolga.
Besedilo in foto: BOJANA KLEMENC
Kamniški OBČAN
AKTUALNO - NAŠI POGLEDI
6. marec 2014 3
Nad novo OŠ Toma Brejca navdušeni vsi
Verjetno so bili učenci OŠ Toma Brejca edini, ki so letos nestrpno pričakovali konec zimskih počitnic. V ponedeljek, 24. februarja, so prvič prestopili prag nove šole, na katero so čakali kar nekaj časa. Na prvi šolski dan v novi stavbi sta učence pozdravila ravnateljica Mojca Rode Škrjanc in kamniški župan Marjan Šarec. Uradno odprtje šole bo konec maja, na delovno soboto, 1. marca, pa so na šoli pripravili dan odprtih vrat za starše.
»Od 1. septembra 2012 do 14. februarja letos je naša šola delovala na kar desetih lokacijah po vsej občini. Bili so trenutki, ko smo skoraj obupali, saj je bilo voditi šolo na tak način zelo naporno in zahtevno. Nad mano je vseskozi visela teža odgovornosti, a k sreči smo zgodbo pripeljali do konca. Hvala vsem za gostoljubje, hvala tudi potrpežljivim staršem. Nekateri so imeli tri otroke na treh lokacijah, kar gotovo ni bilo preprosto. In čeprav smo se v začasnih razredih in prostorih počutili prijetno, je odločitev pred zimskimi počitnicami, da se s pridobitvijo uporabnega dovoljenja lahko preselimo nazaj v našo staro-novo šolo, naletela na veliko navdušenja. To so bili veseli, a hkrati spet stresni in naporni trenutki. Če ne bi imela stoodstotne podpore župana, občinske uprave z direktorjem Ivanom Kendo na čelu, svojega kolektiva in vseh staršev, sem prepričana, da se ta projekt ne bi izpeljal, čeprav priznam, da je bila tudi moja volja pri tem zelo močna,« nam je v pogovoru povedala ravnateljica nove šole.
Prav pomanjkanje prostorov in varnost sta predstavljali največjo težavo stare stavbe, zdaj pa je oddelkov devetnajst, kar bo zadostovalo še za nekaj prihodnjih let, ko na šoli pričakujejo povečan vpis. Dobili so tudi prostorno knjižnico, jedilnico, sodobno opremljene učilnice, kabinete za učitelje, veliko in dve mali telovadnici ter celo drago, a s strani države predpisano zaklonišče za tristo oseb.
Na dnevu odprtih vrat smo preverili, kakšni so prvi vtisi v novi osnovni šoli Toma Brejca pri učencih, starših, učiteljih...
Aleksander: Na šoli poučujem angleščino. Osebni občutki v novi šoli so kar nadnaravni. Predvsem zato, ker se zavedam, da smo na stari lokaciji, ampak vse je popolnoma drugačno, kar daje ta poseben občutek. Ker smo bili zadnjih nekaj mesecev na različnih lokacijah, je_ sedaj lepo, da smo vsi ponovno pod eno streho. Šola je večja in svetlejša. Vesel sem, da imamo učitelji svoje kabinete. Všeč so mi široki hodniki in telovadnica. Selitev v novo šolo lahko opišem le z eno besedo - pričakovanje. Kar dvakrat smo dobili priložnost,
da smo si organizirano ogledali potek gradnje na gradbišču. Moja pričako vanja so se več kot uresničila.
Rožeta: Nova šola je prekrasna. Prostorna, svetla. Danes smo zares veseli, še otroci so se lahko našemili. Pouk na drugi lokaciji je bilo dobro organiziran, otroci so se dobro počutili, a vseeno smo komaj čakali odprtje te šole. Otroci so pogosto nestrpno spraševali, kdaj bo šola zgrajena, tako da so bili pred zimskjmi počitnicami zelo vznemirjeni od pričakovanja. Živimo blizu šole, zato smo na sprehodih z vseh strani kukali na gradbišče. Spraševali smo se, kaj se dogaja, kje bodo razredi. Na gradbišču je bilo res ves čas živahno, bili so pridni.
Marija: Šola je doživela veliko spremembo. Lepa je. Obiskovali so jo že moji otroci, sedaj vnukinja. Spremljala sem potek gradnje od zunaj in sedaj, ko sem tu, priznam, da so moja pričakovanja presežena.
Nina: Šola mi je zelo všeč. Tudi na prejšnji lokaciji sem se počutila dobro in smo se imeli fino. Tukaj je seveda lepše, saj so prostori novi in svetli. Veselim se časa, ki ga bomo preživeli v tej šoli.
Zala: Ko smo bili razseljeni, je bilo »ful« težko. Skupaj nismo mogli imeti nobene prireditve, ni bilo dovolj velikih telovadnic. V ponedeljek, ko sem stopila v novo šolo, sem bila presenečena. Šola je velika, tudi vse učilnice.
Urša: Tudi sama sem nad šolo navdušena. Otroci imajo končno dobre pogoje, šola je svetla, prostorna, sodobno opremljena. Šola je čas med gradnjo in selitve izpeljala zelo dobro. Vse čestitke vsem, predvsem pa ravnateljici šole, da se je tako temeljito lotila tega podviga.
Neža: Šola mi je všeč, saj imamo veliko več prostora. Žal sem v šolo zaradi bolezni prišla šele v četrtek in sem bila v ponedeljek zelo žalostna, da nisem s sošolci doživela prvega dne v novi šoli. Zaenkrat se mi zdi vse še
Miha: Prehod v novo šolo je bil zares dobro organiziran. Sinov razred je bil lociran v Ciriusu, zato sem pogrešal le mestnega redarja na glavnem križišču vsako jutro. K sreči ni bilo zapletov. Nova šola se mi zdi zares prostorna in svetla. Opazil sem pomanjkljivost, katero upam, da bodo še uredili. Pogrešam zunanje igrišče, ki so ga otroci veliko uporabljali. Vsi prostori v notranjosti šole pa so super. Nisem pričakoval tako velike šole. Na začetku sem se spraševal, kako bo šola, ki je pod spomeniškim varstvom, izgledala od zunaj, a rezultat je krasen.
Tim: V novi šoli sem zadovoljen, saj je zelo lepa. Komaj sem čakal ponedeljek, da smo jo videli tudi od znotraj. S starši smo hodili na sprehod mimo šole, se o njej pogovarjali. V stari šoli so mi bila bolj všeč zunanja igrišča z igrali.
Mojca, pomočnica ravnateljice in učiteljica 5. razreda: Ponedeljek v novi šoli je prinesel polno pričakovanj. Šola je vsekakor izpolnila vsa moja pričakovanja. Veseli smo in zadovoljni, da je šola bolj prostorna, saj smo imeli prej zares slabe pogoje za delo. Na novi šoli mi je všeč prostornost in svetlost. Stara šola je imela svoj »duh«, »patino«, verjamem pa, da se bo to sčasoma zgodilo tudi v tej šoli. Učitelji in učenci smo imeli v mislih, da nas čaka nova šola, zato smo prehodno obdobje mirno in potrpežljivo prenašali. Seveda smo imeli organizacijske težave, na veliko dodatnih stvari je bilo potrebno misliti. Bilo je naporno, a z mislijo, da nas kmalu čakajo boljši pogoji za delo, je bilo lažje.
Pogovarjala se je BOJANA KLEMENC
malo čudno, nisem se še čisto navadila. Nisem imela predstave, kako bo šola izgledala, a sem zadovoljna, da je postala tako krasna. Prej smo bili v župnišču. Nekateri so se pritoževali, meni pa je bilo všeč. Bili smo bolj povezani, več smo se srečevali tudi z drugimi razredi. Sem zadnje leto v osnovni šoli. Priznam, da bi kar še eno leto ostala v tako lepi šoli. A se tudi veselim novih izzivov, ki prihajajo jeseni.
Voščilo župana Marjana Šarca ob dnevužem
Spoštovane Kamničanke,
iskrenoVam čestitam, ob dnevu žena, dnevu praznovanja ekonomske, politične in sociaCne enakopravnosti in dosežkov žensk, lahko rečem tistemu pravemu življenjskemu pogumu in vesetju, dasev celotifredajate nekemu cilju, prepričane o njegovi veličini.
Hkrati se Vam zaftvatjujem za tiste najlepše delčke našega življenja, zaVaša, na videz mala, vsakodnevna, prevečkrat pozabljena dela doßrote in Cjußemi.
Vaš župan Marjan Šarec
OBČINA KAMNIK PRAZNUJE
LET MESTA KAMNIK
Spoštovane občanke, spoštovani občani, kot vsako leto v mesecu marcu bomo tudi letos obeležili dan Občine Kamnik. Dan, ko bomo počastili rojstni dan generala, pesnika, borca za severno mejo in našega rojaka Rudolfa Maistra-Vojanova. Pripravili smo pester program prireditev, na katerih se bomo na tak ali drugačen način spomnili velikega človeka.
Osrednja slovesnost s podelitvijo priznanj Občine Kamnik bo v petek, 28. marca, ob 18. uri, v Domu kulture Kamnik. Uro prej, torej ob 17. uri, pa bo potekala proslava pri spomeniku Rudolfa Maistra s sodelovanjem Častne enote Slovenske vojske.
Veselilo me bo, če se boste pridružili slovesnostim in prireditvam ob letošnjem prazniku Občine Kamnik. Za vse prireditve velja prost vstop.
Marjan Šarec, župan Občine Kamnik
10.	3. ob 16.00
REZ KAMNIŠKE POTOMKE NAJSTAREJŠE VINSKE TRTE
Kamnik, Park Evropa
11.	3. ob 16.00
PODELITEV PRIZNANJ DRŽAVNEGATEKMOVANJA V EKOKVIZU ZA SREDNJEŠOLCE
Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik
12.	3. ob 17.00
REVIJA OTROŠKIH in MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV OBČIN KAMNIK IN KOMENDA - I. del
Dom kulture Kamnik
13.	3. ob 10.00
POŠLJIMO MILNE MEHURČKE V SVET
Jedilnica OŠ 27. julij Kamnik
13. 3. ob 17.00
REDNA LETNA SKUPŠČINA DRUŠTVA GENERAL MAISTER KAMNIK
Sejna dvorana Občine Kamnik 13. 3. ob 17.00
REVIJA OTROŠKIH in MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV OBČIN KAMNIK IN KOMENDA - II. del
Dom kulture Kamnik
17.	3. ob 16.00
ODPRTJE CESTE VOLČJI POTOK - CERAR
Volčji Potok, Bosch servis
18.	3. ob 18.00
VES SVOJ SEM MEHKI OPTIMIZEM ZBRAL ... MLADI IN MAISTER
Šutna, rojstna hiša Rudolfa Maistra
19.	3. ob 18.30
SLAVNOSTNI KONCERT GLASBENE ŠOLE KAMNIK, POSVEČEN RUDOLFU MAISTRU
Vremšakova dvorana Glasbene šole Kamnik
20.	3. ob 18.00
JAVNO VODSTVO PO RAZSTAVI MOČ GORA -LIKOVNE UPODOBITVE KAMNIŠKO-SAVINJSKIH ALP
Galerija Miha Maleš
21.	3. ob 18.30
MAŠA ZA POKOJNE PROFESORJE, DIJAKE IN USLUŽBENCE GIMNAZIJE IN SREDNJE ŠOLE RUDOLFA MAISTRA KAMNIK
Kamnik, cerkev Frančiškanskega samostana
22.	3. ob 10.00
30 LET DELOVANJA DRUŠTVA DIABETIKOV KAMNIK
Dom kulture Kamnik
24.	3. ob 16.00
ODPRTJE JAVNE RAZSVETLJAVE VELIKI HRIB
Tuhinjska dolina, Veliki Hrib 3
25.	3. ob 10.00
ODPRTJE FOTOGRAFSKE RAZSTAVE RUDOLF MAISTER SKOZI OBJEKTIV MOBILNEGA TELEFONA
OŠ 27. julij Kamnik
26.	3. ob 10.00
SPOMIN NA RUDOLFA MAISTRA
Vremšakova dvorana Glasbene šole Kamnik
26. 3. ob 19.00
ODPRTJE RAZSTAVE PREJMI POZDRAV: OBČINA KAMNIK NA RAZGLEDNICAH PRED II. SVETOVNO VOJNO
Matična knjižnica Kamnik
26.	3. ob 19.00
ZGUBLJENI KORAKI - premiera drame ob 20-letnici delovanja Gledališke skupine GSŠRM Rudolfi
Dom kulture Kamnik
27.	3. ob 10.15
ŽIVLJENJE IN DELO RUDOLFA MAISTRA
Avla OŠ Šmartno v Tuhinju
28.	3. ob 16.00
PODOKNICA PEVSKEGA ZBORA DKD SOLIDARNOST KAMNIK
Šutna, rojstna hiša Rudolfa Maistra
28. 3. ob 17.00
PROSLAVA PRI SPOMENIKU RUDOLFA MAISTRA S SODELOVANJEM ČASTNE ENOTE SLOVENSKE VOJSKE
Kamnik, Trg talcev
28.	3. ob 18.00
OSREDNJASLOVESNOST OB PRAZNIKU OBČINE KAMNIK S PODELITVIJO PRIZNANJ OBČINE KAMNIK
Dom kulture Kamnik
29.	3. ob 9.00
ODPRTJE PRENOVLJENEGA PLATOJA PRED SPOMENIKOM PADLIM V II. SVETOVNI VOJNI
Kamnik, Jakopičeva 11
29. 3. ob 9.00
ODPRTO VETERANSKO PRVENSTVO OBČINE KAMNIK V STRELJANJU Z MALOKALIBRSKO PUŠKO
Špitalič, Lovski dom
29. 3. ob 10.00
ŽIVILSKA TRŽNICA OKUSI KAMNIKA - PODEŽELJE IN EKO TER PRAZNIKTRNIČA
Kamnik, Glavni trg
29. 3. ob 10.00
19. GORSKI TEK K SV. PRIMOŽU
Stahovica, Dom krajanov na Vegradu
31. 3. ob 16.00
ODPRTJE OBNOVE VODOHRANA IN NAPELJAVE DELA VODOVODAV ZUPANJIH NJIVAH
Županje Njive, Županje Njive 9a
1.	4. ob 18.00
ZAPOJMO IN ZAIGRAJMO POMLADI
Telovadnica OŠ Stranje
2.	4. ob 16.00
ODPRTJE OBNOVE ZIDU IN DELA CESTE NA KETTEJEVI ULICI
Kamnik, Kettejeva 14
3.	4. ob 18.00
DEŽELA OZ V MOJEM MESTU
Dom kulture Kamnik
4.	4. ob 16.00
ODPRTJE II. FAZE SANACIJE VODOTOKA OŠEVEK
Most čez strugo Oševek
5.	4. ob 11.00
DAN ODPRTIH VRAT SVETOVALNE PISARNE ZA STAREJŠE
Kamnik, Tomšičeva 23
5.	4. ob 19.00
RAZSTAVA IN PREDSTAVITEV CELOVEČERNEGA DOKUMENTARNEGA FILMASLOVENSKEMU NARODU UKRADENI OTROCI
Dom kulture Kamnik
6.	4. ob 18.00 FESTIVAL ROCK VIZIJE
MC Kotlovnica
8. 4. ob 16.00
ODPRTJE SANACIJE DELAVODOTOKAVOLOVJEK
Krivčevo, na mostu pred elektrarno
10.	4. ob 18.00
PREDSTAVITEV KAMNIŠKEGA ZBORNIKA ŠT. XXII/2014
Grad Zaprice
11.	4. ob 16.00
ODPRTJE SANACIJE PLAZU ŠPITALIČ - SEDELJŠAK
Špitalič, kmetijaSedeljšak
12.	4. ob 8.00
TRADICIONALNI 9. MAISTROV POHOD
Kamnik, Trg talcev
Več o dogodkih v sklopu praznovanja Občine Kamnik najdete na www.kamnik.si
4 6. marec 2014
AKTUALNO
Kamniški OBČAN
»SERATA SLOVENA« V ZNAMENJU OKUSOV KAMNIKA
Sanacija po žledolomu bo dolgotrajna
Sanacija škode, ki jo je povzročila nedavna ledena ujma, je v kamniški občini v polnem teku. V zadnjih dveh tednih imajo domačini in pristojne službe polne roke dela z odpravljanjem posledic žledoloma, predvsem na lesni masi. Z Zavoda za gozdove Slovenije sporočajo, da so prizadeti praktično skoraj vsi gozdovi do nadmorske višine tisoč metrov, za višje ležeče predele pa zaenkrat še ni natančnih podatkov. Tudi najstarejši gozdarji ne pomnijo takšne katastrofe v gozdovih. Groba ocena škode, nastale ob žledolomu v občini Kamnik, po besedah župana Marjana Šarca znaša 1.767.500 evrov.
Sprehodi po gozdu še vedno nevarni, a priljubljene gozdne pešpoti že urejajo
Še leta se bomo občani Kamnika spominjali prve dni letošnjega februarja, ko je ledeni oklep za nekaj dni ohromil življenje v večjem delu občine. Lahko smo le nemo poslušali in opazovali pokanje in padce ter poškodbe dreves. Prava slika se je pokazala šele v drugi polovici februarja, ko se je izboljšalo vreme in so pristojne službe pričele z nujno potrebnimi opravili. Že v samem mestu je pogled proti pobočju Starega gradu grozljiv. Žledolom je na poti proti Staremu gradu in Špici, pohodniškima točkama meščanov, naredil pravo razdejanje. Poročila in fotografije od drugod po občini, o katerih so poročali občani na sprehodih in so jih objavljali na socialnih omrežjih, ne kažejo nič kaj boljše slike, kvečjemu še slabše. Seveda ni celotna občina prizadeta v enaki meri. Najbolj prizadeto območje na Kamniškem je dolina Kamniške Bistrice.
Na slovenskem večeru »Serata Slovena 2014« v Milanu so gastro-nomske specialitete kamniškega okoliša ustvarili in predstavili štirje izvrstni kuharji (z leve): Tomaž in Janez Bratovž iz restavracije JB, Janez Uršič iz Gostišča s prenočišči Pri orlu in Primož Repnik iz Gostilne Repnik.
25. februarja je SPIRIT Slovenija, Predstavništvo v Italiji v sodelovanju z Zavodom za turizem in šport v občini Kamnik v Milanu uspešno izpeljalo slovenski večer, z uradnim imenom »Serata Slovena 2014«.
Na tradicionalnem svečanem dogodku se je predstavništvo srečalo z več kot sto novinarji in drugimi osebami, pomembnimi za promocijo Slovenije kot turistične destinacije v Italiji.
Dogodek je bil letos v znamenju mesta Kamnik, ki je gostom predstavil svojo turistično ponudbo in znamko »Okusi Kamnika«, ki je del širšega kulinaričnega projekta »Okusiti osrednjo Slovenijo«.
Večer se je pričel z novinarsko konferenco, kjer so kot govorniki nastopili Ingrid Sergaš, generalna konzulka Republike Slovenije, Gorazd Skrt, vodja predstavništva v Italiji, in direktorica Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Urška Kolar. Nadaljeval se je s svečano večerjo, kjer so gostom štirje izvrstni kuharji (Janez Bratovž, Tomaž Bratovž iz restavracije JB, Janez Uršič iz Gostišča s prenočišči Pri orlu in Primož Repnik iz Gostilne Repnik) predstavili gastronomske specialitete kamniškega okoliša.
Štirje novinarji in fotograf pa so za najlepše in najboljše predstavitve Slovenije v italijanskih medijih v letu 2013 prejeli priznanja in nagrade.
Izjemna kamniška kulinarika in pester spremljevalni program sta v dvorani pričarala druženje v sproščenem vzdušju, ki bo zagotovo pripomoglo h gradnji in vzdrževanju dobrih odnosov med kamniškim turizmom in italijanskimi novinarji, kot tudi predstavništvom.
Svilanit naznanil trende na največjem evropskem sejmu
Kamniško tekstilno podjetje Svilanit, ki je v lanskem letu praznovalo 75- letnico, je januarja na največjem evropskem sejmu Heimtextil v Frakfurtu predstavil nove kolekcije izdelkov hišnega tekstila in novosti, ki bodo v letošnjem letu prišle na prodajne police. Kot nam je povedala Teja Smole, so bili Svilanitovi izdelki izbrani kot znanilci prihajajoče sezone v okviru sejemske razstave Trend show 2014/15.
Sejem ima vodilno vlogo pri ustvarjanju in napovedovanju prihajajočih trendov, ki jih pripravijo predstavniki petih oblikovalskih agencij iz celotnega sveta. Predstavijo jih na inovativen način in vedno vzbudijo veliko pozornosti pri obiskovalcih. Tokrat so na dveh od štirih tematskih sklopov na predstavitvi najnovejših smernic tkanin za dom izbrali tudi Svilanitove izdelke, na kar so v kamniškem podjetju izjemno ponosni, saj to pomeni, da njihovi izdelki poleg visoke kakovosti predstavljajo tudi modne smernice in svetovne trende v hišnem tekstilu.
Poleg novosti so na sejmu razstavili tudi ostale Svilanitove zanimive in vedno uporabne izdelke raznoterih kolekcij iz različnih materialov, barv in designov, primernih za vsakogar, v vsakem trenutku in povsod. Pozornost pritegne tudi kolekcija izdelkov za otroke Talking Friends: brisače, kopalni plašči, posteljnina in dekorativne blazinice s prikupnimi Talking Friends liki iz zabavnih aplikacij za pametne telefone Toma, Angele in Gingerja.
Pohodništvo je zelo priljubljeno, zato so športni zanesenjaki veseli hitre ureditve pešpoti, ki vodijo tudi po gozdovih. Tako je bila v tednu dni po žledolomu že urejena tudi najbolj priljubljena pohodniška pot v kamniški občini proti Svetemu Primožu, oskrbniku okrepčevalnice na vrhu Petru Uršiču so na pomoč priskočili požrtvovalni gozdarji in prijatelji.
Vsi se bomo morali navaditi na drugačen pogled na našo naravo, gozdove. V kamniški občini je športno udejstvovanje na prostem zelo priljubljeno, mnogo športnih zanesenjakov na glas razmišlja o »udarniških akcijah«, ki bi pomagale urejati priljubljene pešpoti po kamniških gozdovih. Za zgled jim je lahko že urejena pot proti Svetemu Primožu.
Vonj po pomladi, ki ga je zaznati v zraku v zadnjih dneh, nam ne sme zamegliti razuma, svarijo tako odgovorni na Zavodu za gozdove kot tudi lovci. Veliko gozdnih poti je še vedno neočiščenih, prav tako še vedno obstaja nevarnost padajočih vej, zato je lahko sprehod po gozdu še vedno nevaren. »Vrhovi in veje so še vedno vpeti med ostanke krošenj in lahko nenadoma padejo ter človeka resno poškodujejo,« opozarjajo lovci, ki tudi na terenu ocenjujejo posledice nedavne ledene ujme.
Napotki Zavoda za gozdove Slovenije glede poseka in vzpostavitve gozdne higiene
Kdor dela v gozdu ni vajen, naj se sam ne loteva odstranjevanja poškodovanega drevja. Polomljeno drevje je pod velikimi nateznimi napetostmi, zato prihaja pri nepravilnem delu z motorno žago do usodnih poškodb pri sečnji. Odstranjevanje drevja naj bo v takih primerih prepuščeno usposobljenim delavcem. Po umiritvi razmer velja, da lastnik gozda lahko posek močno poškodovanega drevja in preventivna varstvena dela opravi tudi brez odločbe Zavoda za gozdove Slovenije, mora pa o tem predhodno obvestiti Zavod oziroma mu mora biti posek močno poškodovanega drevja določen z odločbo Zavoda. Posekati in izdelati je treba vse močno poškodovano drevje ter les izpeljati iz gozda. Vzpostaviti je treba gozdno higieno. Močno poškodovana drevesa so tista, ki so vidno poškodovana zaradi posledic žledoloma: izruvana, odlomljena, prelomljena, močno nagnjena ali imajo močno poškodovane krošnje. Zavod bo za najbolj poškodovana območja gozdov z razdrobljeno posestjo praviloma izdal generalne odločbe za posek močno poškodovanega drevja. Na manj poškodovanih gozdovih in v večjih enolastniških posestih bo Zavod lastnikom gozdov praviloma izdal individualne odločbe za posek. Pred začetkom sanitarne sečnje lastnik gozda na krajevno pristojni KE Kamnik pridobi usmeritve za posek močno poškodovanega drevja ter jo v primeru uporabe tehnologije strojne sečnje obvesti o tej nameri. Lastnik gozda pristojno KE Kamnik takoj obvesti o začetku sečnje ter ji v roku 8 dni po izvedenih ukrepih in ureditvi sečišča javi količinsko in vrstno sestavo sanitarne sečnje in poroča o drugih ukrepih.
Kako obrezati sadno drevje?
Sadjarsko-vrtnarsko društvo Tunjice vabi vse ljubitelje sadjarstva na prikaz obrezovanja sadnega drevja, ki bo v soboto, 15. marca, ob 9. uri v Tunjicah.
Zbirno mesto je pred šolo v Tunjicah. Prikaz bo vodil priznani strokovnjak Roman Mavec, vodja sadjarskega centra na Brdu pri Lukovici. Po predavanju nam bo na voljo za vsa vprašanja, ki nas bodo zanimala v zvezi s sadjarstvom.
»Izkoristimo to priložnost za nabiranje teoretičnega in praktičnega znanja, saj je čas za to ravno pravi,« vabijo tunjiški sadjarji.
Za žledolome in snegolome je značilno, da prevladujejo poškodbe na listavcih. Ker posek poškodovanih listavcev še ne zagotavlja ohranjanja biotskega ravnovesja, lahko poteka dalj časa. Da se les ne bo razvrednotil, na Zavodu za gozdove priporočajo posek močno poškodovanih listavcev do konca leta 2014, zaradi nevarnosti namnožitve podlubnikov pa je Zavod lastnikom posek in izdelavo močno poškodovanih iglavcev ter vzpostavitev gozdne higiene odredil z rokom izvedbe do 15. 5. 2014.
Zavod bo za poškodovane gozdove predvidoma v dveh mesecih pripravil načrt sanacije. Zavod in Ministrstvo za kmetijstvo in okolje si bosta prizadevala za pridobitev potrebnih dodatnih sredstev za sanacijo.
Zahvala župana vsem sodelujočim ob odpravljanju posledic žledoloma
Nedavna ledena ujma in odpravljanje njenih posledic je v ospredje še enkrat izpostavila dejstvo, kako pomembno vlogo igra prostovoljno gasilstvo v naših krajih. Kamniški župan Marjan Šarec je kot dolgoletni prostovoljni gasilec v tokratni februarski vremenski ujmi pokazal učinkovitost hitrega odločanja in pomoči. »Gasilec ne dobi ničesar povrnjenega, razen tistega najpomembnejšega, zahvalo ljudi pomoči potrebnim, kar je v končni fazi najbolj pomembno!« poudarja župan. V petek, 21. februarja, sta skupaj s poveljnikom Civilne zaščite Občine Kamnik mag. Matjažem Sršo v Domu kulture Kamnik podelila zahvale vsem sodelujočim ob žledolomu, ki je prizadela našo občino. Vsem navzočim sta se zahvalila »za solidarnost, nesebičnost in srčnost, ko ste ob ledeni ujmi delovali z neverjetno razsodnostjo, čeravno na robu fizičnih zmogljivosti. Ob visoki stopnji empatije za sočloveka v stiski ste omogočili zaščito in reševanje ljudi ter njihovega premoženja.
Hvala Vam, junaki, ki ste v boju z neizprosno naravo delovali v korist vseh naših občank in občanov občine Kamnik.« Župan je še dodal: »Razmere niso bile tako hude v mestu in ožjem delu Kamnika, temveč v njegovi širši okolici. Pokazalo se je, da na tej intervenciji, kot tudi že na marsikateri prejšnji, velja duh bratstva. Vključenih je bilo 13 gasilskih društev, združenih v eno enoto. Ko sem tekom dneva in tudi zvečer obiskoval gasilska društva, sem bil ganjen. Toliko ljudi. Toliko neprespanih noči je dalo rezultat, kateremu smo priča danes. Toliko ljudi je bilo na dežurnih mestih. Prizor je bil tipičen. Pred gasilskim domom je deloval agregat, v dežurni sobi pa velikokrat dve gasilki z radio zvezo in seveda v popolni pripravljenosti. Enote so bile tisti hip na terenu. Zakaj poudarjam to? Zato, ker so se zlasti gasilke izkazale na intervenciji. Izkazale so se kot verodostojen člen naše organizacije. Ganjen sem bil, kako ljudje sprejemajo pomoč gasilcev. Kako so ljudje, sicer v strahu, kaj jih bo doletelo, neprespani, v negotovosti, zrli v prihodnost z vedenjem, da dokler so z nami gasilci, se nam ni ničesar bati. Kako drugače bi bilo danes v naši državi, če bi imeli več tega junaštva, ki ste ga pokazali vsi Vi. Pa še nekaj sem opazil med intervencijo. Poveljnik intervencij v občini Kamnik Jože Oblak je v nekem trenutku, na tisto nedeljo, ko je bilo najhuje, ko smo stali pred podrtimi drevesi, dejal: 'Če tukaj stojim in samo gledam, ni nič.' Vzel je motorno žago in začel žagati. To je pravi pomen. Verjamem, da je bilo takšnih dogodkov po vseh društvih ogromno.«
Arboretum Volčji Potok že odprl vrata
Čeprav je Arboretum Volčji Potok ob žledolomu, ki je uničil skoraj polovico gozda, utrpel veliko škodo, so se zaposleni takoj lotili odpravljanja posledic, dela pa bodo potekala postopno. Z velikim prizadevanjem so uspeli, da je s prvim marcem park odprl svoja vrata obiskovalcem. Odprt je drevored, zahodni park, parterni park, francoski vrt, stari park, spodnji angleški park in rozarij, drugi deli parka pa so do nadaljnjega zaradi odstranjevanja posledic žledoloma in varnosti obiskovalcev zaprti. Kot zagotavljajo v Arboretumu, naj bi vse prireditve, načrtovane za pomlad, potekale nemoteno.
Odpravljanje posledic žledoloma priložnost za nezaposlene?
Sanacija škode po ledeni ujmi, vsaj po gozdovih, bo dolgotrajna. Ker bo dela veliko po vsej Sloveniji, potekajo aktivnosti, da bi v ta dela vključili brezposelne. Na Zavodu za zaposlovanje izpostavljajo, da brezposelne o vseh ukrepih informirajo in motivirajo že sedaj, podrobnejše informacije pa bodo na voljo, ko bodo znani pogoji za opravljanje določenih del pri naročnikih oz. izvajalcih javnih del. Brezposelnim, ki so zainteresirani za vključitev v katerega od programov, svetujejo, da o tem po elektronski pošti, po telefonu ali osebno obvestijo svojega svetovalca zaposlitve na uradu za delo, kjer so prijavljeni. Največ priložnosti pri odpravljanju posledic ujme imajo osebe s poklicem s področij gozdarstva, elektrotehnike in gradbeništva.
BOJANA KLEMENC
OBVESTILO OBČANOM GLEDE OCENJEVANJA ŠKODE PO NEURJU Z ŽLEDOM
ZADNJI ROK ZA SPREJEM VLOG GLEDE OCENE ŠKODE PO NEURJU Z ŽLEDOM V OBČINI KAMNIK JE SREDA, 12. MAREC 2014.
•	PRIJAVA ŠKODE V GOZDOVIH
Občane obveščamo, da lahko škodo v gozdovih po neurju z žledom prijavijo na obrazcu, ki ga skupaj z ostalimi informacijami ter aktualnimi navodili najdejo na spletni strani Občine Kamnik, na podstrani Obvestila, www.kamnik.si/obvesfla.
Obrazec in navodila so dostopni tudi v Vložišču (soba 1) na Občini Kamnik.
Pravilno izpolnjen in podpisan obrazec morajo občani do srede, 12. marca 2014, vrnit' na vložišče Občine Kamnik.
•	PRIJAVA ŠKODE NA OBJEKTIH (škoda zaradi podrtega drevja)
Občane pozivamo, da čim prej prijavijo tudi škodo na objektih zaradi podrtega drevja. Škodo lahko prijavijo na Občinski štab CZ (telefon: 01/8318-194 ali na elektronski naslov: cz.kamnik@kks-kamnik.si. Po prejeti prijavi vas bo za ogled in izpolnitev potrebnega obrazca obiskala občinska komisija za oceno delne škode na stavbah.
V Kamniku vrhunska fotografija za ljubitelje fotografije
Letos mineva 10 let, odkar se je nekaj vnetih ljubiteljev fotografije iz Kamnika in okolice združilo v Foto klub Kamnik, saj so želeli v kamniškem koncu zapolniti praznino na tem področju. Od svojih prvih korakov pred desetletjem do danes so veliko naredili na področju fotografije, nenazadnje so v soboto, 15. februarja, več kot uspešno že petič zapored zaključili mednarodni natečaj digitalne fotografije Exposed 2013, ki se uvršča med deset največjih na svetu. Mednarodni fotografski natečaj Exposed je zagotovo največji projekt Foto kluba Kamnik, člani kluba, ki jih je sedaj že preko trideset, pa so aktivni tudi na številnih drugih področjih. Stojijo za vrsto fotografskih projektov in razstav v našem mestu, lepoto fotografije pa seveda z veseljem prikazujejo občanom Kamnika in širše.
Natečaj Exposed 2013, ki je tudi letos potekal pod okriljem Mednarodne zveze za fotografsko umetnost (FIAP) in je največji v Sloveniji, s skoraj 80 razstavljenimi deli nagrajenih avtorjev v Domu kulture Kamnik do 15. marca predstavlja najboljše, kar je prispelo letos na naslov kamniškega Foto kluba. Glas o kamniškem fotografskem tekmovanju sega daleč preko slovenskih meja, tudi vse do Indije, Bahrajna, Irana, Vietnama in Tajvana. Na štiri razpisane teme - prosta barvna, prosta črno-bela, akt in pokrajina - je prispelo 9035 fotografij 899 avtorjev iz 66 držav. Žiranti so med prispelimi fotografijami izbrali 2458 fotografij in podelili 77 diplom in nagrad v različnih kategorijah. Najuspešnejši avtor natečaja je Leszek Paradowski s Poljske. Februarski
f m h sr <£ - Ji i , 'J i i.. TV t —** -i* —" III ' L • ™ J ^aiJtbjla.	/ fc^j: > t* Ya Jjfe"!. P-KiLi LA^H
	
slavnostni zaključek 5. mednarodnega fotografskega natečaja Exposed je pospremila tudi projekcija, ki je zajela še približno 500 nerazstavlje-nih fotografij. Dogodka sta se v polni dvorani kamniškega kulturnega hrama poleg slovenskih nagrajencev udeležila nagrajena avtorja iz tujine Georgius Kazazis iz Grčije in Jeno Koloszar iz Madžarske.
Tudi letos je Exposed ponovno presegel vsa pričakovanja kamniških organizatorjev, zato smo o njihovem delu in letošnjih jubilejih spregovorili z Bojanom Težakom, predsednikom Foto kluba Kamnik.
Letos praznujete desetletnico ustanovitve Foto kluba Kamnik. Že od vsega začetka ste znani po delovni vnemi in dobrih idejah. Kaj je najbolj zaznamovalo prvih deset let vašega kluba?
Letos res že mineva prvih deset let kluba. Začeli smo v prostorih Matične knjižnice Kamnik, kjer smo se srečevali enkrat tedensko. Dokaj hitro smo začeli z organizacijo fotografskih razstav. Naša prva je bila z naslovom Knjiga, postavljena v kamniški knjižnici. Že takrat smo poskušali biti inovativni, zato smo fotografije razstavili kar med knjižnimi policami. Očitno smo dobro opozorili nase, saj se nam je pridruževalo vedno več novih članov. Že prvo leto smo pripravili Oko Kamnika, sedaj že tradicionalno razstavo na prostem.
Ta naš prvi večji projekt je usmerjen bolj v lokalno skupnost. Kmalu smo se selili v Mladinski center Kamnik, pridobili smo nove prostore za razstavljanje, zgradili fotografsko temnico in studio ter pridobili klubsko knjižnico, širili pa smo tudi naš program. Leta 2009 smo se lotili organizacije mednarodnega natečaja Exposed, po katerem je naš klub postal tudi širše prepoznaven. Letos bomo od Mednarodne zveze FIAP prejeli bronasto plaketo za izvedbo tega natečaja. Ideja o izvedbi natečaja se je utrnila tako, kot se rodi največ dobrih zamisli - med kramljanjem ob dobri kapljici. Člani kamniškega fotografskega društva smo zavihali rokave, zbrali napotke in informacije ter pripravili privlačen razpis, na katerega se je že prvo leto odzvalo skoraj 800 fotografov z vsega sveta. Presegli smo vse mejnike, to pa nam je dalo le še večji zagon in do danes privabili pet tisoč udeležencev, ki so poslali 50 tisoč fotografij. V zadnjih letih smo v Domu kulture Kamnik razširili našo galerijsko dejavnost z razstavami naših članov in tudi tujih fotografov. Vsako leto naredimo klubsko predstavo Fotograf/-inja se predstavi, pri čemer v zadnjih letih podamo članom tematiko, zato se morajo bolj potruditi na umetniški ravni. Trudimo se, da se na delavnicah vsi izobražujemo, tudi z gostujočimi predavatelji, hodimo na izlete in razstave...
Kako potekajo priprave na tako zahteven projekt, kot je izvedba Exposeda?
Ideja o organizaciji fotografskega natečaja se je porodila ravno med našimi obiski in prijavami na podobne tovrstne natečaje po Sloveniji. Iniciativo je prevzel naš član Klemen Brumec, ki vseh pet let vodi ta projekt. Poskusili smo s štirimi temami, dve prosti temi - črnobela in barvna, tema akt ter tema narava, ki smo jo pozneje spremenili v temo pokrajina. Že odziv na prvi natečaj je bil za nas več kot presenetljiv, zato se vsako leto znova z vnemo pripravljamo na novo tekmovanje. Priprave na natečaj potekajo skozi vse leto. Najprej razpišemo natečaj, ki ga potrdita tako mednarodna kot slovenska fotografska zveza, sledi zbiranje prijav in fotografij, urejanje vseh podatkov, najtežji del pa zagotovo opravijo žirantje, dva slovenska, eden iz tujine, ki decembra pregledajo več tisoč fotografij. Letos so žirijo sestavljali Richard Spurdens iz Anglije, Matej Peljhan in Domen Dolenc iz Slovenije. Poleg priznanih domačih fotografov so v vseh letih natečaja prispela dela ocenjevali še fotografi iz Avstrije, Srbije, Anglije, Irske in Grčije. Pisana zasedba, ki je bila enotna glede dveh stvari: Exposed je super natečaj in
Člani Foto kluba Kamnik, aktivnih je preko trideset, so ves čas v pogonu. Če ne iščejo ravno svoje najboljše fotografije, se na sestankih dogovarjajo za naslednje projekte, razstave ali delavnice. V desetih letih je Foto klub Kamnik zaradi svojih dejavnosti postal razpoznaven ne le v Kamniku, temveč izven tako občinskih kot slovenskih meja.
Slovenija je izredno lepa dežela. Exposed odlikuje predvsem svež in sproščen pristop, s katerim smo navdušili marsikaterega fotografa, da je zbral pogum in prvič sodeloval na tovrstnem tekmovanju. Med njimi je bilo do sedaj že 500 Slovencev, večina pa se vsako leto znova vrača, saj so navdušeni nad kvaliteto izbranih fotografij, predvsem pa nad tiskanim katalogom, ki ga v Foto klubu Kamnik izdamo ob zaključku salona. V njem so na približno sto straneh prikazana najuspešnejša dela in je tako prava paša za oči. Na natečaj se lahko prijavi kdorkoli, upoštevati je potrebno le merila razpisa.
Kdo je v vseh teh letih pobral več nagrad, amaterski ali profesionalni fotografi?
Težko rečem, ker ne poznamo avtorjev. Menimo, da so večina prijavljenih fotografij delo amaterjev, saj za razliko od ljubiteljev fotografije profesionalni fotografi v večji meri delajo že naprej dogovorjene, načrtovane fotografije. Pokrajinske fotografije denimo so v domeni ljubiteljskih fotografov. Opazno je tudi, da je na natečaju prisoten velik delež slovenskih avtorjev in posledično tudi slovenskih nagrajencev, med njimi je bilo tudi že nekaj članov Foto kluba Kamnik.
Kakšni so vaši načrti za letos, ko obeležujete prvo desetletje kluba, in želje za naslednjih deset let?
V prvi vrsti si želimo izdati publikacijo, zbornik z našimi odmevnej-šimi preteklimi projekti in predstavitvami fotografij naših članov, saj se pri vseh vidi napredek v njihovih delih. Ob naših prvih srečanjih si nisem mislil, da bo razvoj kluba in članov tako dober, kot lahko to opazujem danes. Seveda delamo tudi v jubilejnem letu na projektu Oko Kamnika, našo pozornost pa bomo usmerili tudi na tematske delavnice. V zadnjem času smo organizirali nekaj delavnic za majhne otroke, na katerih otroke spoznavamo s svetom fotografije, sami si lahko izdelajo fotoaparat... Več pozornosti namenjamo črno-beli fotografiji. Poskušamo delati tisto, kar člane kluba zanima. Želimo si še naprej delati tako dobro kot doslej. Upamo na podmladek, ki bi prinesel v klub novo, svežo energijo.
Kakšno je sodelovanje Foto kluba Kamnik z lokalno skupnostjo?
Vsi člani imamo občutek, da smo v Kamniku dobro sprejeti. Trajalo je nekaj časa, da smo pridobili na razpoznavnosti našega kluba. Vsem smo dokazali, da dobro delamo, zato tudi z vsemi dobro sodelujemo, tudi z Občino Kamnik, kjer v marcu ob naši desetletnici delovanja razstavljamo najboljša dela naših članov, ki so bila v vseh desetih letih predstavljena na Oko Kamnika. Razstava v avli občinske stavbe bo na ogled tri tedne.
Star pregovor pravi, da ima vsak malar svoje oči. Kaj je zate dobra fotografija?
Menim, da je dobra fotografija tista, ki služi svojemu namenu, ki jasno izkazuje motiv. Če gledalec lahko na fotografiji razbere, kaj je želel avtor prikazati, če je prisotna estetika z dobro kompozicijo, ki takoj pritegne oko in zanimanje, potem lahko govorimo o dobri fotografiji. Čar fotografije je, da ni napisanih pravil. Vsak dela na svoj način, ima svoj stil. Ali je za dobrega fotografa dovolj le dobra oprema?
Pred dobro opremo je zagotovo potrebna želja in volja. Fotografiranje ti mora biti všeč. Potrebna je tudi »žilica«. Ko hodiš okrog po svetu odprtih oči, fotograf ne reče, to mi je všeč, temveč: »To bi bila pa zares odlična slika.« Svet opazuješ in o njem razmišljaš skozi objektiv. Občutek za kompozicijo je pomemben. Nekaj ima človek že v sebi, nekaj se lahko tudi nauči. Šele potem pride na vrsto oprema. Če vidiš pravi motiv, lahko narediš
k
N
Dobrodelni koncerti v Šmarci
Otrokom s posebnimi potrebami omogočamo šolanje v naravi
Ob vsesplošnem zavedanju o »čudnih časih«, vsakdanjim srečevanjem z besednimi zvezami in besedami finančna kriza, socialna kriza, stiska, revščina, obup ... mnogokrat naletimo tudi na pojem kriza vrednot. Vendar ljudje, tako posamezniki kot v raznih skupnostih in organizacijah, ves čas dokazujemo, da še vedno lahko ali še bolj kot kdajkoli ohranjamo in izkazujemo zaupanje v vrednote. Dobrodelnost je ena izmed njih - močna in mogočna.
Žal je res, da se nad ljudi zgrinja vse več preizkušenj in stisk, da zgoraj našteto premnogi ne samo slišijo, ampak doživljajo, a obenem se v nas krepi volja, kljubovalnost in navdušenje, da se tegobam s skupnimi močmi aktivno postavimo po robu. Dobrodelne prireditve so odlična priložnost za takšne akcije, saj združujejo kulturo, srčnost, empatijo, zabavo, druženje in dobro delo. In hvalevredno je, da v kamniški občini takšnih dogodkov ne manjka.
V Šmarci se je na pobudo Simona Zormana in prijateljev odvilo že nekaj dobrodelnih koncertov, s pomočjo katerih so se zbirala sredstva za šolanje v naravi za otroke s posebnimi potrebami. Pomoč še kako pride prav staršem, za katere je strošek šole v naravi velika finančna obremenitev. Kako posebno
je šele doživetje za otroke, ki jim je zaradi gibalne oviranosti učenje izven učilnic redkokdaj omogočeno!
Otroci 5. in 6. razreda letos odhajajo na zimovanje v Kranjsko Goro od 10. do 14. marca. Prav na dan vrnitve bo zvečer v Šmarci 5. dobrodelni koncert, na katerem se bodo zbirala finančna sredstva za stroške zimovanja. Nastopili bodo izvajalci različnih glasbenih zvrsti, ki so kamniški in širši publiki dobro poznani: Komorni pevski zbor Šutna, Klapa Mali grad iz Kamnika, pevec Miha Šoštar, Grajski kvintet in skupina Las Gafas. Program bo obogatilo razmišljanje Petre Beje: Pogled na svet z vozička, povezoval pa ga bo Konrad Pižorn - Kondi.
Vsi, ki nam je dobrodelnost blizu, se bomo torej srečali na dobrodelno-glasbeni prireditvi v Kulturnem domu Šmarca v petek, 14. marca, ob 19. uri. Sredstva za zimovanje otrok s posebnimi potrebami pa se zbirajo tudi na TRR, ki ga je v ta namen posodil CIRIUS Kamnik, Novi trg 43, 1241 Kamnik: št. SI56 0110 0603 0689 365; sklic: SI00 29914; namen: Zimovanje 5. in 6. razred.
HELENA ŠTRUKELJ
zelo dobro fotografijo tudi s telefonom.
Kje v fotografiji pa se loči meja med umetnostjo in obrtjo?
Seveda ne moremo vseh fotografij vreči v en koš, obstaja meja, so ločnice. Pri nas v klubu vidimo kdo dela profesionalno, kdo ljubiteljsko.
Obdelava fotografije ni prišla šele s photoshopom, bila je prisotna tudi že prej, v temnici se je lahko s fotografijo naredilo marsikaj, le toliko se o tem ni govorilo. Ključnega pomena pri digitalni fotografiji se mi zdi sedaj možnost neskončnosti fotografij. Količina. Včasih je bilo na voljo 24 ali 36 posnetkov in je vsakdo
Člani Foto kluba Kamnik so nad rezultati natečaja Exposed vedno znova navdušeni. Po besedah Klemena Brumca, predsednika organizacijskega odbora, in Bojana Težaka, predsednika Foto kluba Kamnik, število avtorjev in predvsem kakovost fotografij neprestano rasteta. Fotografija je avtorsko delo Petra Racza iz Madžarske, ki je prejel zlato medaljo PSA
Obeh fotografij ne moreš uporabiti na isti način. Profesionalne fotografije, ki se delajo za obrt, imajo znane naročnike, ki zahtevajo točno določeno zadevo. Take fotografije težko uporabimo pri natečaju.
V zadnjih desetih letih je fotografija zagotovo doživela velike spremembe, saj je na voljo veliko več tehničnih pripomočkov. Kako se to odraža v foto klubu, na natečaju?
S prehodom na digitalno fotografijo se je marsikaj spremenilo.
zares pazil, kaj in kako fotografira. Fotografija je bila bolj premišljena. Danes slikamo »vse živo«, kaj se posreči, kaj ne. Težava se pojavi, ko se moramo odločiti, kaj pokazati, kaj je dobro in kaj ne. Ni težko narediti izbora 200 fotografij, a to ni to. Ko moramo izbrati dve ali tri prvovrstne fotografije, pa se zatakne.
Kdor uživa v dobri fotografiji, zagotovo ne sme spregledati razstave natečaja Exposed, ki bo v Domu kulture Kamnik na ogled še do 15. marca.
BOJANA KLEMENC
lV
Na mednarodni natečaj digitalne fotografije Exposed se vsako leto prijavi izredno veliko avtorjev, med njimi tudi Kamničani, ki so v preteklih letih že pobrali nekaj nagrad. Letos so žiranti med prispelimi fotografijami izbrali 2458fotografij in podelili 77 diplom in nagrad v različnih kategorijah. Fotografija je avtorsko delo Izidorja Gašperlina Prima balerina, kije prejel srebrno medaljo PSA.
If poslanskih klopi
Učinki 2. januarja kot delovnega dneva?
Z DAVČNO RAZBREMENITVIJO DO GOSPODARSKEGA OKREVANJA
Če smo na zadnjih olimpijskih igrah podirali rekorde v številu osvojenih medalj, žal doma podiramo rekorde v številu brezposelnih državljanov. V februarju je bilo brez dela že 130.000 državljanov. Pritisk na proračun se stopnjuje. Z vsakim brezposelnim Slovenija izgublja dvakratno. Pri brezposelnemu država ne izgubi samo njegovih vplačil v različne državne blagajne, ampak mora država zanj iz državnega proračuna izplačevati tudi različne socialne pomoči. Če Slovenija v zelo kratkem času gospodarsko ne bo začela okrevati, potem je samo še vprašanje časa, kdaj se bo dokončno zlomila. Kakorkoli stvari obračate in jih proučujete, na koncu vedno pridete do ugotovite, da gospodarsko kolesje lahko zažene samo davčna razbremenitev. Z novimi davki in z novim zadolževanjem gospodarskega okrevanja žal ne bo.
Slovenija je odvisna od malih in srednje velikih podjetji. Odvisni smo od podjetij, ki imajo do 100 zaposlenih. Oni predstavljajo ključni del gospodarske aktivnosti. Če gre tem podjetjem dobro, potem gre dobro tudi državi. Če so ta podjetja v težavah, potem se z zmanjševanjem gospodarske aktivnosti zmanjšujejo tudi proračunski prilivi. Mala in srednje velika podjetja imajo danes težave, ker so prezadolžena. Preza-dolžena pa niso za to, ker bi mali podjetniki in obrtniki tako slabo gospodarili ter se zadolževali za nesmiselne projekte. Mali podjetniki in obrtniki so prezadolženi zaradi plačilne nediscipline in propada velikih podjetji, pri katerih so opravljali podizva-jalska dela. Ko so po opravljenem delu ostali brez plačila, je bil kredit največkrat edini način, da so poplačali delavce in material. Na Banki Slovenija so pred dnevi ugotavljali, da so lahko celo vse milijarde, ki smo jih vložili v sanacijo bančnega sistema, stran vržen denar, če se mala in srednje velika podjetja ne bodo razdolžila in začela normalno delovati. To je zelo lahko reči, vendar mnogo težje storiti. Če se obrtniki in podjetniki želijo razdolžiti, potrebujejo denar, do njega pa lahko pridejo samo na dva načina: s prodajo podjetja ali z davčno razbremenitvijo. Če želimo, da bo obrtnikom in podjetnikom ostajalo več denarja za razdolževanje in končno tudi za vlaganje v razvoj, potem jim mora po obračunanih davkih ostati več denarja. Novi davki potapljajo obrtnike in podjetnike. Tisti, ki vodijo državo danes, se ne zavedajo, da se z višanjem davčnih bremen povzročajo brezposelnost ter večanje sive in črne ekonomije. Ko podjetja in obrtniki niso več sposobni plačevati svojih obveznosti, najprej sledi blokada računa, nato pa dolgotrajen stečaj. Tistim, ki še pravočasno uspe zapreti podjetje, pa se preselijo na črni trg in tam opravljajo iste storitve, samo da tokrat brez računa. Težko razumem, zakaj vlada vztraja pri ekonomskem konceptu, ki ne daje rezultatov. Če bi bil teoretik zarote, potem bi lahko rekel, da gre za novo »prihvatizacijo«. Zaradi pretirane davčne obremenitve številna podjetja padajo v stečaj. Njihove deleže zasežejo banke, kjer so imela podjetja najete kredite. Banke zasežena podjetja prenesejo na DUTB (slabo banko). Glede na sedanji nepregleden način poslovanja DUTB, pa za vse špekulante obstaja lepa priložnost, da nekoč uspešna podjetja kupijo za poceni denar. Kot sem rekel, je to lahko mogoča teorija zarote. Zavedam se, da smo tisti, ki sedimo v parlamentu odgovorni, da storimo vse, da to preprečimo.
Kaj moramo storiti, da bo Slovenija spet uspešna država? Vsaj dve stvari. Znižati davčno obremenitev in se spopasti s plačilno nedisciplino. Koliko naj znižamo davke? Toliko, da bo vprašanje »z računom ali brez« le še stvar redkih izjem. Toliko, da delodajalci svojim delavcem ne bodo dajali minimalno plačo na račun, ostalo pa v kuverto. Kako se spopasti s plačilno nedisciplino? Država mora najprej začeti pri sebi. Najprej naj sama postane verodostojen in reden plačnik. Država naj pri projektih, kjer sodelujejo podizvajalci, le te plačuje direktno oziroma naj glavnemu izvajalcu plačuje v delih in šele potem, ko so poplačani podizvajalci. Samo z izboljšanjem pogojev, v katerih delujejo gospodarski subjekti, si lahko obetamo gospodarsko okrevanje, vse ostalo je zgolj pot v pogubo.
MATEJ TONIN, poslanec
V začetku januarja sem na Vlado naslovil vprašanje: koliko 2. januar kot delovni dan vpliva na produktivnost in posledično na BDP in ali je narejen izračun kaj pomeni 2. januar kot delovni dan in kot dela prost dan.
Kot vemo, je bil 2. januar kot dela prost dan ukinjen leta 2012. Razlogi so bili ekonomske narave, predvsem povečanje produktivnosti ter zmanjšanje proračunskih stroškov in stroškov delodajalcev. Kot dodatni argument pa, da v večini evropskih držav 2. januarja ni dela prost dan in imajo naša podjetja težave s poslovanjem s tujino. Naj tukaj samo mimogrede omenim, da imajo nekatere članice EU dela prost dan 6. januar in še nisem slišal protestov naše gospodarske zbornice, da izvoznikom zaradi tega pada na ta dan produktivnost, ker ne morejo z njimi poslovati.
Verjamem, da bo marsikdo
pomislil, da ima vladni kabinet in pristojna ministrstva bolj pametno delo kot delati takšne izračune. A sam menim, da morajo vse odločitve, ki imajo vpliv na ljudi, skupnost in okolje, temeljiti na podrobnih analizah. Vse prevečkrat se zgodi, da se odločitve sprejemajo na podlagi pomanjkljivih analiz in brez široke in argumentirane razprave o tem kaj ukrep prinaša (nepremičninski davek, energetska izkaznica, vinjete, prometna ureditev, ...). Kaj šele, da bi pred sprejemom zakona poskušali njegov vpliv simulirati v praksi. V digitalni dobi bi se dalo to brez večjih težav narediti in na podlagi napak, ki bi se v takšni simulaciji odkrile, pripraviti bolj življenjsko zakonodajo.
Glede na odgovor Vlade in okrnjene številke, ki so zapisane v odgovoru, lahko ugotovimo, da ukrep za javno upravo ne prinaša
velikih prihrankov. V odgovoru pa ni upoštevanega tudi vpliva stroškov prevoza javnih uslužbencev, poraba elektrike, ogrevanja ... in seveda učinkovitost na ta dan (dopusti, število vlog, število strank, število otrok v vrtcih, študentov na fakultetah, bolnikov pri zdravnikih, ...). Glede gospodarstva pa ni natančnih podatkov o vplivu 2. januarja kot delovnega dne.
Pričakoval sem, da bodo na voljo vsaj podatki, koliko podjetij in s tem delavcev je bilo 2. januarja na kolektivnih dopustih in koliko od teh podjetij je izvoznih podjetij. Zanimivo bi bilo pogledati podatke o tem ali so imeli izvajalci javnega potniškega prometa (tudi Slovenske železnice) spremenjen/omejen vozni red. Zanimiv bi bil tudi podatek, kakšno je razmerje med prihrankom v turizmu pri strošku dela za delodajalca, saj gre za običajen
delovni dan, ta podatek pa primerjati z izpadom prihodkov z naslova obiska domačih gostov. Te številke bi bile zanimive, saj so v Turistično gostinski zbornici Slovenije zapisali, da je učinek zmanjšanja števila dela prostih dni negativno sorazmeren deležu turističnega obiska domačih gostov na dela prost dan.
Pa naj še enkrat navedem, da sem želel spodbuditi tako Vlado kot Gospodarsko zbornico in tudi sindikate, da skupaj pripravijo celovit izračun kaj pomeni 2. januar kot delovni dan in kaj kot dela prost dan.
Na podlagi celovitih podatkov bi se vsekakor bistveno lažje zagovarjalo odločitev, ne glede kakšna bi bila in ljudje bi veliko lažje sprejeli spremembo, če bi imeli tehtne razloge na podlagi jasnih izračunov.
Brane GOLUBOVIC
SKUPAJ ZMOREMO BOLJE
Tudi na razširjeni seji vodstva Kamniškega DeSUSa o aktualnih problemih v občini in v državi nismo mogli prezreti uspehov naših športnikov na olimpijskih igrah. Verjetno ni nikogar med nami, ki se ne bi skupaj s Tino Maze in ostalimi športniki veselil njihovih uspehov. Spomnili smo se tudi kamniških olimpijcev Tatjane Smolnikar, Andreje Mali, Andreja Laniška in tistih kamniških športnikov, ki jim je Občina Kamnik letos izrekla priznanja za njihove športne dosežke.
Športni dosežki so praviloma trud dolgoletnega trdega dela in treningov, zato so vredni spoštovanja. Zagotovo pa niso pravični milijon evrov visoka nagrada razvpitega bančnika Kramarja, visoki zaslužki vodilnih v slabi banki in nesramno bogati zaslužki izvajalcev stresnih testov v bankah, ki so za vsak dan dela zaslužili okoli 4.000 evrov. Te plače in nagrade so odraz kriminalnega upravljanja z javnim denarjem in odsotnosti etike ter odgovornosti odločevalcev. Menimo, da bi morali kaznovati in iz javnih služb odstraniti odgovorne za takšne pogodbe.
Prizadevnih, delovnih, solidarnih in pravičnih ljudi je v Sloveniji veliko. In to je dobro. Za zgled so nam lahko številni Kamničani. Npr. naš častni občan dr. Aleksander Doplihar, ki nesebično pomaga bolnim, ki si zaradi revščine ne morejo privoščiti zdravljenja v javnem zdravstvenem sistemu. Politiki različnih strank mu vrsto let izrekajo priznanja za njegovo brezplačno delo z revnimi, ki niso sposobni
Kristjani in politika
Kulturno društvo Svetega Jakoba in Društvo Demos na Kamniškem sta v petek, 21. februarja, organizirala večer z naslovom Kristjani in politika, na katerem so nastopili poslanci Nove Slovenije v Državnem zboru: Ljudmila Novak, predsednica NSi, mag. Matej Tonin, vodja poslanske skupine NSi, Jožef Horvat in Iva Dimic, podpredsednica NSi. Večer v dvorani Frančiškanskega samostana v Kamniku je pritegnil zanimanje nad 140 poslušalcev.
Ljudmila Novak je govorila o zgodovini Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) in njene naslednice, Nove Slovenije, nato pa predstavila še delo krščanskih demokratov od leta 2011 dalje, ko se je NSi vrnila v parlament. Komentirala pa je tudi aktualne politične zadeve, kar je navzoče še posebej zanimalo in o čemer je pozneje tekla obširna razprava.
Mag. Matej Tonin se je osredotočil na konceptualne teme, saj je govoril o opredelitvi krščanske demokracije, o njeni ideologiji in idejnih temeljih ter o krščanskodemokratski gospodarski politiki, ki temelji na konceptu socialno-tržnega gospodarstva, ta poudarja odgovorno svobodo zasebne gospodarske pobude ob hkratni skrbi za socialno pravičnost oz. socialno ravnovesje in trajnostni razvoj.
Jožef Horvat je nanizal nekaj misli o kristjanih in politiki. Na zelo znano vprašanje, ali je politika za kristjane, je odgovoril pritrdilno, saj je politika, če jo pojmujemo s krščanskega vidika, posebna oblika ljubezni do bližnjega - ker mora skrbeti za skupno dobro vseh članov družbe, uresničevati solidarnost, zagotoviti številne javne dobrine, ščititi pred nasiljem in nevarnostmi, še zlasti najšibkejše, ljudem omogočati, da čim bolj razvijejo svoje potenciale in živijo v sožitju s svojimi bližnjimi. Razpravljal pa je tudi o tem, zakaj
plačati obveznega ali dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Žal pa oblastniki ne želijo slišati njegove zahteve in zahteve več kot 74.000 državljanov, ki skupaj z dr. Dopliharjem delujemo v Gibanju za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva, da bi morali imeti vsi prebivalci dostop do zdravljenja, ne glede na njihovo zmožnost plačila.
Za zgled so nam lahko gasilci, kamniški župan, člani civilne zaščite in številni prostovoljci, ki so nedavno hitro in učinkovito ukrepali, ko je zmrzal okovala v led našo deželo. Brez solidarnosti, pripravljenosti pomagati in brez brezplačnega dela bi se mnogim v državi godilo slabo. Zastal bi promet in gospodarska dejavnost.
Kot številna kamniška društva tudi Društvo rejcev drobnice Kamnik krasi prizadevnost, dobra organiziranost, sodelovanje in medsebojna pomoč ter spoznanje, da se je za kakovostno delo treba strokovno izpopolnjevati. Delo društva sem imela priložnost po-bliže spoznati na občnem zboru, na katerega sem bila povabljena v funkciji podžupanje. Ludje, ki
vedo, kaj želijo in imajo vizijo, kako jo uresničiti, lahko prispevajo k gospodarskemu in turističnemu napredku občine. Marsikateri občan bo z veseljem kupil zdrave ovčje in kozje izdelke, ki jih ponujajo člani društva tudi na stojnicah v Kamniku.
Ob vse nižjih pokojninah, nezaposlenosti in nizkih plačah je reja drobnice dobrodošla možnost dodatnega zaslužka. Večletni posegi v zaslužene pokojnine so le-te tako zelo zmanjšali, da ima danes že več kot 56% upokojenih pokojnino nižjo od 600 evrov - to je pod pragom tveganja revščine. Vse več revščine je med brezposelnimi in mladimi, ter tudi med zaposlenimi, ki s plačami ne morejo preživeti svojih družin.
Večina političnih strank skrbi zase in za interese premožnih elit, skrb za socialno in zdravstveno varnost vse večjega števila ljudi pa je prepuščena dobrodelnosti. Kot običajno pred volitvami, si politične stranke te dni spet nabirajo politične točke s pomočjo delitev ljudi, tokrat z arhivi udbe, namesto, da bi se usmerile v skrb za zagotovitev dostojnega življenja vsem.
Ljudje težko razumemo sprevrženost članov zdravniških elit, ki niso pripravljene zajeziti razbohotene korupcije v lastnih vrstah. Člani DeSUSa smo zaskrbljeni nad nedavnimi predlogi zdravniških organizacij, ki želijo zdravstvo še bolj liberalizirati, preoblikovati javne zavode v podjetja, izločiti uporabnike, državo in občine iz odločanja o javnih zavodih, zmanjšati pravice pacientov iz javnih sredstev, bremena zdravljenja pa prevaliti na že tako osiromašene žepe državljanov. Manj premožni bi še težje prišli do zdravljenja.
Vse več prebivalcev Slovenije upravičeno zahtevamo, da se pristriže peruti pohlepni zdravniški in drugim vplivnim elitam. Zahtevamo, da prične država opravljati svojo socialno vlogo. Športniki, gasilci, prostovoljci in številni delovni ter prizadevni prebivalci Slovenije dokazujejo, da zmoremo združeni in solidarni spremeniti življenje vseh na bolje.
mag. Julijana Bizjak Mlakar, podžupanja in predsednica DeSUS OO Kamnik
so volivci do kristjanov v politiki zahtevnejši, in prišel do odgovora, da imajo kristjani kot tisti, ki pričujejo za Kristusa, tudi v politiki posebno odgovornost - da so, kot pravi Evangelij, luč sveta in sol zemlje, torej vzor drugim, kako po krščanski veri živeti in delovati tudi v politiki.
Iva Dimic pa je predstavila tipične politike krščanske demokracije, med katerimi posebno mesto zavzema družinska. Predstavila je bistvene dosežke NSi na tem področju od leta 2011 dalje: družine uravnoteženje javnih financ pod kratkotrajno desnosredinsko vlado leta 2012 ni prizadelo tako zelo, kot bi jo sicer; prav NSi je dosegla, da se porodniška nadomestila niso zmanjšala, da se pri pokojninski dobi ženskam upošteva tudi število otrok; po nastopu sedanje leve vlade so krščanski demokrati veliko prispevali k temu, da velike družine, ki imajo kombije in morajo imeti najdražje avtocestne vinjete, lahko zahtevajo od države povračilo dela stroškov za nakup vinjete. Kot mati petih otrok pa je navzočim predstavila svoje bogate izkušnje z usklajevanjem družinskega ter poklicnega življenja, kakor tudi program NSi na tem področju -omogočanje dela na domu, spodbujanje družinskega podjetništva in družinskih kmetij, zaposlitev za nepolni delovni čas itn.
Sledila so številna vprašanja navzočih. Nekateri so poslancem predstavili svoje konkretne osebne stiske in predlagali, za kaj naj se zavzemajo, drugi pa so želeli predvsem pojasnila glede aktualnega dogajanja v Sloveniji. Poslanci krščanskih demokratov so si vzeli čas za vsakega od posameznih razpravljavcev, jim pojasnjevali in odgovarjali, si izmenjali poglede ter stališča, nato pa z živahno razpravo nadaljevali še na pogostitvi.
Primož Zupan, tajnik OO NSi Kamnik
KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK d.d.
KAMNIK, Cankarjeva 11
Na podlagi Pravilnika o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04,35/04,26/06, 92/06 in 25/09), podajamo naslednje
POROČILO O KAKOVOSTI PITNE VODE V LETU 2013
Komunalno podjetje Kamnik d.d., kot koncesionar opravlja gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo na vodovodnih sistemih: Kamnik Iverje, Kamniška Bistrica - Godič, Poreber - Markovo, Pšajnovica, Palovče - Vranja Peč - Velika Lašna, Gozd in Črna. V skladu z zakonodajo je na omenjenih vodovodih vzpostavljen notranji nadzor po načelih HACCP sistema. Zavod za zdravstveno varstvo Kranj opravlja pomoč pri izvajanju notranjega nadzora -terenske oglede objektov za zajem, zbiranje in distribucijo pitne vode ter laboratorijske analize vzorcev pitne vode. V letu 2013 je bilo v okviru notranjega nadzora in državnega monitoringa odvzetih 117 vzorcev pitne vode za preiskave na mikrobiološke parametre in 70 vzorcevza preiskave na fizikalno - kemijske parametre. Tabela 1: Rezultati preskusovvzorcev pitne vode pridobljenih v okviru izvajanja NOTRANJEGA NADZORA:
VODOVOD	Mikrobiološke preiskave				Fizikalno - kemijske analize		
	Število odvzetih vzorcev	Neskladni vzorci	Neskladni vzorci zaradi E coli	Vzorci odvzeti na omrežiu	Število odvzetih vzorcev	Neskladni vzorci	Vzorci odvzeti na omrežiu
KAMNIKIVERJE	48	0	0	38	14	0	12
KAMNIŠKA BISTRICA-GODIČ	8	0	0	6	5	0	4
POREBER-MARKOVO	3	0	0	3	2	0	2
PŠAJNOVICA	6	0	0	5	3	0	3
PALOVČE-VRANJA PEČ-VELIKA LAŠNA	6	0	0	4	3	0	3
GOZD	4	0	0	3	3	0	3
ČRNA	5	0	0	4	3	0	3
Tabela 2: Rezultati preskusovvzorcev pitne vode pridobljenih vokviru izvajanja DRŽAVNEGA MONITORINGA:							
VODOVOD	Mikrobiološke preiskave				Fizikalno - kemijske analize		
	Število odvzetih vzorcev	Neskladni vzorci	Neskladni vzorci zaradi E coli	Vzorci odvzeti na omrežiu	Število odvzetih vzorcev	Neskladni vzorci	Vzorci odvzeti na omrežiu
KAMNIKIVERJE	22	0	0	22	22	0	22
KAMNIŠKA BISTRICA-GODIC	5	5	0	5	5	0	5
POREBER-MARKOVO	2	1	0	2	2	0	2
PŠAJNOVICA	2	1	0	2	2	0	2
PALOVCE-VRANJA PEČ-VELIKA LAŠNA	2	0	0	2	2	0	2
GOZD	2	0	0	2	2	0	2
ČRNA	2	1	0	2	2	0	2
Neskladni vzorci so v določenih parametrih minimalno prekoračili mejne vrednosti določene s Pravilnikom o pitni vodi. Vodaje bila primerna za pitje in uporabovgospodinjstvu.							
KULTURA
6. marec 2014 7
Valentinov koncert s pihalnim orkestrom Solidarnost
Na Valentinov večer, 14. februarja, je polna dvorana Doma kulture Kamnik uživala ob ubranih zvokih Pihalnega orkestra DKD Solidarnost, ki je ta večer doživel tudi svoj krstni koncert. In to več kot uspešno, saj so navdušili poslušalce, ki so se jim z mogočnim aplavzom zahvalili tudi po zadnji dodani Straussovi skladbi Rade-tzky marš (na fotografiji). V programu prijetnega večera, ki ga je povezovala Zlata Levstek, so zvoki mladih orkestrašev pospremile tudi pevke septeta Fortuna iz Šentjanža na Dolenjskem in ŽePZ Solidarnost Kamnik.
Delavsko kulturno društvo Solidarnost Kamnik je bilo ustanovljeno leta 1919, letos praznuje 95-letnico uspešnega delovanja. V vsej zgodovini dru-
štva je pod okriljem Solidarnosti delovalo več sekcij: šahovska, dramska, pevska, pihalni orkester in čitalnica, kar je upodobljeno tudi v logotipu društva. Zadnje čase je delovala le še pevska sekcija - moški in ženski pevski zbor ter otroški zborček Vrabčki.
V lanskem letu so Solidarci oživili orkester in ga poimenovali Pihalni orkester DKD Solidarnost, ki ga vodi Kamničan Uroš Gorenc, prof. klarineta na kamniški glasbeni šoli, kar nekaj let je igral v orkestru Slovenske vojske. Orkester šteje 38 članov, večina je glasbenikov z akademsko izobrazbo in s srednjo glasbeno šolo. Kar nekaj pa je članov z nižjo glasbeno šolo, to so dijaki Glasbene šole Kamnik, ki se uspešno udeležujejo raznih državnih in mednarodnih tekmovanj.
VERA MEJAČ
Dnevnik neke ljubezni
ali končno prva dama hrvaške glasbene scene tudi v Kamniku. Prvič in zmagoslavno. Društvo Veronikine zgodbe je uresničilo veliko željo marsikaterega ljubitelja vrhunske vokalne glasbe in na oder kamniškega Doma kulture v soboto, 1. marca, pripeljalo karizmatično pevko Josipo Lisac, ki je po slišanem in videnem še vedno v zenitu svojih ustvarjalnih in pevskih sposobnosti.
Da še vedno zavzeto sledi idealom iz mladosti, je dokazala z izbranim repertoarjem koncerta, ki ga je prilagodila jazzovsko obarvanemu odru Veronikinih zgodb. Skladbe z njenega prvenca Dnevnik jedne lju-bavi so bile vešče vtkane skozi ves koncert in mu tako dale značilno prepoznavno rdečo nit. Pred dobrimi štiridesetimi leti se je prvič združil nenadkriljivi tandem Josipe Lisac, muze in inspiracije in Karla Metiko-ša, izvora moči, energije, zaščitnika,
danes z lahkoto rečemo, vizionarja. Takrat se je na plošči Dnevnik neke ljubezni okrog debitantke zbrala enciklopedična zasedba mojstrov jugoslovanskega rocka in jazza.
Skladbe na novem izjemnem večeru kamniških Veronikinih zgodb so Josipini vrhunski spremljevalni glasbeniki zaigrali zelo jazzovsko obarvano, po zaslugi odličnega Josipa Graha, ki je dodajal zapeljive, a tudi divje trobentaške pasaže. Nič manj pomemben ni bil delež Josi-pinih spremljevalcev: spretnega kitarista Elvisa Penave, ki je z lahkoto prevajal balade v blues ali se udeleževal divjih pasaž, vrhunskega bobnarja Borne Šercarja z odličnim solom, virtuoznega klaviaturista Gojka Tomljanovica, ki nas je vodil na orgelskih podlagah za Ave Mario ali besnel s funky ali čistimi klavirskimi vložki in skromnega, a odličnega basista Davorja Črnigoja. Vseeno Josipinih glasovnih veščin niso uspele prekositi niti najvišje trobentaške lege niti najnižji registri bas kitare.
Tako so v nepričakovanih izvedbah zazvenele tudi njene velike uspešnice Hir Hir Hir, Ležaj od suza in seveda veličastna balada Magla za finale skoraj dve uri in pol trajajočega koncerta, ki je v intimnosti kamniške dvorane izzvenel še bolj prepričljivo kot bi na spektakelskem prizorišču. Ob stoječih ovacijah so večer zaključili z dvema rockersko obarvanima skladbama.
To je bilo srečanje s pevko, ki vedno znova vzbudi ljubezen do življenja in vzdrami najboljše, kar je še ostalo v nas. Ljubezen do glasbe, Josipe, in vzajemna sinergija. Na pustno soboto leta 2014 je Josipa Lisac v Kamnik prinesla pomlad, mesto pa
si je za to priložnost odelo svečano svetovljansko preobleko s pridihom ekstravagance. Josipa je zelo hitro posrkala energijo publike in jo oplemeniteno vrnila na tribuno.
Mislim, da si avtorica nepozabnega večera zasluži nekaj besed o njenem delu:
Status resnične glasbene legen-
de si je Josipa Lisac med drugim zaslužila z uspešnicami »Magla«, »Hir, hir, hir«, »Gdje Dunav ljubi nebo«,«Boginja« ali »Danas sam luda«, v zadnjem letu pa potrdila z razprodanimi spektakli v pulski Areni, z dvakrat razprodanim Li-sinskim in polnim beograjskim Sava centrom.
Josipa Lisac je bila rojena v Zagrebu. Že v rani mladosti je najavila svoj talent, z desetimi leti je pela klasični repertoar v Otroškem zboru RTV Zagreb. Pred koncem gimnazije jo je pričel privlačiti rock in začela je peti v skupini O'Hara, kasneje imenovani Zlatni akordi.
Kmalu je dobila priložnost nastopiti na takrat najvažnejšem festivalu v Opatiji 1968 in odnesla niz nagrad s pesmijo Arsena Dediča Što me činisre-tnom. V začetku sedemdesetih je spoznala znanega rockerja Karla Metikoša (alias Matt Collins), za katerim je, po afirmaciji v Franciji, norela jugoslovanska mladina. Njuno skupno življenje, ustvarjanje in strast za glasbo je porodilo ducat Josipinih albumov s Karlovim skladateljskim in producentskim podpisom, seveda z najvažnejšim, prvencem Dnevnik jedne ljubavi. Tudi tokratni koncert v ciklu Veronikinih zgodb po posvečen Dnevniku neke ljubezni. To je bil prvi konceptualni album v Jugoslaviji in predstavlja neizogiben del rockovske antologije. Sledilo je večletno delo na prvi hrvaški rock operi Gu-bec beg, v kateri je Josipa nastopila v zahtevni vlogi dekleta Jane. Opera je praizvedbo dočakala leta 1975; posebno mesto v operi ima arija Ave Maria, s katero Josipa prične njene koncerte.
Istega leta je Josipa v sodelovanju z jazzovskimi velikani, kot so Ernie Wilkins, Clark Terry, Albert Mangelsdorff, Johnny Basso in pod budnim producentskim očesom Boška Petroviča in Karla Metikoša posnela jazz album. Rezultat triletnega bivanja v ZDA je plošča Made in USA, posneta 1979. v Studiu 55 v Los Angelesu. Na njej igrajo Ira Newborn (tudi aranžmaji), Paulinho da Costa, Joel Peskin, Steve Schaeffer in drugi. V osemdesetih, po povratku v domovino, je bila Josipa studijsko in koncertno izredno aktivna. Nastopila je v dveh ameriških filmih in izdala nekaj plošč, na katerih se približuje pop zvoku. Isto desetletje je zaokrožila leta 1987 z izjemno uspešnim albumom Boginja.
Nenadna smrt Karla Metikoša konec leta 1991, kot tudi turbulenten začetek devetdesetih, so njeno delo spremenili v sami biti in kontekstu. Nekaj naslednjih let prireja serijo posebej osmišljenih koncertov, posvečenih njeni ljubezni. To tradicijo neguje že polnih dvajset let.
Druga polovica devetdesetih in prva dekada 21. stoletja so v znamenju mnogih sodelovanj s pop, funk, rap, etno, latino, jazz in klasičnimi glasbeniki, kot tudi z nastopi v gledaliških predstavah. Svojo univerzalnost Josipa pojasnjuje preprosto, z enim stavkom: Vse to je glasba; glasba je ali pa je ni.
Josipa Lisac je, zahvaljujoč predanosti svoji glasbi, kreativnim scenskim rešitvam, predvsem pa prepoznavnosti njenega glasu, pod odrskimi lučmi nastopa že preko 40 let. Z njenimi pesmimi so rasle generacije, njeno ime zasledimo tudi v učbenikih, kjer se razlaga pojem glasu v skupnem poglavju z Edith Piaf. Hkrati je zaradi njene pripadnosti artizmu desetletja sinonim za stil in modno ozaveščenost.
A. J., M. Z.
VABILO K SODELOVANJU
Kamničani in sto let začetka prve svetovne vojne
Letošnje leto je posvečeno spominu 100. obletnice začetka prve svetovne vojne (1914-1918), vojne, ki je zaznamovala slovenske domove z množico padlih vojakov, pomanjkanjem pri civilnemu prebivalstvu, begunci in izgubo slovenskega ozemlja. Medobčinski muzej Kamnik pripravlja v juniju 2014, v in pred Rojstno hišo Rudolfa Maistra na Šu-tni, razstavo o življenju Kamničanov v času prve svetovne vojne, ki bo temeljila na ohranjenih fotografijah, korespondenci ipd.
Prva svetovna vojna je spremenila tudi podobo slovenskih mest in vasi,
ki niso bili v direktnem stiku z bojišči. Kraji v bližini železniške proge, glavnih cest in Ljubljane s prometnim križiščem so bili primerni za namestitev vojaških enot, v katerih so se mobiliziranci pripravljali na vojno. Mobilizacije, motena oskrba z živili, obvezna oddaja dobrin, nastanjeno vojaštvo, begunci, nenazadnje tudi odvzem cerkvenih zvonov za vojaške potrebe leta 1917, so bile podobe iz vsakdanjega življenja ljudi v zaledju.
Zbrano gradivo, ki ga hrani muzej, bi želeli dopolniti z gradivom, ki ga hranite po vaših domovih: z
razglednicami, fotografijami vojakov, spominki, pismi ali drugo korespondenco, pisanimi spomini ali dokumenti iz prve svetovne vojne.
Gradivo, ki bi ga bili pripravljeni posoditi za razstavo, bi v muzeju preslikali in ga takoj vrnili lastnikom.
Upamo in želimo, da se boste odzvali našemu vabilu k skupnemu spoznavanju kamniške zgodovine in k obuditvi spomina na sto let začetka prve svetovne vojne. Gradivo bi bilo potrebno zbrati do 30. marca 2014. Vse informacije so vam na voljo v Medobčinskem muzeju Kamnik.
ZORA TORKAR
Odvzem šutenskega zvona, 23. 1. 1917
Turistično-informacijski center Kamnik
tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si

Kamnik
KOLEDAR PRIREDITEV
MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK
Ljubljanska 1, Kamnik
POTOPISNA PREDAVANJA VSODELOVANJUS ŠTUDENTSKIM KLUBOM KAMNIK
Sreda, 12. 3. ob 19.00, v knjižnici Komenda (OŠ Komenda)
Marja Kosec: TURČIJA
Sreda, 2. 4. ob 19.00. v dvorani Matične knjižnice Kamnik
Dejan Pevčevič: JUŽNOAFRIŠKA REPUBLIKA
POGOVORI O KNJIGAH
Torek. 11.3.ob 19.00vdvorani MatičneKniižniceKamnik
JanjaVidmar in Boris Grivic: TRETJA MOŽNOST Z avtorjema se bo pogovarjala Cveta Zalokar-Oražem. Torek, 18. 3. ob 19.00 v dvorani Matične knjižnice Kamnik
Miro Žitko: GRADNJAZNARAVNIMI MATERIALI Z avtorjem se bo pogovarjala Cveta Zalokar-Oražem.
Četrtek, 27. 3. ob 19.00 v dvorani Matične knjižnice Kamnik
Dr. Samo Kristen: PREDAVANJE O PRVIH NAČRTIH ZA RAZMEJITEV MED SLOVENCI IN HRVATI V ISTRI MED II. SVETOVNOVOJNO.
Torek. 8. 4. ob 19.00 v dvorani Matične knjižnice Kamnik
AlenkaVeber: BOŽIČNI INVELIKONOČNI SPOMINI Sreda, 9. 4. ob 19.00 v Knjižnici Komenda (OŠ Komenda)
Anita Kejžar Škulj: klepet o filmu MATRICA ŽIVLJENJA
DOM KULTURE KAMNIK
Četrtek, 6. marca 2014, ob 19.30 SLG Celje: SLEPARJA V KRILU
Žlahtna komedija Maistrov abonma in za izven Vstopnina: 15 eur/ 12 eur
Nedelja. 9. marca 2014. ob 19.00 MARJAN ZGONC IN SKUPINA MEDITERAN OB DNEVU ŽENA NAJLEPŠE PESMI DALMACIJE
Koncert
Vstopnina: 10 eur
Sreda in četrtek, 12. in 13. marca 2014, ob 17.00 OBMOČNA REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV
Organizator: JSKD IO Kamnik Vstop prost!
Petek, 21. marca 2014, ob 20.00vVeliki dvorani DKK Veronikine zgodbe: MILES SMILES (ZDA)
Jazz koncert
Vstopnina: 40 eur
Organizator: KDVeronikinezgodbe
Več informacij na: www.domkulture.org
Rezervacije in prodaja vstopnic:
Dom kulture Kamnik, Fužine 10, 1240 Kamnik
Ponedeljek in petek od 9.00 do 14.00, torek, sreda in
četrtek od 9.00 do 17.00.
tel. številka: 041 360 399 ali 01 839 76 06
e-pošta: info@domkulture.org
www: www.mojekarte.si
TIC Kamnik ter prodajna mesta mojekarte.si
in uro pred prireditvijo na blagajni Doma kulture Kamnik
BUDNARJEVA DOMAČIJA
Zg. Palovče 5
Sobota. 15. marec, od 15. ure dalje:
Izdelovanje ptičjih hišic
DKLimbarskaGora
vabi na tradicionalno prireditev
26. POHOD PO NAGELJ NA LIMBARSKO GORO
ki bo v nedeljo, 30. marca 2014
Za najbolj zgodnje ob 9. uri MAŠA v cerkvi sv. Valentina
Ob 11. uri KULTURNI PROGRAM
Za zabavo bodo skrbeli
ANSAMBEL SKRIVNOST ANSAMBEL ZAJC
Generalni sponzor Nissan Krulc Moravče
Pridite po svoj nageljček in preživite zadnjo nedeljo v marcu v prijetnem druženju v naravi in med prijatelji!
8 6. marec 2014
NAŠI ODLIČNI ŠPORTNIKI
Kamniški OBČAN
Naj športnica Občine Kamnik za leto 2013 je Eva Mori
Eva Mori je bila članica slovenske kadetske reprezentance, ki je lani na kadetskem EP v Srbiji in Črni gori osvojila peto mesto in se kot prva ženska ekipa v zgodovini slovenske odbojke uvrstila na svetovno prvenstvo. Na Evropskem prvenstvu je bila Eva izbrana za najboljšo podajalko turnirja. Na Svetovnem prvenstvu na Tajskem so bile slovenske kadetinje trinajste, le dva tedna pred tem pa so na Evropskih olimpijskih igrah mladih v Utrechtu osvojile prvo mesto v konkurenci najboljših evropskih reprezentanc. Eva je bila decembra tudi v članski ekipi Calcit Volleyballa, ki je ubranila slovenski pokalni naslov, v lanskem državnem prvenstvu pa v ekipi, ki je tekmovanje končala na drugem mestu. Eva uspešno igra tudi za Gimnazijo in srednjo šolo Rudolfa Maistra. V Finalu dvoranske odbojke so lani osvojile tretje mesto, v odbojki na mivki pa drugo mesto.
Naj športnik Občine Kamnik za leto 2013 je Luka Mezgec
Luka je začel kolesariti, ko je kupil drago kolo in so se prijatelji šalili, da ga ne bo nikoli vozil. V želji po dokazovanju je veliko treniral. Na prvi MTB dirki je prišel v cilj kot tretji in postal član državne reprezentance. Najpomembnejši trenutek v karieri se je zgodil leta 2010, ko je prestopil med cestne kolesarje. Lani je postal član UCI Pro teama Argos - Shimano in že v prvi sezoni nanizal odlične rezultate, med katerimi so najpomembnejši 1. in 2. mesto na etapah Tour of Beijing, 2. mesto na dirka Halle-Ingooigem in trikrat 3. mesto na etapah Giro d'Italia.
Naj ekipa Občine Kamnik za leto 2013 je članska ženska ekipa
Calcit Volleyball
Članice Calcit Volleyballa so lani nadaljevale z odličnimi predstavami v državnem prvenstvu in pokalnem tekmovanju. Še zlasti v pokalnem tekmovanju, ko je pomlajena zasedba v Hočah v finalu premagala Novo KBM Branik in se še drugič zapored veselila slovenske pokalne lovorike. V državnem prvenstvu so po hudem boju z izidom 2:3 v zmagah morale priznati premoč odbojkaricam iz Maribora, vendar so že peto leto zapored v samem vrhu slovenske ženske odbojke. Calcitovke so se izkazale tudi na mednarodni sceni, saj so se lani prvič uvrstile na zaključni turnir srednjeevropske lige, kjer so na koncu osvojile tretje mesto, v pokalu Challenge pa so po lanski uvrstitvi v osmino finala letos naredila še korak naprej ter prišle do četrtfinala. Za ekipo pod vodstvom Gašperja Ribiča nastopajo: Petra Vrhovnik, Sara Valenčič, Lana Ščuka, Nika Mori, Eva Mori, Mojca Božič, Anja Kavčič, Lucy Charuk, Tamara Borko, Tjaša Turnšek, Ana Katarina Hribar in Meta Jerala.
Bronasto priznanje Občine Kamnik za delo v športu Jožici Hribar
Joži že od leta 1994 opravlja delo blagajnika v Plavalnem klubu Kamnik. S prostovoljnim delom v klubu je začela tako kot večina - otrok se začne ukvarjati s športom, starši pa poprimejo za delo v klubu. Kljub temu, da je minilo že več kot 15 let, odkar je hči Renata zaključila plavalno kariero, ostaja zvesta Plavalnemu klubu Kamnik. Prav tako brez nje ni Plavalnega mitinga Veronika, saj kot vodja pisarne poskrbi, da vse poteka brez problemov.
Podeljena priznanja za športne dosežke v letu 2013 in priznanje za delo v športu
V ponedeljek, 24. februarja, se je v Domu kulture Kamnik odvijala slavnostna podelitev priznanj za športne dosežke v letu 2013 in priznanja za delo v športu, ki so jih podelili župan Marjan Šarec, direktorica Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Urška Kolar in podpredsednik Športne zveze občine Kamnik Dušan Papež.
»Kamnik je poznan po izjemnih vrhunskih športnikih in vsako leto znova dokazujejo, da imamo neverjeten potencial, to pa vsekakor pripomore ne le k promociji športa temveč tudi k promociji Kamnika, saj mediji vse pogosteje pišejo o izjemnih uspehih Kamničanov,« je zbrane nagovorila direktorica Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Urška Kolar.
Športnicam in športnikom je za uspešno sezono čestital župan Marjan Šarec in poudaril pomen podpore lokalne skupnosti športnim dejavnostim: »Kljub temu, da smo zelo športna občina, je premalo pozornosti posvečeno športni infrastrukturi. Sedaj je čas, da spremenimo tudi to. V letošnjem proračunu je za šport namenjenih 1.300.000 evrov, kar ni zanemarljivo v teh težkih časih. Uredili bomo tekaško stezo, v naših mislih je tudi športna dvorana, poskušamo pridobiti sredstva iz fundacije za šport. Športna infrastruktura je temeljni pogoj za športnika, da lahko trenira in tudi daje rezultate.«
Podelitev so popestrile članice Plesne šole Šin Šin ter zabavne animacije Saša Rajakovica in Vita Koširja iz Dejmo stisnt teatra
PREJEMNIKI PRIZNANJ ZA ŠPORTNE DOSEŽKE
Matevž Planko je
Osnovno šolo Frana Albrehta zastopal na 18. Ljubljanskem maratonu za osnovne šole, državnem šolskem prvenstvu v akvatlonu, prvenstvu Slovenije v krosu za osnovne šole, prvenstvu Slovenije v gorskem teku in v finalu posamičnega prvenstva osnovnih šol v atletiki - tek na 1000 m ter na vseh tekmovanjih zmagal. Kot član triatlonskega kluba Trisport je osvojil naslov državnega prvaka v triatlonu in nastopil na evropskem prvenstvu za mlajše mladince kot član državne reprezentance.
Martin Špendlje dijak Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik. Na srednješolskem državnem prvenstvu v Vodicah v orientacijskem teku je osvojil 1. mesto.
Veronika Burger je dijakinja Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnika. Na srednješolskem državnem prvenstvu v Vodicah v orientacijskem teku je osvojila 2. mesto.
Jan Škrjanc je osvojil naslov državnega prvaka med starejšimi dečki v duatlonu in triatlonu. Je eden najperspektivnejših triatloncev svoje generacije v Sloveniji.
Tjaša Čirovičje bila v kategoriji mlajše deklice dvakrat državna prvakinja v gorskem teku na Grintovec in v Gorah nad Idrijo, bila je tudi članica ekipe, ki je na državnem prvenstvu za štafete v gorskih tekih dosegla 2. mesto. V pokalu Slovenije v gorskih tekih je v skupni razvrstitvi osvojila 1. mesto med mlajšimi deklicami.
Aljaž Resnik je v zadnji tekmovalni sezoni v kategoriji cicibanov dosegel skupno zmago na Zahodni ligi in skupno zmago v težavnostnem plezanju državnega prvenstva in postal državni prvak. Prav tako se je uspešno pomeril s konkurenco iz tujine, saj je na medregijskem tekmovanju dosegel 2. mesto in dvakrat 3. mesto v težavnostnem plezanju.
Žiga Ravnikar je osvojil 1. mesto na državnem prvenstvu - 900 krogov in 2. mesto na državnem dvoranskem prvenstvu.
Dekleta Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra - odbojka na mivki, ki so v preteklosti že osvojile naslov državnih prvakinj v odbojki na mivki, so bile v letu 2013 druge na državnem prvenstvu v Novem mestu. Ekipo so sestavljale: Eva Mori, Sanja Manojlovic, Sara Petek, Hana Mavrič, Tina Bunderšek in Patricija Poravne Černe.
Dekleta Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra - ulični tek
so na 18. Ljubljanskem maratonu, ki je štel tudi za državno prvenstvo v uličnem teku, osvojile 2. mesto. Za ekipo so nastopale: Lucija Pevec, Karmen Orehek, Petra Rebernik in Maja Šlebir.
Fantje Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra - ulični tek
so na 18. Ljubljanskem maratonu, ki je štel tudi za državno prvenstvo v uličnem teku osvojili 1. mesto. Za ekipo so nastopali: Matevž Planko, Klemen Bojanc, Simon Štebe in Jan Lipovšek.
Neli Crnkovič je na
državnem prvenstvu v modernih tekmovalnih plesih v Šenčurju osvojila 5 zlatih medalj v kategorijah show solo deklice, show pari otroci, show male skupine, show formacije in step formacije. Vrhunski rezultati doma so ji prinesli uvrstitev v reprezentanco Plesne zveze Slovenije in udeležbo na Svetovnem prvenstvu v showu v Riesi v Nemčiji, kjer je osvojila srebrno medaljo v kategoriji show pari otroci, 6. mesto z malo skupino in 7. mesto kot solistka.
Ana Milovic je v kategoriji deklice trikrat osvojila naslov državne prvakinje v gorskih tekih, tekla je tudi v ekipi na državnem prvenstvu za štafete v gorskih tekih, ki je osvojila 2. mesto. V Pokalu Slovenije v gorskih tekih je v kategoriji deklice v skupnem seštevku dosegla 1. mesto.
Žan Pahor je že drugo leto zapored osvojil naslov državnega prvaka in postal skupni zmagovalec slovenskega pokala v gorsko kolesarski disciplini kros. Na mednarodnih tekmovanjih v Avstriji, Italiji in na Hrvaškem se je redno uvrščal med najboljše tri tekmovalce v kategoriji.
Kamniški OBČAN
NAŠI ODLIČNI ŠPORTNIKI
6. marec 2014 9
Mini deklice Calcit Volleyball - najmlajše kamniške odbojkarice so
navduševale s predstavami v državnem prvenstvu. Pod vodstvom Barbare Novak so se uvrstile na zaključni turnir v Kopru, ki je odločal o naslovu državnih prvakinj. Z borbeno in srčno igro so se uvrstile v finale, kjer pa so morale priznati premoč ekipe Ankarana. Za ekipo Calcita so nastopale: Meta Ahačič, Dora^ Belavič, Nastja Bizjak, Tjaša Briški, Neža Grošelj, Eva Seretin, Nina Šmidovnik, Zala Špoljarič, Eva Suhadolčan in Tina Topič.
Liza Uršič je kot članica državne reprezentance na ekipnem evropskem prvenstvu mlajših mladink zasedla 6. mesto skupaj s sestro Kristino in Evo Skaza iz Maribora. Na državnem prvenstvu za mlajše mladinke v triatlonu je zasedla 2. mesto.
Lana Ščuka, članica slovenske kadetske reprezentance, je na kadetskem evropskem prvenstvu v Srbiji in Črni gori osvojila peto mesto in se kot prva ženska ekipa v zgodovini slovenske odbojke uvrstila na Svetovno prvenstvo. Na Tajskem so bile slovenske kadetinje trinajste. Na evropskih olimpijskih igrah mladih v Utrechtu so osvojile 1. mesto. Lana je bila tudi v članski ekipi Calcit Volleyballa, ki je decembra lani ubranila slovenski pokalni naslov in bila izbrana za najboljšo igralko turnirja.
Kristina Uršič sodi med najperspektivnejše triatlonke v Sloveniji. Kot članica državne reprezentance je na ekipnem evropskem prvenstvu mlajših mladink zasedla 6. mesto skupaj s sestro Lizo in Evo Skaza iz Maribora. Na državnem prvenstvu za mlajše mladinke v triatlonu je zasedla 1. mesto. Letos se bo borila za nastop na mladinskih olimpijskih igrah na Kitajskem.
Gašper Štrajhar,
član slovenske mladinske reprezentance, je osvojil 1. mesto na državnem prvenstvu - dvorana - kadeti; 1. mesto na državnem prvenstvu - 900 krogov - kadeti; 3. mesto - ekipno na evropskem dvoranskem prvenstvu. Na ločeni tekmi na Svetovnem mladinskem prvenstvu (Kitajska) se je uvrstil med 16 najboljših in s tem dosegel kvoto za nastop na Mladinskih olimpijskih igrah 2014.
Anže Božič je bil reprezentant v mladinski ekipi na evropskem prvenstvu v Bolgariji, kjer so mladinci osvojili odlično 6. mesto. Kot član mladinske reprezentance je tekel na Svetovnem prvenstvu v gorskih tekih na Poljskem, kjer je zasedel 36. mesto. Na državnem prvenstvu na Rati-tovec je dosegel 2. mesto.
Luka Gjurin, član slovenske mladinske selekcije, je osvojil 1. mesto na državnem prvenstvu - zunanje - kadeti in 3. mesto na državnem prvenstvu -900 krogov - kadeti.
Jaka Podjed
je na državnih prvenstvih v kategoriji kadetov pridno nabiral kolajne v šprin-terskih disciplinah: 3. mesto na 50 metrov prsno na zimskem združenem prvenstvu Slovenije; 3. mesto na 50 metrov prsno na letnem državnem prvenstvu za člane,
mladince in kadete; 2. mesto na 50 metrov prosto na letnem državnem prvenstvu za člane, mladince in kadete.
Klemen Štrajhar,
član slovenske mladinske reprezentance, je osvojil 3. mesto - ekipno na evropskem dvoranskem prvenstvu; 2. mesto na državnem prvenstvu - dvorana - mladinci; 2. mesto na državnem prvenstvu - zunanje -mladinci in 2. mesto na državnem prvenstvu -900 krogov - mladinci.
Rožle Repič je osvojil 3. mesto na državnem prvenstvu z zračno pištolo, 2. mesto na državnem prvenstvu z maloka-librsko pištolo in 7. mesto na mednarodni tekmi v Trzinu.
Patricija Crnkovič je prvo leto v članski kategoriji obeležila z vrhunskimi rezultati v različnih zvrsteh. Štiri zlate medalje in ena srebrna na državnem prvenstvu so bile uvod v odlično serijo medalj na mednarodnih tekmovanjih. Kar 6 zlatih, 2 srebrni in 2 bronasti medalji je prinesla z evropskih in svetovnih prvenstev v modernu, jazzu in showu. Patricija je bila v letu 2013 slovenska predstavnica na Evrovizijskem tekmovanju mladih plesalcev v Gdansku, kjer je več kot odlično zastopala slovenski ples.
Gregor Kranj c
je osvojil naslov državnega prvaka in pokalnega zmagovalca med starejšimi mladinci v olimpijski disciplini kros. Na državnem prvenstvu v disciplini vzpon in maraton je zaostal le za klubskim kolegom in končal na 2. mestu. Na dirkah svetovnega pokala je osvojil 13. in 20. mesto ter dvakrat 14. mesto.
Peter Zupančič
je bil drugi v skupnem seštevku slovenskega pokala in na državnem prvenstvu v krosu. Najboljša rezultata pa je dosegel z naslovoma državnega prvaka v disciplinah maraton in vzpon.
Vaterpolsko društvo Kamnik - fantje
Peter Jantol je že v
letu 2012 še kot kadet začel tekmovati v prvi ekipi Kegljaškega kluba Kamnik v 1. državni ligi. Hkrati pa niza uspehe tudi med vrstniki. Na državnih prvenstvih v letu 2013 je zasedel 2. mesto v sprintu, 3. mesto v tandemu dvojice in 3. mesto z ekipo.
Ekipa mladincev vaterpolskega društva Kamnik je osvojila 2. mesto v državnem prvenstvu in naslov pokalnega prvaka Slovenije. V ekipi so bili člani mladinske in kadetske reprezentance: Gašper Žurbi, Sebastijan Novak, Nik Nikolič, Martin Stele, Jaka Zorman, Robin Pantič, Nikola Peruničič, Urban Benkovič, Tadej Debevec, Žan Komatar, Tim Ostrež in Blaž Briški.
Mitja Kosovelj je
svetovni prvak v gorskem maratonu na Poljskem, reprezentant Slovenije na evropskem in svetovnem prvenstvu v gorskih tekih. S svojimi dosežki (Gore nad Idrijo
-	tek gor/dol - 1. mesto; 2. mesto na državnem prvenstvu v polmara-tonu v Radencih in na maratonu v Trstu, Pokal Slovenije v gorskih tekih
-	člani - skupno) je trikrat dosegel kategorizacijo športnika državnega razreda, kot svetovni prvak v gorskem maratonu na Poljskem pa še kategorizacijo svetovnega razreda.
se nadaljuje na strani 10
10 6. marec 2014
NAŠI ODLIČNI ŠPORTNIKI
Kamniški OBČAN
Jerca Primc je zmagala na odprtem mednarodnem francoskem prvenstvu Inter-nationaux de France 2013, kjer je kot prva nefrancozinja v zgodovini tega tekmovanja stala na najvišji stopnički. Zmagala je na vseh domačih tekmah, s svojo ekipo pa je dosegla tudi 2. mesto na odprtem ekipnem prvenstvu Titis Parisiens 2013.
Člani Kegljaškega kluba Kamnik so v tekmovalni sezoni 2012/13
Mirjan Mlinaričje
že vrsto let član keglja-škega kluba Kamnik, na državnem prvenstvu v sprintu v Kranju je dosegel 3. mesto.
Jaka Komočar, član slovenske članske reprezentance, je dosegel 33. mesto na članskem svetovnem prvenstvu; 1. mesto na državnem prvenstvu - dvorana - člani; 1. mesto na državnem prvenstvu - zunanje - člani; 1. mesto na državnem prvenstvu - 900 krogov - člani.
Rok Korošec je vrhunec na gorsko kolesarskih dirkah dosegel prav v letu 2013, ko je osvojil naslov absolutnega državnega prvaka in pokalnega zmagovalca v olimpijskem krosu. Poleg dveh naslovov je med mlajšimi člani osvojil še lovoriko državnega prvaka v disciplini maraton in vzpon.
Luka Komatar,
Kamničan, ki trenutno igra za kranjski AVK Triglav, je v letu 2013 osvojil naslov državnega in pokalnega prvaka Slovenije, igral v jadranski ligi in je član vaterpolske reprezentance Slovenije.
Damjan Hafnar je z ekipo Kegljaškega kluba Kamnik zasedel 2. mesto na ligaškem DP. Na DP kombinacija je zasedel 1. mesto in 2. mesto na DP posamezno.
Slobodan Vuk je redni član prve ekipe Nogometnega kluba Domžale. Je prvi napadalec ekipe, v lanskem letu je bil celo 3. strelec 1. SNL. Ekipno so zasedli 3. mesto v državnem tekmovanju. Z ekipo je nastopal tudi v kvalifikacijah za Ligo Europa.
zasedli 2. mesto. Za ekipo so pod vodstvom trenerja Francija Spruka nastopali: Zdravko Štrukelj, Franci Grubar, Aleš Prosen, Marko Oman, Klemen Mahkovic, Peter Jantol, Franci Kozjek, Gašper Burkeljca, Damjan Hafnar in Zoran Ilnikar. V jesenskem delu DP 2013/14 je brez poraza in najre-snejši kandidat za prvaka. Kegljaški klub Kamnik je v moški konkurenci po posebnem točkovanju Kegljaške zveze Slovenije postal tudi najboljši klub v Sloveniji v letu 2013.
Miro Kregar je novembra na Havajih postal svetovni prvak v Ultraman triatlonu. Gre za 3-dnevno tekmovanje, ki obsega 10 km plavanja, 450 km kolesarjenja in 84 km teka. Je najboljši triatlonec med veterani v Sloveniji. S športnim udejstvovanjem, delom športnega funkcionarja in športnim načinom življenja je za zgled mnogim mladim kamniškim triatloncem in drugim športnikom.
Urška Trobec je v kategoriji mlajših veterank pritekla 2. mesto na državnem prvenstvu za veterane na Osolniku in kot članica ekipe tudi na državnem prvenstvu za štafete v gorskih tekih v Socki, na državnem prvenstvu v gorskem maratonu pa je bila tretja. V pokalu Slovenije v gorskih tekih je v skupnem seštevku osvojila 1. mesto. Na veteranskem svetovnem prvenstvu na Češkem je osvojila 6. mesto, v svetovnem pokalu v gorskem teku pa je bila v končni razvrstitvi deveta.
Franci Teraž je dosegal odlične uvrstitve v kategoriji starejši veterani. Na državnem prvenstvu v gorskem teku za veterane na Osolniku je osvojil naziv državnega prvaka, tekel je tudi v ekipi, ki je na državnem prvenstvu za štafete v gorskih tekih zasedla 3. mesto. V pokalu Slovenije v gorskih tekih je v skupnem seštevku v kategoriji starejši veterani dosegel 1. mesto. Na veteranskem svetovnem prvenstvu na Češkem je bil odličen šesti.
Iztok Kuret, član Kolesarskega društva Alpe, je v sezoni 2013 v pokalu Slovenije za rekreativne kolesarje s konstantno formo nanizal vrsto odlični rezultatov in dokazal, da gre za celovitega kolesarja. Na amaterskem državnem prvenstvu v vožnji na čas (kronometru) je osvojil 2. mesto, na amaterskem državnem prvenstvu v vzponu pa je bil tretji. V skupnem seštevku posameznih kategorij je osvojil 2. mesto v vožnji na čas, 2. mesto v cestnih dirkah in 3. mesto v vzponih, kar ga je ob koncu sezone uvrstilo na odlično 2. mesto v skupnem seštevku pokala Slovenije med amaterji v kategoriji master D.
Člani Calcit Volleyball Kamnik imajo za seboj še eno uspešno leto. V domačem prvenstvu so se še drugič zapored uvrstili v finale končnice državnega prvenstva. Na drugi finalni tekmi so premagali ACH Volley, ki je na koncu vendarle slavil s 3:1 v zmagah. Uspešni so bili tudi v pokalnem tekmovanju, kjer so se prebili do polfinala, v evropskem pokalu CEV so jih v osmini finala zaustavili šele odbojkarji Posojilnice Doba. V srednjeevropski ligi so kot debitanti tekmovanje končali na 6. mestu. Zelo dobro so igrali tudi v letošnji sezoni, ko so v polfinalu pokala Slovenije presenetili ACH Volley, nato pa v finalu klonili proti Salonitu. Navdušili so tudi v pokalu Challenge, kjer so šele v četrtfinalu priznali premoč italijanskega A-1 ligaša iz Latine. Pod vodstvom Marka Brumna za Calcitovce nastopajo: Žiga Štern, Tonček Štern, Danijel Pokeršnik, Domen Kotnik, Tine Kvas, Martin Hrast, Klemen Hribar, Aleksander Ribič, Jernej Stavbar, Boris Brus, Žan Novljan, Jure Lakner in Andrej Štembergar Zupan.
Calcit Volleyball Kamnik -fantje so se izkazali z 2. mestom v mladinski konkurenci. Pod vodstvom trenerja Gregorja Hribarja so se uvrstili na zaključni turnir najboljših štirih mladinskih ekip v Sloveniji v Mariboru. V polfinalu so premagali domačine, v finalu pa so po hudem boju morali priznati premoč ekipi iz Žužemberka. Kamniško ekipo so sestavljali: Tim Bartolj, Grega Globevnik, Metod Golob, Anže Hribar, Urban Hribar, Gašper Hribar, Jernej Jurič, Rok Kočevar, Lenart-Pino Lah, Luka Lazar, Peter Lombergar, Nejc Močnik, Anže Muršak, Tonček Štern in Žiga Štern.
MED MLADIMI - MED GENERACIJAMI
6. marec 2014 11

Kaj velja premisliti, ko izbiramo srednjo šolo
Pustni torek v znamenju kamniškega karnevala
Pred zimskimi počitnicami smo tudi na GSŠRM uspešno izvedli informativna dneva in pohvalimo se lahko z obiskom, ki je bil občutno večji kot v preteklosti. Predvsem nas veseli, da se naša razmišljanja, načrtovanje in usmeritve skoraj povsem skladajo z željami in potrebami mladostnikov, ki vstopajo v srednješolsko izobraževanje.
Da bi čim bolje spoznali generacije, ki prihajajo, smo med njimi izvedli kratke ankete, z nekaterimi smo se obširneje pogovorili, za mnenja pa povprašali tudi dijake, ki že obiskujejo naše programe. Tudi tako smo ugotovili skladnost našega razmišljanja in pričakovanja mladih, kot največje prednosti pri odločitvi za našo šolo pa slej ko prej izstopa bližina kraja bivanja, odlična opremljenost šole in pogoji za delo, visoka uspešnost dijakov na maturi, poklicni maturi, številnih obšolskih dejavnostih ter pri nadaljnjem izobraževanju ali delu. Kot zelo ustrezno obliko spoznavanja šole in nivoja potrebnega znanja so označili brezplačni avgustovski uvajalni tečaj angleščine za vse novo vpisane dijake, poleg tega še brezplačni plesni tečaj pred maturantskim plesom, številne kakovostno zasnovane ekskurzije, ki služijo spoznavanju domovine in sveta, hkrati pa praktično ilustrirajo smiselnost medpredmetnega povezovanja. Neprecenljiva se jim zdi sproščenost ustvarjalnega dogajanja na šoli, ki mlade povezuje tudi na kulturnem, športnem in umetniškem področju. Le kdo ne pozna naših odličnih Rudolfov, šolske gledališke skupine, odmevnih
Z dobro »muzko« je vse bolj cool.
muzikalov v angleščini, vrtoglavih športnih dosežkov in številnih odličij z vseslovenskih tekmovanj iz slovenščine, matematike, logike, zgodovine ...
Po klepetu z generacijo, ki prihaja k nam v jeseni, smo prepričani, da bomo začrtano pot nadaljevali še z večjim elanom, zato se veselimo novih, odličnih rezultatov.
Semafor januarsko-februarskih dosežkov:
-	Na državnem dvoranskem prvenstvu v tenisu je naš dijak Jakob Aljaž Kaplja v kategoriji dvojic osvojil naslov državnega prvaka.
-	Naši dijaki so bili uspešni v lokostrelstvu, saj je državni prvak med posamezniki postal Andrej Majdič, imamo pa tudi najboljšo ekipo v državi, ki jo sestavljajo: Barbara Štefula, Gašper Tonin in Andrej Majdič.
-	8 dijakov je dobilo srebrna Cankarjeva priznanja, Aja Kamšek pa se bo borila za zlato priznanje.
-	Znani so tudi rezultati tekmovanja iz Eko kviza in tekmovanja za Proteusova priznanja. Najboljši se bodo v kratkem pomerili na državnih tekmovanjih.
-	Na pustni torek je bilo na šoli zanimivo, zabavno, saj je Dijaška skupnost GSŠRM organizirala tekmovanje z nagradami za najboljše posamične in skupinske maske.
-	Vsem čestitke za odlične uspehe in srečno na višjih ravneh tekmovanja.
Pust je tudi letos obiskal kamniško občino. Na pustno soboto je bilo živahno marsikje, še posebej pa na Duplici, kjer so učenci in učitelji osnovne šole Marije Vere pripravili pustno rajanje in 4. tradicionalni pustni sprevod. Letos je bil še posebej zanimiv, saj so učenci predmetnih razredov izdelali skupinske maske, Angleže z znamenitimi avtobusi, papirnate umetnine, črke in knjige, praljudi in prazgodovinska bitja, Smrkce, medicinsko osebje, ki je oskrbovalo ranjence ... Tudi letos so sodelovali godba Glasbene šole Kamnik in Kamniške mažoretke.
Tradicionalni kamniški pustni sprevod, ki na pustni torek poteka po mestu, je letos doživel stilsko preobrazbo in si nadel ime Kamniški karneval. V sodelovanju z MC Kotlovnica in Plesno šolo Šin Sin so ga pripravili na Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik.
Ponjavarji iz OŠ Frana Albrehta po treh letih zopet na stopničkah
Skoki z male prožne ponjave kot interesna dejavnost ima na naši šoli zavidljivo 21-letno tradicijo. V tem obdobju so se zamenjale že mnoge generacije učencev in učenk, ki uživajo ob tem adrenalinskem športu, za kar morajo imeti dobro razvito orientacijo v prostoru in koordinacijo. Biti morajo samozavestni in odločni, da lahko varno in uspešno opravijo predpisani skok.
obrodi želene rezultate. Pred 15leti so imeli učenci možnost trenirati skoke tudi do 150 ur letno, danes imajo med šolskim letom na voljo le še 35 ur, saj se je obseg vseh interesnih dejavnosti zaradi pomanjkanja finančnih sredstev v teh »kriznih »časih drastično zmanjšal. Strokovnjaki ugotavljajo, da se povečuje število učencev, zasvojenih z računalniki, število predebelih učencev, pa tistih brez energije
ki z male prožne ponjave (Nik Toš, Božo Petrič, Anže Trstenjak, Tinkara Capuder, Ivona Ajdova, Lucija Jančar, Gaja Perko, Žana Drolc, Klara Flerin, Sara Sitar, Lana Mujanovic, Peter Kokalj in Jure Bodlaj), pripravila poučno akrobatsko zgodbico za učence razredne stopnje. V sproščenem prazničnem vzdušju smo mlajšim učencem prikazali naše znanje in spretnosti na ponjavi ter jim omogo-
Od leta 1998 pa vse do leta 2010 so učenci naše šole na državnih tekmovanjih ekipno zasedli vsaj eno od stopničk za zmagovalce. Najlepša, zlata leta so bila od 2001 do 2009, ko smo bili na vseh državnih tekmovanjih nepremagljivi. Pohvalimo se lahko tudi s tremi učenci, ki so osvojili naslov državnega prvaka med posamezniki: Lenart Grkman (leta 1999), Peter Kürbus (leta 2001) in Andraž Koritnik (leta 2007).
Sledilo je obdobje od leta 2011 do 2013, ko se nobeni od naših ekip ni uspelo uvrstiti v finale državnega prvenstva. Nismo se predali in obupali, pač pa smo pridno trenirali in potrpežljivo vztrajali, da naše delo zopet
in motorično manj sposobnih. Zavedamo se, da je bolje preprečevati kot zdraviti, a za to, žal, potrebujemo nekaj denarja.
Kjer je volja, je tudi pot. In prav pot mladih skakalcev na mali prožni ponjavi je pogosta tlakovana z neizmernim uživanjem ob skakanju in vragolijah, ki jih izvajajo v zraku, ob spoznanju kaj vse zmorejo, če pridno delajo. Prelepi so občutki, ko včasih celo presežejo svoje cilje. Pot naše fante in dekleta vodi na nastope na šolskih prireditvah in tudi izven njih, kjer gledalce navdušujejo s svojimi akrobacijami. Decembra lani sem z nadarjenimi učenkami in učenci, ki obiskujejo interesno dejavnost sko-
čili, da so tudi sami preizkusili njeno čudežno moč. Vsi smo se zabavali in se imeli lepo.
V sredo, 29. januarja, pa se nismo zabavali, pač pa smo resno tekmovali. V OŠ Žirovnica je bil polfinale državnega prvenstva v skokih z male prožne ponjave. Vedeli smo, da se v finale uvrstijo le najboljše tri ekipe v posamezni kategoriji in štirje posamezniki, ki niso člani ekip, ki so se uvrstile v finale. Na tekmovanje smo prišli s tremi ekipami (starejše deklice, mlajši in starejši dečki) in posameznico Rebeko Krt (mlajše deklice). Tiho smo upali na uvrstitev fantov v finale. Ob razglasitvi rezultatov pa smo bili neizmerno veseli in prijetno
presenečeni. Dekleta in starejši dečki so zasedli 2. mesto, mlajši dečki pa 3. mesto.
Finale državnega prvenstva v skokih z male prožne ponjave za osnovne in srednje šole je potekalo v Brežicah. Želeli smo si, da bi vsaj ena ekipa po dolgem času zopet stala na stopničkah za zmagovalce. Spremljal nas je optimizem, pogum, čutiti je bilo kanček treme, razžalostila nas je poškodba Klemena Kotnika na ogrevanju, a želja po odlični uvrstitvi ni zapustila naših športnih src. Potrebno je bilo visoko in dovršeno skočiti, vsaka najmanjša napaka pa je pomenila le odmik od tako želenega cilja. Na tekmovanju je bilo prisotnih le šest najboljših ekip iz vse Slovenije v vsaki starostni kategori. Vzdušje je bilo napeto, občutki po opravljenih skokih pa ne najboljši. Svoje delo so najbolje opravila dekleta, ki so imela najmanj možnosti za osvojitev medalje, saj dekleta iz drugih ekip trenirajo gimnastiko vsaj štirikrat tedensko po dve uri. Nič drugače ni v fantovskih vrstah, le da je tekmovalcev nekoliko manj. Naše teoretične možnosti za uspeh so res majhne, saj se učimo vseh predpisanih salt le v okviru šolske interesne dejavnosti, enkrat tedensko po uro in pol. Trening več opravimo le v zadnjih 14 dneh pred tekmovanjem.
Končni rezultati državnega prvenstva za šolsko leto 2013/2014 nam bodo ostali v lepem spominu, saj so starejši učenci zasedli
3.	mesto in stopili na tako želene stopničke za zmagovalce. Ekipo so sestavljali: Matevž Štritof, Jure Bodlaj, Nejc Spruk in Peter Kokalj. Mlajši učenci (Igor Džunov, Jernej Hribar, Aljaž Resnik, Maj Drolc in Gašper Zajc) so zasedli nehvaležno
4.	mesto, dekleta v sestavi (Lucija Lampe Kastelic, Gaja Perko, Lana Mujanovic in Žana Drolc) pa ekipno
5.	mesto. Doseči tako dobre rezultate na tako pomembnih tekmovanjih res ni enostavno. Veliko vloženega truda tako mentorice kot tekmovalcev ob doseženih uspehih prinese tudi veliko veselja in motivacije za nadaljnje delo. Upamo, da nas na naši poti za naslednjim ovinkom čaka še višja stopnička.
Mentorica in vodja ekip v skokih z male prožne ponjave:
TAMARA BRAČIČ
Zaključno rajanje se je iz športne dvorane preselilo na Glavni trg, kjer je bilo v torek nadvse živahno, utrip so dodatno dvignile plesalke kamniške plesne šole Šin Šin. Pustna povorka, ki je krenila izpred rojstne hiše Rudolfa Maistra in cerkve na Šutni po starem mestnem jedru do Glavnega trga, je bila z mnogimi domiselnimi maškarami prava paša za
oči res lepega števila obiskovalcev, ki jih je privabilo tudi prijetno toplo vreme. Na čelu povorke smo tako ob kamniških mažoretkah, godbenicah in godbenikih pozdravili »kekčevo družino« - Kekca, Mojco, Pehto, Be-danca in Kosobrina, družino domin in snežakov, smrkce, mamuta, vlakec z veselimi maškarami ...
VERA MEJAČ
Mamutovanje
Ste že kdaj videli mamuta? Ima nekaj lastnosti, zaradi katerih ga je precej težko zgrešiti.© Pa si predstavljate 68 mamutov na kupu? Prav toliko skavtov iz Mamutovega stega Kamnik 1 se je namreč na prvo počitniško soboto odpravilo na zimovanje.
V želji po snegu nas je pot vodila na Zreško Pohorje v vas Skomarje. Zima nam jo je nekoliko zagodla, saj so nas namesto snežne idile pričakali zeleni grički, od nedavne ujme okleščeni gozdovi in močan veter. Pa vendar mamuti nismo kar tako. Skupne tri dni smo dodobra izkoristili za urjenje skavtskih veščin, ustvarjanje na delavnicah, petje ob kitari, telovadbo, kuhanje, cofka-nje, pripravo sladkih dobrot, miganje v naravi, predvsem pa smo spoznavali drug drugega in se ob tem krasno zabavali. V nedeljo nas je obiskal p. Branko Cestnik, tudi sam skavt, in daroval sveto mašo. Spomnil nas je, kako močno orožje je beseda, ki lahko močno rani ali zelo osreči. Povabil nas je, naj bomo potrpežljivi in prijazni drug z drugim. Vse to smo preverili tudi praktično, saj smo bili prisotni člani vseh vej stega, od najmlajših petletnikov do najstarejših voditeljev. Lahko si predstavljate, da je bilo pestro in ni manjkalo smeha.
Domov smo se vrnili utrujeni in morda malce neprespani ali opraskani, a polni dobre volje in želje po novih dogodivščinah. Ponosni smo na našo veliko družino in hvaležni, da smo lahko skupaj preživeli nekaj dragocenih dni.
ALENKA KAVKA, zvita lisica
12 6. marec 2014
ŠPORT-PLANINSTVO
Tone Škarja
TONETU ŠKARJI PRIZNANJE ZA ŽIVLJENJSKO DELO
V sredo, 26. februarja je v Cankarjevem domu v Ljubljani potekal alpinistično-plezalni večer, na katerem so podelili priznanja najboljšim slovenskim alpinistom in športnim plezalcem, nato pa smo spremljali zanimiv prikaz filmov Volk samotar, Zadnji veliki vzpon in Projekt Petzl. Za najuspešnejša v letu 2013 sta bila proglašena alpinistka Anastasija Davidova (AO Ljubljana-Matica) in alpinist Luka Krajnc (AO Celje-Matica), kot najperspektivnejši alpinist pa Martin Žumer (AO Radovljica). Najuspešnejša v športnem plezanju sta bila Nina Markovič (PK 6b Ptuj) in Domen Škofic (ŠPO Radovljica). Nagrade za posebne dosežke v alpinizmu so prejeli: Domen Kastelic in Tomaž Jakofčič (Akademski AO), Luka Lindič (AO Celje-Matica), Andrej Grmovšek (AO Kozjak), Janez Svoljšak (AO Kranj), Tina Di Batista (AO Ljubljana-Mati-ca) ter Tadej Krišelj in Marko Prezelj (AO Kamnik). Priznanja so bila podeljena tudi športnim plezalcem in trenerjem športnega plezanja, kjer pa Kamničani (še) ne igramo kakšne zelo vidne vloge. Podeljeno je bilo tudi priznanje za »Fair play« Anžetu Štrem-flju (PD Kranj).
Prvič pa je bila podeljena tudi nagrada za življenjsko delo na področju alpinizma, prejel jo je Tone Škarja iz Mengša, vse od svojih alpinističnih začetkov do danes je član AO PD Kamnik. V svojem zahvalnem govoru na podelitvi je Tone povedal: »Moram reči, da je bilo popolno presenečenje, ko sem odkril to novico na spletnem portalu PZS. Ko sem po presenečenju in navdušenju potegnil črto, lahko sedaj mirno rečem, da je to moje najpomembnejše in najvišje priznanje, ki sem ga za alpinizem dobil v vseh svojih letih alpinizma, v svojem življenju. Prvič, ker ga je podelila alpinistična srenja, torej tisti, ki najbolj poznajo alpinizem, Himalajo itd. Hkrati pa so med seboj najbolj kritični in je takšno nagrado težko dobiti. Dobil pa sem prvo nagrado za življenjsko delo v alpinizmu, ki so jo kdaj komu podelili. Drugič pa zato, ker gre za dejavnost, ki je po svoje pri Slovencih premalo cenjena tudi na drugih področjih. Premalo pomena dajemo tistim, ki znajo organizirati delo drugih, in to je tisto pomembno tudi pri odpravah. Pomembno pa je tudi v družbi in širše. Imamo krasne obrtnike - tudi med alpinisti, imamo pa izredno malo tistih, ki bi znali obrtnike spraviti za skupno delo na višji ravni, tako tudi v državi. Zato mi toliko pomeni - ker kaže oboje, kaže na to, da so alpinisti presegli svoje rivalstvo in da so se zavedali, kaj to pomeni. Pa tudi sicer se je pri športu ob letošnjih olimpijskih igrah močno pokazal moštveni, skupinski duh.«
BOJAN POLLAK
Začela se je sezona plezalnih tekmovanj
Po zimskem zatišju, težkih treningih in pripravah na novo sezono se je v februarju začelo novo obdobje plezalnih tekmovanj. V razmaku dveh tednov sta se začeli dve ligi, ki se jih kamniški športni plezalci iz kluba ŠPO Kamnik redno udeležujejo. Zahodna liga je tekmovanje, kjer se mladi plezalci prvič srečajo s tekmovanji in velja kot nekakšen predhodni preizkus za Državni pokal. 1. februarja je v novem plezalnem centru v Ljubljani potekalo prvo tekmovanje te lige v težavnostnem plezanju. Lucija Lampe Kastelic je dosegla 2. mesto v kategoriji starejših deklic. Nejcu Sitarju in Dominiki Kodra je zmanjkalo za las, da bi stopila na zmagovalni oder, saj sta oba dosegla 4. mesto, Nejc v kategoriji starejših dečkov in Dominika v kategoriji starejših cicibank.
Na avstrijskem koroškem, v kraju Her-magor, ki nosi slovensko ime Šmohor, je 15. februarja potekalo športno plezalno tekmovanje v pokalu regij iRCC. V letošnji sezoni je bilo to prvo med regionalno tekmovanje, ki poteka v regiji Alpe Adria in poleg
Avstrije vključuje še Slovenijo, Italijo in Hrvaško. Mladi plezalci iz Športno plezalnega odseka so se na tej tekmi odlično izkazali, saj so vsi prikazali suvereno plezanje in nekaj med njimi jih je doseglo tudi odlične rezultate. Dominika Kodra je v starostni kategoriji do dvanajstega leta dosegla 3. mesto, Lucija Lampe Kastelic je v starostni skupini do 16. leta priplezala na 2. mesto. Peter Jereb je v kategoriji nad šestnajst let dosegel 4. mesto in Gregor Spruk 5. mesto v isti kategoriji.
Luka Podbrežnik
Foto: Rok Hribar
Drugo življenje macesna
Drugo življenje macesna je polurni dokumentarni film scenaristke Mojce Volkar Trobevšek, zasnovan kot pripoved in izpoved kamniških markacistov, s katerimi se podamo v osrčje Kamniško-Savinjskih Alp. Film tudi preko komičnih situacij in hudomušnosti glavnih akterjev prikazuje poslanstvo markacistov.
Na 8. mednarodnem festivalu gorniškega filma v Cankarjevem domu je bil med 65 filmi iz sveta alpinizma, gora, športa, avantur ter gorske narave in kulture predstavljen tudi dokumentarni film Drugo življenje macesna. Scenarij je napisala Kamni-čanka Mojca Volkar Trobevšek, film je režiral Boštjan Mašera. Trobevškova je scenaristka še dveh filmov na letošnjem festivalu. Mira Marko je dokumentarni portret ene najboljših al-pinistk, svetovljanke, slikarke,
V filmu Drugo življenje macesna spremljamo delovno akcijo markacijskega odseka kamniškega planinskega društva. Petnajst prostovoljcev ima v načrtu popravilo planinske poti na Kamniško sedlo. Zaradi erozije in množice pohodnikov je planinska pot nad Zgornjo Gri-čo močno poškodovana in nevarna za hojo. Treba je izdelati nove stope, utrditi serpentine in preprečiti nadaljnjo erozijo pobočja. Možje morajo na plečih znositi agregat, raznovrstno
Vdih drugega je dokumentarec o 19-letnem Aljažu, ki ima hudo genetsko bolezen na pljučih, a se poda na pot uresničevanja velike želje povzpeti se po Severni triglavski steni.
orodje, macolo, lesene kole in sidrne kline, ne manjkata pa niti posodica z barvo in čopič za popravilo obledelih markacij. Vrtajo, zabijajo, sekajo, montirajo, prenašajo, fiksirajo. Od jutra
do večera spremljamo njihovo požrtvovalnost, medsebojno hudomušno zbadanje, pridružimo se jim pri malici, kjer se nekoliko sprostijo, zaznamo resnost situacije, ko ne gre vse po načrtu, čudimo se njihovi spretnosti in organiziranosti. Pripravljeni so delati zastonj, za dobro vseh ljudi. Občudujemo njihovo poslanstvo in tudi okoliško gorsko naravo. Dokaz o njihovem delu in odgovornosti so dobro označene, lepo urejene in varne planinske poti.
Globlji vpogled v življenje markacista nam približajo trije posamezniki. Zdravko je vodja akcije, ki usmerja, skrbi za zveze in načrtuje ter logistično izpelje akcijo. Je gonilna sila kamniških markacistov, tudi načelnik odseka, predan markacist in planinec s srcem in dušo. Ta njegova predanost je pravzaprav kar način življenja, ki ga odlično združujeta z ženo Vando, ki poskrbi za lakoto in žejo vseh po opravljeni akciji. Kljub delovni nesreči je spreten z lesom, doma sam izdeluje macesnove količke za sidranje serpentin. Biti markacist je njegovo poslanstvo.
Rajko - Bibita je monter, ki sidra, fiksira in zabija kline, spremljamo ga tudi na delovnem mestu, ko montira okna. Vedno rad priskoči na pomoč prijateljem in domačinom, vse prostovoljno in z dobro voljo, zraven pa pove kakšno modro.
Bojan skrbi predvsem za transport materiala in orodja ter pazi, da imata vrtalec in monter na razpolago vse potrebno za delo. Je
bolnik, ki prestaja raka, zato se ne počuti vedno dobro. Kljub temu se udeleži skoraj vseh akcij, je sila prizadeven, priden in zanesljiv. Delo v gorah z markacisti mu osmišlja življenje in ga dodatno motivira za zdravljenje.
V Sloveniji je 813 usposobljenih in licenciranih markacistov, ki skrbijo za približno 9000 kilometrov planinskih poti v sredogorju in visokogorju. Za delo ne prejemajo plačila, organizirani pa so znotraj planinskih društev v markacijskih odsekih, nad katerimi bedi Komisija za planinske poti pri Planinski zvezi Slovenije. Prostovoljno delo markacista ne obsega le risanja markacij po drevesih, skalah in drugih objektih, temveč tudi urejanje, saniranje in čiščenje planinskih poti, označevanje tras in postavljanje smernih tabel, saniranje t. i. nezaželenih bližnjic, odstranjevanje ruševja in podrtih dreves ter izdelavo mostov, ograj in stop. Njihov namen je zagotoviti varne planinske poti in ohranjati gorsko naravo čim bolj neokrnjeno. Velikokrat se srečajo s primeri vandalizma, ko nepoklicani packajo po drevesih in skalovju z neprimernimi oznakami, uničujejo smerne table, povzročajo erozijo poti in kradejo vpisne knjige iz kovinskih škatlic na vrhovih.
Kamniški markacisti se že več kot trideset let samoiniciativno izobražujejo, usposabljajo, naredijo po pet in več udarniških akcij v visokogorju na leto. Zahtevne projekte izpeljejo fizično, logistično in finančno.
Film Drugo življenje macesna je vreden ogleda. Je verodostojen prikaz izjemnega dela in poslanstva markacistov. V imenu vseh planincev in ljubiteljev gora hvala vam.
Mira Papež
Kamniški borci s palico pod novim imenom
Savate klub Kamnik z lepimi športnimi uspehi že nekaj let razveseljuje številne Kamničane. Z letošnjim letom smo se člani odločili, da klub preimenujemo in pod novim imenom Canne klub
Kamnik še naprej mešamo štrene nasprotnikom. Canne, v francoščini palica, slikoviteje ponazarja našo dejavnost - borbo s palico.
Prva naša letošnja tekma je bilo odprto ekipno prvenstvo v Canne
Kamničanka Jerca Primc (levo) med napadom na svetovnega prvaka Benjamina Latta.
Zmagoslavna ekipa Kamnik 8.
de Combatu sredi januarja v Parizu. »Titis Parisiens«, tekmovanje, ki je letos potekalo že desetič, je znano po odličnem vzdušju in tem, da so gledalci deležni nekaj najbolj stilsko dovršenih borb. Kamničani smo na tem prvenstvu vedno želi lepe uspehe. Letos nas je z udeležbo razveselilo veliko visokokonkurenčnih tekmovalcev,
saj smo imeli priložnost pomeriti se tako z aktualnim kot tudi s predhodnim svetovnim prvakom. Ekipa Kamnik 8 (Jerca Primc, Jakob Primc, Primož Spruk) je dosegla izvrstno tretje mesto, ekipa Kamnikaze (Meta Osredkar, Marion Vander Sype, Andrej Kovič) pa solidno trinajsto.
Meta Osredkar
Tekaški pokal Občine Kamnik se začenja
Organizatorji tekaških tekem na Kamniškem bodo tudi letos sodelovali v Tekaškem pokalu Občine Kamnik, v katerem bodo lahko nastopali tudi otroci. Tekaški pokal sestavlja šest tekov:
19. gorski tek k Sv. Primožu - 29. marec (Ivan Urh)
26. mekinjski kros - 27. april (Lado Kveder)
16. gorski tek na Grintovec - Državno prvenstvo za mladino-WMRA Grand Prix - 27. julij (Dušan in Mira Papež)
9. češnjiški tek - Memorial Zdravka Berlica - 21. september (Rajko Jeglič)
6. Veronikin tek -11. oktober (Grega Zore)
14. Miklavžev tek - 6. december (Tomo Petek)
Novost letošnjega pokala je razširitev na otroške kategorije: mlajše deklice/dečki (rojeni 2003-2006); deklice/dečki (rojeni 2001-2002), starejše deklice/dečki (1999-2000), mladinke/mladinci (rojeni 1995-1998), člani/ članice (rojeni 1965-1994), veteranke/veterani (rojeni 1964 in starejši).
Za končno razvrstitev v pokalu mora imeti tekmovalec uvrstitve vsaj na treh tekmah. V primeru več uvrstitev s točkami se šteje najboljših pet uvrstitev. V primeru enakega števila točk v končnem seštevku je višje uvrščen tisti tekmovalec, ki ima več boljših uvrstitev.
Zaključna prireditev bo potekala predvidoma v januarju, kjer bodo podelili pokale in priznanja. Rezultati posameznih tekov in skupni vmesni rezultati bodo objavljeni na spletnih straneh organizatorjev teka.
Vabljeni na 1. tekmo v pokalu, na tradicionalni 19. gorski tek k Sv. Primožu.
Mira Papež

Alpinistična šola se je začela
V četrtek, 6. marca, se je z uvodnim sestankom začela letošnja alpinistična šola AO PD Kamnik. Trajala bo februarja prihodnjega leta, tako da bo zajela plezanje v kopnem, vključno s športnim plezanjem, plezanje v snegu in zaledenelih slapovih, ledu in turno smučanje. Vodi jo alpinistični inštruktor Matej Bizjak ob pomoči gorskih vodnikov in drugih alpinističnih inštruktorjev, je pa še možen vpis.
Bojč
ŠPORT
6. marec 2014 13
Iz tabora Calcit Volleyball
Calcitovke in Eva Mori najboljše v Kamniku
Ženska ekipa Calcit Volleyball je tudi lani navduševala s svojimi predstavami v obeh domačih tekmovanjih in na mednarodni sceni. Zato ni čudno, da so bile kamniške odbojkarice izbrane za najboljšo športno ekipo v občini Kamnik. Vendar to ni bila edina nagrada za Calcitovke, saj bila Eva Mori proglašena za najboljšo športnico, med dobitniki priznanj pa so bili tudi moška in mladinska ekipa Calcit Volleyball, kamniške odbojkarice v mini odbojki in Lana Ščuka.
V ponedeljek, 24. februarja, je v Domu kulture Kamnik potekala slavnostna podelitev priznanj za športne dosežke v letu 2013 in priznanja za delo v športu v občini Kamnik. Med prejemniki priznanj je bil tudi OK Calcit Volleyball. Iz rok župana Marjana Šarca je nagrado za najboljšo športnico v občini Kamnik prejela Eva Mori, za najboljšo ekipo pa je bila proglašena ženska ekipa Calcit Volleyball. V minulem državnem prvenstvu so Kamničanke šele po hudem boju z izidom 2:3 v zmagah morale priznati premoč odbojkaricam iz Maribora. Izkazale so se tudi na mednarodni sceni, saj so se prvič uvrstile na zaključni turnir srednjeevropske lige, kjer so na koncu osvojile tretje mesto, v pokalu Challenge pa so po lanski uvrstitvi v osmino finala naredile še korak naprej ter prišle do četrtfinala, kjer jih je v dveh tekmah izločil francoski Mulhouse.
»Priznati moram, da sem bila po podelitvi priznanj prijetno presenečena. V svojem domačem kraju na podelitev športnika leta sploh nisem bila povabljena, kaj šele, da bi prejela kakšno priznanje, tu, v Kamniku pa so me celo izbrali za najboljšo športnico v občini. Če sem pričakovala, da bo naša ekipa izbrana za najboljšo ekipo lanskega leta, tega zase zagotovo nisem. Vsekakor je to zame dodatna spodbuda za nadaljnje delo, hkrati pa lepa nagrada za vloženo delo. Obenem pa dodatna obveza, kajti vedno je težje nekaj braniti, kot napadati. Pred nami sta še dva cilja v tej sezoni. Prvi bo na zaključnem turnirju srednjeevropske lige v Mariboru, nato pa končnica državnega prvenstva. Na obeh tekmovanjih bomo skušale ponoviti uspeh iz pokalnega tekmovanja,« je bila ob podelitvi priznanja
zadovoljna Eva Mori, ki je sicer doma v Kanalu, a že tretjo sezono igra za Calcit Volleyball.
Že konec tedna Kamničanke v mariborski dvorani Lukna čaka zaključni turnir srednjeevropske lige, v kateri so po zmagi nad dunajskim SVS Postom v gosteh s 3:0 po rednem delu tekmovanja zasedle drugo mesto. V polfinalu se bodo pomerili z Doprastavom iz Bratislave. Na domači sceni so na dobri poti, da osvojijo prvo mesto, kar bi jim v končnici državnega prvenstva prineslo prednost domačega igrišča.
Posebno priznanje za športne dosežke je prejela tudi Lana Ščuka, ki je imela, tako kot Eva Mori, nemalo zaslug za uspešne igre slovenske kadetske reprezentance, že v svoji prvi sezoni v Calcit Volleyball pa je z njim osvojila pokalni naslov in bila izbrana za najboljšo sprejemalko zaključnega turnirja pokala Slovenije.
Poškodbe razredčile moško ekipo
Tudi članska vrsta Calcit Volleyball ima za seboj še eno uspešno leto. V domačem prvenstvu so se še drugič zapored uvrstili v finale končnice državnega prvenstva. Na drugi finalni tekmi so celo premagali ACH Volley, ki je na koncu vendarle slavil s 3:1 v zmagah. Uspešni so bili tudi v pokalnem tekmovanju, saj so na začetku februarja v pokalu Slovenije v polfinalu presenetili ACH Volley, v finalu pa so morali priznati premoč Salonita, medtem ko jih v pokalu Challenge šele v četrtfinalu zaustavil italijanski A-1 ligaš iz Latine. Žal pa jim v domačem prvenstvu po zaključnem turnirju pokala Slovenije ne gre vse po načrtih, kajti poškodbe so dodobra razredčile njihove vrste. Jerneju Stavbaiju in
NAPOVEDNIK TEKEM
ŽENSKE - srednjeevropska liga
Zaključni turnir, polfinale, petek, 7. marec, dvorana Lukna v Mariboru, ob 16.30 uri: CALCIT VOLLEYBALL - Doprastav Bratislava
MOŠKI - 1. DOL modra skupina
Zaostala tekma tretjega kroga, petek, 7. marec, dvorana Tabor v Mariboru, ob 19. uri: Lunos Maribor - CALCIT VOLLEYBALL
Zaostala tekma petega kroga, sreda, 12. marec, dvorana Kanal, ob 19. uri: Salonit Anhovo - CALCIT VOLLEYBALL
Žigi Šternu se je pridružil še Klemen Hribar, brez treh igralcev prve postave pa so se zvrstili tudi nekateri nepredvideni porazi. Še zlasti to velja za domačo tekmo z Lunos Mariborom, medtem ko je bil poraz s Panvito Pomgradom v gosteh bolj ali manj pričakovan. Na srečo so v gosteh s 3:0 premagali Go Volley, tako da so še v igri za končno tretje mesto v Modri skupini. Ob morebitni uvrstitvi v polfinale končnice bi se tako izognili ACH Volleyju. Ker so minulo soboto v pravem maratonskem dvoboju s 3:2 prvič v letošnji sezoni, po treh porazih, končno premagali kanalski Salonit, so še naprej v igri za to želeno mesto, a bodo morali v gosteh premagati Lunos Maribor in še enkrat Salonit.
»Igranje v evropskem pokalu Challenge je pustilo določene posledice. Dolga potovanja in težki nasprotniki so še dodatno utrudili naše igralce, ki niso profesionalci, za nameček pa so nam jo zagodle še poškodbe. Vse to se odraža na naši igri, ki ni takšna, ko bi si želeli. Morda pa nam bo prav sobotna zmaga proti Salonitu vlila dodatnih moči. Tudi na tej tekmi nismo blesteli, saj smo naredili preveč napak. Predvsem me moti, da ne zaključimo t. i. lahkih žog, vendar smo takšno zmago potrebovali. Če nič drugega zato, da nam je vlila dodatno samozavest, ki je bila deloma že načeta. Dobro je, da sta se nam Jernej Stavbar in Žiga Štern že pridružila na treningih, morda bo kmalu lahko začel tudi Klemen Hribar in potem nam bo lažje,« o težavah svoje ekipe pravi trener Marko Brumen.
Priznanji za
mladinsko ekipo in
mini odbojkarice
Da v kamniškem odbojkarskem klubu dobro delajo tudi v mlajših kategorijah, dokazujeta priznanji za njihove lanske dosežke. Najmlajše kamniške odbojkarice, ki nastopajo v mini odbojki pod vodstvom Barbare Novak, so zaostale le za ekipo Ankarana. Dobro jim gre tudi v letošnji sezoni, saj so se že uvrstile v četrti krog. Z drugim mestom v mladinski konkurenci so se v minuli sezoni izkazali tudi odbojkarji Calcit Volleyball. Sicer pa je v 2. DOL zahod druga ženska ekipa Calcit Volleyballa po treh zaporednih porazih, ki so jo pripeljale v nevarne vode, minulo soboto končno spet zmagala. Na gostovanju v Ljubljani pri četr-touvrščeni ekipi druge lige so z zmago 3:1 naredile velik korak na poti obstanka v ligi, kar je bil tudi njen osnovni cilj. Brez možnosti za napredovanje v drugoli-gaško konkurenco je že nekaj časa druga moška ekipa, ki pa si je s sobotno zmago proti drugi ekipi Salonita skorajda že zagotovila tretje mesto.
MIHA ŠTAMCAR
Selekcija U-10 v Mariboru osvojila 2. mesto
V soboto, 8. februarja, so se nogometaši sekcije U-10 Nogometnega kluba Kamnik pod vodstvom trenerja Matjaža Klanška sedaj že tradicionalno udeležili turnirja v Mariboru. Sodelovalo je deset ekip iz okolice Maribora in drugih krajev Štajerske, NK Kamnik pa je bila edina ekipa, ki se je na tekmo pripeljala tako daleč. Naše kraje so odlično zastopali. Sproščeno in
Dvoransko državno prvenstvo osnovnih in srednjih šol v lokostrelstvu
V soboto, 15. februarja, je Lokostrelski klub Orel iz Kočevja v telovadnih prostorih Srednje šole Kočevje v soorganizaciji Zavoda za šport Planica in Lokostrelske zveze Slovenije že tretjič zapored organiziral dvoransko šolsko državno prvenstvo, ki je potekalo v dobrem vzdušju in postreglo z lepim številom odličnih rezultatov. Zopet so prednjačili mladi tekmovalci in tekmovalke, ki so odlične rezultate dosegajo tudi na slovenskih državnih tekmah. Pri šolskih tekmah gre za drugačna pravila, bolj prijazna predvsem otrokom, ki trenirajo v šolskih krožkih ali kako drugače in jih lokostrelstvo privlači kot atraktiven način preživljanja prostega časa.
Kljub temu se je tekme udeležilo veliko število mladih iz vse Slovenije, ki so zastopali svoje osnovne oz. srednje šole. Mladi člani Lokostrelskega kluba Kamnik so se prav tako množično udeležili tekme in v močni konkurenci dobili 7 medalj. Zadovoljne obraze in iskrice v očeh naših otrok, ki so jih sprožili odlični rezultati, smo starši na tribunah pospremili z bučnim aplavzom.
Čestitamo vsem našim mladim tekmovalkam in tekmovalcem.
LKK
Rezultati mladih članov kamniškega Lokostrelskega kluba (maksimalno število krogov je 300):
Učenke 4.-6. razred: 1. mesto: KLADNIK KLARA, 248 krogov, OŠ Šmartno v Tuhinju 4. mesto: SLANA ŠPELA, 199 krogov, OŠ Škofljica
Učenci 4.-6. razred: 1. mesto: KALIŠNIK VID, 275 krogov, OŠ Stranje
3.	mesto: HORJAK DOMEN, 270 krogov,
OŠ Venclja Perka Domžale
Učenke 7.-9. razred: 4. mesto, VENE EVA, 267 krogov, OŠ Domžale Učenci 7.-9. razred: 1. mesto: RAVNIKAR ŽIGA, 288 krogov, OŠ Preserje pri Radomljah 2. mesto: PODMILJŠAK ŽIGA, 288 krogov,
OŠ Marije Vere Kamnik 6. mesto: TONIN MATIC, 285 krogov,
OŠ Preserje pri Radoljah 11. mesto: R OŽIČ MIHA, 269 krogov,
OŠ Janka Kersnika Brdo 16. mesto: R RIBAR DOMEN, 263 krogov,
OŠ Šmartno v Tuhinju 21. mesto: KALIŠNIK ANŽE, 260 krogov, OŠ Stranje 29. mesto: BAJDE NEJC, 228 krogov, OŠ Šmartno v Tuhinju
Dijaki 1.- 5. letnik: 1. mesto: MAJDIČ ANDREJ, 295 krogov, GSŠRM Kamnik 2. mesto: ŠTRAJHAR GAŠPER, 293 krogov, SŠ za gostinstvo in turizem
4.	mesto: GJURIN LUKA, 285 krogov, SŠ Domžale
8.	mesto: TONIN GAŠPER, 278 krogov, GSŠRM Kamnik
9.	mesto: ARNEŽ LUKA, 278 krogov, SŠ Domžale 11. mesto: W EINGERL JAKOB, 269 krogov,
GSŠRM Kamnik
Dijakinje 1.-5. letnik: 5. mesto: ŠTEFULA BARBARA, GSŠRM Kamnik 6. mesto: RAJH MAŠA, 272 krogov,
Gimnazija Bežigrad 11. mesto: HARING JUGOVIČ NIKOLINA, 260 krogov, Gimnazija Poljane
Matic Tonin na 6. mestu in Žiga Ravnikar, šolski državni prvak, oba med učenci 7.-9. razred.

Državno prvenstvo za kadete in kadetinje v ekipni konkurenci
Prvenstvo je bilo zaradi izrednih razmer v času ujme razveljavljeno. V ponovljenem prvenstvu je v moški konkurenci, ki je nastopala v Slovenj Gradcu in Brežicah, slavila ekipa Kamnika I. Kadeti so znova prikazali odlično igro in dokazali, da se lahko enakovredno kosajo z vso konkurenco. Ekipa Kamnika II je zasedla solidno šesto mesto, vendar smo prepričani, da bodo z dobrimi treningi, voljo in željo posegali tudi po višjih mestih.
V ženski konkurenci, ki je nastopala v Izoli in Tržiču, je prvo mesto osvojila ekipa Celja, takoj za njimi pa so se uvrstile naše kadetinje, ki napredujejo iz prvenstva v prvenstvo.
Državna liga
navijaško vzdušje na tribunah je zagotovo pripomoglo, da so nogometaši igrali borbeno in na koncu zasedli odlično 2. mesto. Zelo dobre predstave so prikazali tudi v skupinskem delu, kjer niso prejeli niti enega zadetka. Ekipni uspeh so v družbi zvestih navijačev navdušeno proslavili.
BARBARA KLANŠEK
Državni prvaki: Rok Jantol, Uroš Poljanšek, Gregor Poljanšek in Žan Grm ter državne podprvakinje: Klara Koprivec, Nina Burkeljca in Tamara Pevec.
V	1. A moški državni ligi kegljači ekipe Calcit suvereno nizajo zmago za zmago in utrjujejo pot do zasluženega naslova državnega prvaka, ki jih jeseni pelje na svetovno prvenstvo. Fantje so pokazali, da se z ekipnim duhom in dobrim vodstvom lahko povzpnejo na sam vrh.
V	1. A ženski državni ligi kegljačicam ekipe Eta ne gre vse po načrtih, saj bolezni in poškodbe močno vplivajo na njihove rezultate. Do konca sezone se bodo morale še
močno potruditi za uvrstitev na tretje ali četrto mesto, ki bi jih še peljalo na jesenski NBC pokal.
V 2. državni ligi se druga moška ekipa drži sredine lestvice. Po 14. krogih so s šestimi zmagami in osmimi porazi na sedmem mestu.
Tretja in četrta ekipa uspešno nastopata v Ljubljanski ligi, trenutno sta v skupini med tremi najboljšimi.
Občinska liga
Tekmovanje v občinski ligi se odvija po programu. Po končanem 13. krogu je lestvica precej različna od lanskoletne, saj na prvem mestu kraljuje ekipa Ambrož team (20 točk), pred ekipo Kegelj Team (18 točk) in Zarja Elektronika (17 točk).
Šolsko prvenstvo
Kegljaška zveza Slovenije je v letošnjem letu razpisala šolsko prvenstvo v kegljanju. Tekmovanje poteka v dveh starostnih kategorijah, ločeno po spolu (učenci in učenke letnik 1999 in 2000 ter učenci in učenke letnik 2001 in 2002).
Trenutno se na kegljišču v Mekinjah odvija področno tekmovanje, s katerega se prvi trije uvrstijo na državno prvenstvo, ki bo 21. aprila v Celju.
Jesensko-zimske poroke
V	decembru sta se poročila:
-	GARČEVIC EMIL, Švica, star 25 let in
-	FOŠTAGIC AZRA, Kamnik, bivališče Spodnje Stranje 2, stara 23 let
V	oktobru so se poročili:
-	SLEVEC GAŠPER, Županje Njive 15B, star 32 let in SLEVEC MATEJA, Županje Njive 15B, stara 32 let
-	VELIC ADMIR, Zagorica nad Kamnikom 2, star 30 let in KOVAČEVIC MIRELA, Zborište, BIH, stara 27 let
-	SPRUK ROK, Vrhpolje pri Kamniku 40, star 25 let in ŽAGAR URSULA, Vrhnika, Vrtnarija 5B, stara 26 let
-	ADROVIC NIJAZ, Kamnik, Groharjeva ulica 8, star 31 let in KOČAN MUAMERA, Berane, Črna gora, stara 21 let
-	ZAMLJEN ALEŠ, Županje Njive 9C, star 32 let in PAPEŽ ŠPELA, Podjelše 2, stara 23 let
-	BREŽNJAK MIŠO, Tunjice 40A, star 30 let in KOSIRNIK BERNARDA, Tunjice 40A, stara 32 let
-	GRDIN ROK, Kamnik, Dobajeva ulica 12, star 30 let in GRDIN TINA, Tunjiška Mlaka 26A, stara 26 let
V	septembru so se poročili:
-	TROJAT ALEŠ, Mengeš, Slovenska cesta 26, star 32 let in SUŠNIK IRENA, Mengeš, Slovenska cesta 26, stara 27 let
-	LEKOVAC ZVONKO, Ljubljana, Rimska cesta 25A, star 59 let in BOUCHAMA SOUAD, Constantine, Alžirija, stara 48 let
-	POGAČAR GAŠPER, Loka pri Mengšu, Testenova ulica 68A, star 31 let in BRELIH BARBARA, Vranja Peč 9, stara 30 let
-	LAH BENJAMIN, Komenda, Suhadole 2A, star 23 let in
JAGRIČ LARISA, Krško, Leskovec pri Krškem, Ulica Anke Salmičeve 72A, stara 23 let
-	KIRN SIMON, Kostanj 9, star 27 let in HRASTOVEC JERCA, Laze v Tuhinju 4E, stara 22 let
-	KOVAČ DARKO, Zalog pri Cerkljah 84, star 31 let in REBERNIK URŠA, Godič 82, stara 26 let
-	MIKLAVČIČ SIMON, Soteska 32, star 36 let in PODBELŠEK BRIGITA, Soteska 32, stara 34 let
-	KROMPIČ SAMO, Kamnik, Kettejeva ulica 14, star 32 let in KLADNIK ANA, Kamnik, Kettejeva ulica 14, stara 28 let
-	KLEMEN MIRKO, Kamnik, Dobajeva ulica 3, star 52 let in KORANT TATJANA, Kamnik, Dobajeva ulica 3, stara 50 let
-	HRIBERNIK FRANCI, Veliki Hrib 7, star 32 let in FELC NELI, Škofljica, Želimlje 75A, stara 27 let
-	SKUBIC PETER, Žiri, Levstikova ulica 24, star 27 let in JUSTIN SAŠA, Žiri, Levstikova ulica 24, stara 27 let
-	BRAČIČ TOMAŽ, Domžale, Sv. Trojica 84, star 37 let in VRTAČNIK POLONA, Domžale, Sv. Trojica 84, stara 32
-	KLANČAR MATIJA, Celje, Podjavorškova ulica 5, star 27 let in KADUNC KATJA, Zgornji Tuhinj 53A, stara 27 let
-	NOVAK MATEJ, Nevlje 18A, star 27 let in OSOLNIK INES, Snovik 1, stara 22 let
-	MUJANOVIC ŠEMSO, Komenda, Suhadole 15I, star 40 let in GAVRANOVIC SANDA, Komenda, Suhadole 15I, stara 39 let
-	AVBELJ MARKO, Lukovica, Videm pri Lukovici 5, star 23 let in KEMPERL ALENKA, Krivčevo 8, stara 23 let
-	ZVIZDALO ZORAN, Kamnik, Ljubljanska cesta 31, star 29 let in ANDRIČIC DIJANA, Kamnik, Ljubljanska cesta 31, stara 26 let
Za bister um - SUDOKU
Vpišite številke v prazna polja tako, da bodo v vsaki vrstici in vsakem stolpcu, ter v vsakem od devetih kvadratov vse številke od 1 do 9.
Prostovoljstvo v kamniškem muzeju
						9		
7							8	4
			1			6		
	8						9	
	9				8	5		
		2		7	5		3	8
4			5	3		7		
				9				
			7			1		6
Medobčinski muzej Kamnik vabi prostovoljce, da se nam pridružijo pri izvajanju muzejske in galerijske službe. Pod našim okriljem delujejo muzej (s sedežem na gradu Zaprice, Muzejska pot 3, Kamnik), Galerija Miha Maleš (na^ Glavnem trgu 2 v mestu Kamnik) in Rojstna hiša Rudolfa Maistra (Šutna 23, Kamnik).
K sodelovanju bi radi pritegnili vse, ki vas zanima kulturna dediščina širšega Kamniško-domžalsko-trzinskega območja. Ponujamo vam nove izkušnje in znanje na vseh področjih našega delovanja (odvisno od potreb enot). Organizirali bomo izobraževanja za izvajanje različnih programov za naše obiskovalce, vas seznanili z vsebinami naših zbirk in delom našega muzeja, ter vas uvedli v delo na delavnicah za otroke in odrasle.
Prostovoljec ali prostovoljka v Medobčinskem muzeju Kamnik lahko postane vsakdo, ki je dopolnil 18 let. Prostovoljsko delo poteka skladno z dogovorom glede na možnosti in želje prostovoljcev ter potrebe muzeja. Predhodne izkušnje niso potrebne, predvideno je ustrezno usposabljanje. Prostovoljsko delo prinaša koristi vsem partnerjem. Prostovoljcem omogoča osebno rast in zadovoljstvo, pridobivanje novega znanja in izkušenj, vključenost v družbeno življenje, muzeju pa kvalitetnejše opravljanje njegovega poslanstva. Prostovoljsko delo ni plačano, vendar prinaša številne ugodnosti.
Prostovoljstvo vodi koordinatorka Janja Železnikar, delo na različnih področjih (strokovna vodstva po zbirkah, program za otroke in družine, pomoč pri delu kustodiatov) usmerja pristojni kustos.
Zakaj postati prostovoljec - prostovoljka v MMK?
Ker pridobiš izkušnje z delom v muzeju in njegovih enotah, spoznaš kulturno dediščino, njen pomen, priporočilo ob iskanju zaposlitve, udeležbo na izobraževanjih, namenjenih zaposlenim v Medobčinskem muzeju Kamnik, brezplačno udeležbo otrok ali vnukov na otroških delavnicah Medobčinskega muzeja Kamnik, udeležbo na prireditvah Medobčinskega muzeja Kamnik, udeležbo na predavanjih, izobraževanjih, gostovanjih idr. prireditvah, ki jih organizira Medobčinski muzej Kamnik, priporočilo ob iskanju zaposlitve.
Uvodna srečanja potekajo ob torkih 18. marca, 25. marca in 1. aprila, vselej ob 10. uri v salonu gradu Zaprice v Kamniku.
JANJA ŽELEZNIKAR
IPOMOČ NA DOMU Žiga: 031 846 521
NUDIMO VAM:
■	OBREZOVANJE (žive meje, sadno drevje)
■	LOPATANJE (štihanje) VRTOV -ŽAGANJE LESA
■	KOŠNJA TRAVE
■	ODVOZ NA DEPONIJO — (trava, veje, listje, smeti)
■	SELITVE
■	ČIŠČENJE KLETI IN PODSTREŠIJ
ŽigaVoler, Levčevaul. 7, Mengeš
STROJNI TLAKI - ESTRIHI - OMETI
- IE i	hitro, kvalitetno in ugodno
■us^-^ 031 689 832
TLAKI KOS d.o.o., Ljubljanska 33, Kamnik
Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in na veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje.
(Tone Pavček)
ZAHVALA
V 81. letu starosti se je od nas za vedno poslovila draga mama, babica in prababica
VILMA CHIAPOLINI
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, sočustvovanje, podarjeno cvetje in sveče. Zahvala patronažni sestri Romani Poljanšek za vso skrb in požrtvovalno pomoč.
Hvala vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu.
Vsi njeni
Februar 2014
ZAHVALA
V 83. letu nas je zapustila draga sestra, teta in svakinja
BARICA MALETIC
iz Kamnika, Steletova 17
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, nekdanjim sodelavcem DSO Kamnik, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti.
Hvala pevcem in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsi njeni
Kamnik, Nevlje, februar 2014
OPTIKA in OČGSNA AMBULANTA
Helena Dolinšek s.p.
V KAMNIKU NA NOVI LOKACIJI NA GLAVNEM TRGU 11
v Podgorškovi hiši poleg NLB tel.: 01/831 70 05, 031 795 960
VELIKA IZBIRA KONTAKTNIH LEČ PO IZREDNO UGODNIH CENAH »ELI KOREI
IEV Z
UGO
www.optika-dolinsek.si PE V DOMŽALAH Breza center, Breznikova 15, tel.: 01/721 64 36
Popusti se med seboj ne seštevajo.
POGREBNIKkg.0.
Pogrebne storitve, Dvorje 13,4207 Cerklje TBL.: 04/25-21-424, GSM: 041/624-685,www.pogretaik.com
•	PREVOZI S KRAJA SMRTI (na dom, ^mrliško vežico, na upepelitev - po Sloveniji in t^ini)
•	PRODAJAPOGREBNEOPREME
•	SPREJEM NAROČIL IN DOSTAVA CVETJA
•	NAROČILAPEVCEVINTROBENTE
•	POVEČAVA FOTOGRAFIJE POKOJNEGA
•	FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE POGREBA
•	OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH
•	IZKOPI ŽARNIH IN KLASIČNIH JAM
•	UREJANJE POKOPALIŠČ IN GROBOV
•	VZDRŽEVANJE POSLOVILNIH VEŽIC
•	PREKOPI
•	NAGROBNI SPOMENIKI, KLESANJE IN ZLATENJE ČRK
•	OZVOČENJE PRI POGREBU, NOSAČI
•	UREDITEV DOKUMENTACIJE (matični, ZZZS)
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
V 69. letu nas je zapustil naš dragi
PETER KEMPERLE
iz Kamnika
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, cvetje in sveče. Zahvala gospodu župniku Antonu Dularju za lepo opravljeno pogrebno slovesnost, kvartetu Grm za lepo zapete pesmi in trobentaču
Timoteju Štritofu. Hvala tudi stanovalcem in osebju Doma starejših občanov Kamnik in vsem, ki ste Petra pospremili na njegovi zadnji
poti. Vsi njegovi Februar 2014
K
TRGOVINA
Tomšičeva 17, Kamnik, tel. 83 91 888 vam nudi po ugodnih cenah: SPOMLADANSKI PROGRAM - vse vrste PVC KORIT IN LONČKOV ZA ROŽE, zemljo za presajanje, PVC zalivalke, razne cevi in priključke za vodo, vrtno orodje in orodje za obrezovanje drevja, alu lestve ... barve, lake, gašeno apno, pipe Armal, posodo, porcelan, vse vrste gospodinjskih aparatov, sušilce za perilo, likalne mize, PVC PRTE, velikonočne prtičke
KOLESA in še in še ... tudi sukanci, šivanke, elastike.
VELIKA IZBIRA ARANŽIRANIH DARIL!
DARILNI BONI
AKCIJA! ZEMLJA 50+5L 7,20 eur
Delavni čas: od 7. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure!
Mirno in spokojno si zaspal, v večni sen od nas odpotoval. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje.
ZAHVALA
V 83. letu se je od nas zavedno poslovil naš dragi mož, oče, dedek, brat in stric
FRANC GOLOB
Zg. Golob, Tunjice
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, sodelavcem iz podjetij Svilanit in Tuš Market Bakovnik in gasilcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove.
Hvala gospodu župniku Jožetu Razingerju in pevcem za lepo izpeljan pogrebni obred, posebna zahvala pa tudi gospodu Valentinu Zobavniku za poslovilni govor. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Februar, 2014
ZAHVALA
Po hudi bolezni nas je v 56. letu zapustil
SUAD DURAKOVIC
z Groharjeve ulice 4, Kamnik
Od njega smo se poslovili 24. februarja 2014 na kamniških Žalah.
Za izrečena sožalja, darovane sveče in cvetje ter denarno in drugo pomoč se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, zaposlenim v podjetjih Titan in ETI Elektroelement, kolektivoma Osnovne šole Toma Brejca Kamnik in Fakultete za strojništvo v Ljubljani ter uslužbencem podjetja Müller v Kamniku.^ Za zdravniško pomoč smo še posebej hvaležni dr. Nevenki Šecer Dolenc, sestri Jani in patronažni sestri Romani iz Zdravstvenega doma Kamnik ter osebju Bolnišnice Golnik in Onkološkega inštituta Ljubljana. Za lepo opravljen obred se zahvaljujemo imamu Špendi Fidaniju.
Hvala vsem, ki ste našega Suada pospremili na njegovi zadnji
poti.
Žena Senada, sin Emin, hči Sebina, mama Bejza, sestri Suvada in Minka z družinama
Februar 2014
Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, Pomislite, kako trpela sem in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 79. letu je tiho, kakor je živela, odšla naša draga mama, stara mama, prababica, sestra, tašča in teta
ANGELA MLAKAR
roj. Jagodic, po domače Sp. Hribarjeva iz Laniš 4
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem in sosedom za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maše. Hvala zdravstvenemu osebju, dr. Ahlinu in sestri Marjani, patronažni sestri Jani ter Irmi, Jani in Fani iz Zavoda Pristan za nego in pomoč v času njene bolezni. Hvala sosedom za nesebično pomoč v dneh slovesa, g. župniku za opravljen pogrebni obred, govorniku za poslovilni govor, trobentaču, Tunjiškemu oktetu in cerkvenim pevcem za zapete
poslovilne pesmi. Zahvaljujemo se vsem, ki ste našo mamo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoči: Vsi njeni
Februar 2014
Ni več bolečine in skrbi.....
zdaj mirno in spokojno spi.... Na svetu mnogo je poti, le ena vodi tja, kjer si ti. Po tej poti pa k tebi nekoč v tvoj objem pridemo mi vsi .
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila naša draga žena, mama, tašča, babica, sestra in teta
MARIJA NOVAK
Iz Vrhpolja 149 pri Kamniku
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove za sv. maše. Hvala vsem sosedom za pomoč in tolažbo. Zahvaljujemo se osebni zdravnici dr. Damjani Plešnar Cvirn, dežurni službi ZD Kamnik in patronažni sestri Darji Vrtačnik. Posebna zahvala Martini Plahuta za obiske na domu, veliko pomoč in tolažbo v najtežjih trenutkih. Hvala gospodu župniku Francetu Oražmu in njegovemu bratrancu gospodu župniku Stanku Prazniku iz župnije Maribor Pobrežje za lepo opravljen pogrebni obred in poslovilne besede. Hvala Kvartetu Grm za sočutno zapete pesmi in trobentaču Timoteju Štritofu za zaigrano Tišino. Zahvala tudi pogrebni službi Komunalnega podjetja Kamnik in praporščaku Društva upokojencev Kamnik.
Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot.
Žalujoči: vsi njeni
Februar 2014
www.irmi.si ^C
STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE
tel.: 01/722 70 89, 041/956 537,
041/676 198 faks: 01/722 89 98 e-mail: steklarstvo.irmi@siol.net
*	izdelava termopan stekla
*	brušenje stekla in ogledal
*	izdelava izbočenih stekel
*	peskanje stekel, fuzije - vitraži
*	okvirjanje slik
Ni res, da je odšel - nikoli ne bo, ujetje v naša srca. Z najlepšimi spomini bo vsak naš korak spremljal v tišini.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj je odšel na svoje zadnje potovanje naš dragi oče, dedi, sin in brat
FRANC AJDOVEC
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, njegovim nekdanjim sodelavcem, sodelavcem Slovenske vojske in Otroške kirurgije, znancem in gasilcem za izrečena sožalja, besede tolažbe, darovane sveče in cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala sosedom iz Znojil in gasilcem PGD Sela. Hvala g. župniku Dularju in pevcem Tunjiškega okteta.
Ohranite ga v svojih srcih!
Vsi njegovi
Januar 2014
Kogar imaš resnično rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je.
ZAHVALA
V 83. letu se je za vedno poslovila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta
STANKA VRHOVNIK
iz Kamnika
Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče.
Posebno se zahvaljujemo sestram, negovalkam in družabnicam Doma starejših občanov Kamnik, ki so ji z vso skrbnostjo nudile pomoč in vsem, ki ste jo obiskovali in razveseljevali s svojo prisotnostjo.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni
Kamnik, marec 2014
Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
V SPOMIN
Te dni mineva žalostno leto od kar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedi, tast, brat, stric, svak in prijatelj
ANTON KOLAR
po domače Čarmanov Tone z Velikega Hriba 8
Hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov grob in prižigate svečke v njegov spomin.
Vsi njegovi
Veliki Hrib, februar 2014
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
V 78. letu je za vedno zaspal
STANKO PEVEC
iz Kamnika
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi dr. Ambroževi in sestri Sonji. Hvala g. župniku, pevcem in trobentaču.
Žalujoči vsi njegovi Februar 2014
Kamniški
KI sasa.mejac@siol.net kamniskiobcan@siol.net
© 01/83 91 311,
Tudi na www.kamnik.si	041/662 450
Občan
Oj le zapoj, zapoj mi zvon domači, bim, bam, bom zapoj iz temnih lin, glas tvoj veter nežno nosi, spomine davne mi budi.
ZAHVALA
V 76. letu nas je nepričakovano zapustil mož, oče, brat in stric
JOŽE SPRUK
Mlakarski iz Krivčevega
Iskreno se zahvaljujemo osebju ZD Kamnik, vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, nekdanjim sodelavcem, pogrebnikom, gasilcem, praporščakom, pevcem za lepo petje in župniku g. Piberniku za ganljiv obred. Lepa hvala tudi za vse besede slovesa.
Vsi njegovi
Februar 2014
Tja bi šel, kjer naše bukve košate same zase stojijo, tja čez samotne naše frate, tja čez poletne planinske trate, kadar po arniki bridki dišijo... Tam bi med bujno zelenje se ulegel in bi vse žalostne misli izpregel in bi jim rekel: »Adijo!«
(Janko Glazer)
ZAHVALA
V 82. letu je tiho odšel naš mož, oče, ata, tast, brat in stric
LEOPOLD GOLOB
iz Mekinj
Iskrena hvala vsem, ki ste ga zadnjo decembrsko soboto
pospremili na zadnjo pot, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše.
Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga spoštovali, ter ga boste ohranili v spominu.
Vsi njegovi
Marec 2014
Kogar imaš rad, resnično rad, nikoli ne umre... le daleč, daleč je.
ZAHVALA
V 93. letu se je od nas poslovil dragi
mož, oče, dedek in pradedek
JOŽE PIKL
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, čebelarjem, še posebej iz društva Gornji Grad, Zvezi borcev Kamnik ter znancem za izrečeno sožalje, besede tolažbe, podarjeno cvetje in sveče. Hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, še posebej hvala govornikom
in glasbenikom ter Evi Černe za lepo zapete pesmi. Iskreno se zahvaljujemo osebju DSO Kamnik za nesebično
pomoč in nego v času njegove bolezni. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu.
Vsi njegovi
Februar 2014
Je čas, ki da, je čas, ki vzame, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 69. letu sklenila naša draga žena, mama, babica, prababica, sestra, teta in tašča
ANA BALANTIČ
roj. Korošec, iz Šmarce
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in sodelavcem za izražena sožalja, besede tolažbe, darovano cvetje, sveče in svete maše.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku. Vsi njeni Februar 2014
RAZPORED OBVEZNEGA CEPLJENJA PSOV PROTI STEKLINI ZA LETO 2014
SOBOTA, 8.3.2014
8:00	KRIŽ, pri Čubru
9:00	KOMENDA, pri KK Komenda
10:30	MOSTE, pri zbiralnici mleka
7:00-11:00	Veterina Kamnik d.o.o., Perovo 20
PONEDELJEK, 17.3.2014	
8:00	MOTNIK, pri Flegarju
9:00	SPITALIC, pri trgovini
10:00	ZGORNJI TUHINJ, pri Kavsariu
11:00	LAZE, pri pošti
11:30	ŠMARTNO, pri Hvaletu
12:30	PSAJNOVICA, pri Pestotniku
13:00	GABROVNICA
13:15	VELIKI RAKITOVEC, pri Žibertu
TOREK, 18.3.2014
8:00	SOTESKA, pri Zlati kaplji
9:00	SELA, pri Spruku
9:30	SREDNJA VAS, pri Ostanku
10:30	VASENO, pri Berlecu
11:00	VELIKA LASNA, pri Zalazniku
11:30	VRANJA PEC, pri šoli
12:00	SPODNJE PALOVCE, pri Kladniku
12:30	ZGORNJE PALOVCE, pri Remsu
SREDA, 19.3.2014	
8:00	ŠMARCA, pri Jeraiu
8:30	VOLČJI POTOK, pri Frontiniiu
9:00	PODGORJE, pri Rožmanu
10:30	TUNJICE, pri Jamovcu
11:00	TUNJICE, pri Slanovcu
12:00	GODIC, pri Hribarju
13:00	NEVLJE, pri Novaku
16:30	BISTRICICA30, pri Rošu
17:00	BREZJE, pri Blažku
ČETRTEK, 20.3.2014	
8:00	SPODNJE STRANJE, pri Hromcu
8:30	ZAGORICA, pri Kočarju (nova hiša)
9:00	ČRNA, avtobusna postaia
9:30	PODSTUDENEC, avtobusna postaia
10:00	KRIVCEVO, pri Jurčku
10:30	GOZD, pri Mlakariu
11:30	CERNIVEC, pri Mejašu
12:00	PODLOM, pri Romšaku
PETEK, 21.3.2014 ZAMUDNIKI	
8:00	MOTNIK, pri Flegariu
9:00	LAZE, pri pošti
9:30	SREDNJAVAS, pri Ustanku
10:30	KOMENDA, pri KK Komenda
11:30	ŠMARCA, pri Jeranu
12:00	ZAGORICA, pri Kočariu (nova hiša)
Cepljenje lahko opravite tudi vsak dan, od ponedeljka do petka, med 7. in 18. uro ter v soboto med 7.in11. uro, v ambulanti za male živali Veterine Kamnik, Perovo 20. Tel. 830 9 577 ali e- pošta: veterina.kamnik@siol.net.
Steklinaje smrtno nevarna in neozdravljiva bolezen živali in ljudi, ki se prenaša z ugrizom bolne živali. Največjo nevarnost za prenos stekline na domače živali in človeka predstavljajo lisice in necepljeni psi.
V LETU 2014 JE CEPLJENJE OBVEZNO ZAVSE PSE STAREJŠE OD 12 TEDNOV. Novi zakon prinaša strožji nadzor in globe, v primeru necepljenega psa znaša od 125 do 400 eur. Cepljenje, dehelmentizacija in vpis cepljenja v Centralni register psov: 31,42 EUR.
Na cepljenje prinesite potni list psa in svoj osebni dokument.
MOŽNO TUDI CEPLJENJE NA DOMU PO PREDHODNEM DOGOVORU NA TEL. ŠT. 051 626 941
iT
ETERINA
KAMNIK d.a.a.
Optika Skofic že od 1975
Ljubljanska 87, Domžale T: 01 721 40 06
delovni čas: pon.-pet.: 8-12 in 16-18 sobota: 9-12
VELIKA AKCIJA SONČNIH OČAL!
Kamniški
Občan
KI sasa.mejac@siol.net kamniskiobcan@siol.net	© 01/83 91 311,
tudi na www.kamnik.si 041/662 450
Bodifitova zgodba skozi pogovor z Markom Geršakom
Letošnje leto je Kamniku prineslo še eno pridobitev. 27. januarja je vrata odprl sodoben Bodifit center. Bodifitova zgodba se je začela leta 1998, ko je bilo ustanovljeno BODIFIT društvo s sedežem v Mariboru. Bodifit je društvo inštruktorjev, osebnih trenerjev, demonstratorjev, športnikov, zdravstvenih delavcev in vseh, katerim je v interesu promocija in razvoj fitnesa v Sloveniji ter tujini. Bodifit je v 15 letih obstoja postala največja organizacija na področju fitnesa in skupinske vadbe v Sloveniji.
Bodifitova zgodba se je pričela z njenim ustanoviteljem, Markom Geršakom, ki velja za utemeljitelja sodobnega fitnesa in osebnega trenerstva v Sloveniji. Deloval je v Evropi (Avstriji, Nemčiji, Nizozemski, Madžarski, Angliji) in Ameriki (ZDA, Braziliji in Kubi), kjer si je nabiral mednarodne izkušnje in po zgledu bolj razvitih držav na področju fitnesa prinesel programski, organizacijski in strokoven plan delovanja trenerjev in vodenja centrov v Slovenijo. Sedaj že z več kot dvajsetletnimi trenerskimi in mednarodnimi izkušnjami deluje, nastopa kot predavatelj na različnih evropskih kongresih, kjer predstavlja barve Slovenije in prenaša novosti na mlajše generacije.
V našem pogovoru nam je razkril del Bodifitove zgodbe o uspehu.
Marko Geršak, mednarodni strokovnjak za področje fitnesa in osebni trener.
Kakšne so vaše izkušnje na področju fitnesa in kaj vas je vodilo, da odprete Bodifit center v Kamniku?
»Že od otroštva sem bil zagrizen športnik, zaradi športnih poškodb v otroških letih pa se je vzbudila želja po močnem, dobro treniranem telesu. S 14. leti sem se aktivno začel ukvarjat s fitnesom in že s svojimi 17. leti začel delovati kot trener.«
S Fitnes zvezo Slovenije in Bodifitom že vrsto let sodelujete pri usposabljanju novih vaditeljev, inštruktorjev in trenerjev za področje fitnesa, skupinske vadbe in pilatesa. Od kod vam motivacija za vse projekte, ki jih vodite?
»Ključ je v ljudeh s katerimi sodelujem! Vedno sem bil prepričan v svoje delo, kar sem podkrepil s skupino sodelavcev, ki jih je iz leta v leto več. V vsem tem času sem dokazal, da ni nič nedosegljivo in da je lahko vsak projekt uspešen, če se ga lotiš pravilno, pa čeprav se na prvi pogled zdi večini nesmiselno. Takšen primer je fitnes v Kamniku - predhodno so že kar trije fitnes centri prenehali z delovanjem in večina ljudi bi se temu odrekla, jaz pa verjamem v ta, kot se že kaže, uspešen projekt. Ob tej priložnosti se že sedaj zahvaljujem vsem članom Bodifita Kamnik, ki verjamejo v nas in so postali del Bodifita.«
Kaj dela Bodifit drugačen od drugih centrov pri nas?
»Predvsem osebni pristop je tisti, ki Bodifit ločuje od drugih fitnes centrov po Sloveniji. Bodifit centri izvajajo skupinsko vadbo po svetovnih trendih, zajetih v Bodifit programu, razviti so na podlagi večletnih izkušenj in znanja. Predvsem je potrebno omeniti uspešne vadbene programe kot so Just Fit, Konga, Fusion, Fit hrbtenica, Fitnes joga, Fit seniorji, vse zvrsti Pilatesa, Cyclinga in drugih oblik funkcionalne vadbe...«
Katere so prednosti Bodifita? Kdo so ključni akterji te zgodbe?
»Največja prednost in najbolj pomemben del Bodifita je strokovni kader, vaditelji in inštruktorji ter trenerji fitnesa, skupinske vadbe in pilatesa imajo za to delo potrebne licence in so strokovno usposobljeni.«
Kje črpate navdih in kje praktične izkušnje, kje nadgrajujete svoje znanje in ga osvežujete?
»Strokovni člani Bodifita se ob pridobitvi uradnih licenc nenehno izobražujejo na svojem strokovnem področju, saj Bodifit organizira veliko tečajev in usposabljanj z vrhunskimi mednarodnimi strokovnjaki ter
mednarodne konvencije na področju pilatesa, skupinske vadbe in fitnesa, kakor tudi licenčne tečaje za Bodifit vadbe. Navdih in novo znanje črpamo seveda tudi z obiski fitnes konvencij po svetu, kakor tudi različnih sejmov ter izobraževanj.«
Bodifit je postal znan tudi po svojih skupinskih vadbah. Kakšne so njihove posebnosti oziroma prednosti?
Posebnosti Bodifit skupinskih vadb so predvsem v tem, da Bodifit ponuja vadbo za vse generacije. Na vseh Bodifitovih centrih po Sloveniji lahko obiščete več kot 250 terminov skupinskih vadb na teden, in sicer body & mind vadbe, aerobne vadbe, vadbe za oblikovanje, preventivne vadbe ter različne oblike funkcionalnih vadb.
Največjo prednost vidimo predvsem v tem, da so Bodifit vadbe namenjene vsem generacijam vadečih, od mladih do starejših, ne glede na spol ali fizično pripravljenost. Vsak lahko najde vadbo, ki mu ustreza.
Prednost je tudi v tem, da imajo naši člani z eno karto možnost obiska v vseh Bodifitovih centrih. Tako lahko npr. en dan obiščejo vadbo Domžalah, naslednji dan pa v Kamniku ali na različnih centrih v Mariboru.
Novi center se je pravkar odprl v Kamniku. Kakšna so vaša pričakovanja in kaj lahko od Bodifita pričakujejo Kamničani?
Z novim centrom želimo Kamničanom ponuditi nov, drugačni center, ki ga bodo lahko vse generacije vzele za svojega. Center je sodoben, vsebuje najnovejšo, najsodobnejšo ponudbo in pripomočke, ki jih lahko najdete v svetu fitnesa, skupinske vadbe in pilatesa. V sklopu fitnesa je tudi BODIFIT TRGOVINA, kjer lahko vsak dobi kvaliteten nasvet in ugoden nakup vadbenih pripomočkov, športnih dopolnil in super živil za uravnoteženo fit življenje.
Vsekakor si prizadevamo, da ponudimo vse, kar potrebuje center rekreacije in sprostitve. Za Bodifit centre je zelo pomemben osebni pristop, ki ga bomo gradili tudi Kamniku. Strokovna pomoč, svetovanje, osebno trenerstvo ter programi vadb z individualnim pristopom so in bodo del novega centra.
Bodifit Kamnik, Usnjarska 8, Kamnik, 031 439 439, www.bodifit-kamnik.si, kamnik@bodifit.net
<u>n pohisf„.
dabor
Kamnik
Kranjska 3a tel.: 01/831 04 81 051/399 577
www.pohistvo-dabor.si
- 50% POPUST dnevne sobe ffa
alples
sestav 220 cmJ31330~'
- 50% = 656,70 eur
sestav 270 cmJ423,40~
- 50% = 711,70 eur
sestav 258 cm J-660"
- 50% = 830,00 eur
NLB Krediti za odpravo posledic ekstremnih vremenskih razmer
Za vse, ki ste v vremenski ujmi utrpeli škodo, smo pripravili posebno ponudbo osebnih in stanovanjskih kreditov, po ugodnejših pogojih od redne ponudbe:
znesek kredita je 5.000 evrov, doba odplačevanja do pet let) in
znesek kredita je 30.000 evrov, doba odplačevanja do deset let).
•	NLB Osebni kredit
•	NLB Stanovanjski kredit
Ponudba velja do 31. maja 2014.
Za dodatne informacije smo vam na voljo v vseh NLB Poslovalnicah in na telefonski številki 01 477 20 00.
nlb®
www.nlb.si
Kontaktni center: 01 477 20 00