Leto II., štev. 47 ********** v Ljubljani, četrtek dne 24. februarja IS2f. Posamezna štev. 1 K ob 4 slutnji tcblBtM i • 180 S meaeinn. .. ... IS ■ to aaed esealja ■ 900 s to iaOTOBStT* . . 4» Oglasi ca mm ctctpea (88 mm) * K •ali oglasi do 90 rtolpea (58 tam) Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko. Uredništvo: MfldoSiiera cesta «t Telefon it 72. Ooravnlitvoi Sodna ulica fit& Telefon it 38. Ba5nn fcr. potteefc.«n# štev. lL84i Ljabljana, 23. februarja, V ustavnem odboru se bije boj za svobodo cerkve in svobodo vesti. Zastopniki naroda kodificirajo temeljna načela, ki naj tvorijo podlago za razmerje med državo in cerkvami ter med cerkvijo in državljani. Opredeljujejo tozadevne pravice države, cerkve in državljanov. Kočljiva so vprašanja verske naravi; zato ni le zahteva modre politike, marveč tudi zdrave pameti, da se jih rešuje z vso zmernostjo in objektivnostjo, upoštevajoč pri tem' vse nujne zahteve modernega fesa in demokracije. Ne dvomimo, da se je ustavni odbor postavil na to stališče. Skoraj enoten je v formulacijah teh vprašani. Edinole reprezentanti rimskega klerikalizma ugovarjajo sklepom in predlogom ogromne večine ljudskih zastopnikov. V refleksu ( vidimo zopet vpitje klerikalnega časopisja, da se hoče v parlamentu zadati katoliški veri in rimski cerkvi smrtni udarec. V naši državi edinole Slovenci lahko razumemo boj, ki ga bijejo klerikalci v ustavnem odboru okoli čl. !3. Kot del avstrijske države so bile slovenske dežele pravi eldorado za rimsko-katoliško politiko. V zadnjih letih pred svetovno vojno je slovenski narod v Avstriji doživljal v drugi obliki vse torture srednjeveškega pa-peštva. V Avstriji ni bilo ne verske svo- Zastoj v ustavnem odboru. Beograd, 23. febr. (Izv.) Današnjo sejo ustavnega odbora je otvoril ob pol 10. uri predsednik dr. Ninčič. Glasovanje o členu 13, ki govori o veroizpovedih, js bilo odgodeno. Socialni demokrat Divac je predla-' gal ravnopravnost nezakonskih o-trok. Dr. Vošnjak je zahteval slobo-do izražanja misli. Pri razpravljanju o členu 14 je govoril prvi republikanec Gjcmovič, ki je zahteval slo-bodo tiska. 'Klerikalec Dulibič naglasa neskladnost med členoma 85; in 14. Cenzura se v slučaju delne' mobilizacije ne sme dovoliti. Zahteva zaščito mladine pred slabimi časopisi. Demokrat dr. Tomljenovič je izjavil, da je treba dati ustavi izraz i sedanjih prilik, v katerih se nahaja; država. Predlaga v imenu demokra-. tov in radikaicev novo redakcijo, po' kateri je tisk sloboden, začasno pa se uvedejo neznatne omejitve, dokler se ne urede razmere v državi. Nato sta govorila komunista Zivko Jova-. novic in Sima Markovič proti vsaki, cenzuri. Člen 14 je bil končno spre-j jet v novi redakciji, kakor jo je pred- j lagal dr. Tomljenovič. Beograd, 23. febr. (Izv.) Glasovanje o členu 13 je bilo danes odloženo, ker je po poslovniku potrebno, da pride nova stilizacjja tega člena, ki je ne vsebuje vladina predloga, v sejo ministrskega sveta predno more o njej glasovati ustavni odbor. Beograd, 23. febr. (Izv ) Danes so se vršila ves dan posvetovanja zaradi stilizacije ustavnega člena glede svobode vere in vesti in glede šolstva. Demokratski klub je imel popoldne sejo, kjer se je razpravljalo najprej o željah zemljoradnikov, ki so itak večinoma programske točke demokratske stranke. Nato se je govorilo o upravi cerkvenega premoženja. Proti samostojni upravi cerkvenega premoženja nekaterih verskih družb se je pojavila močna struja. Beognd, 23. febr. (Izv.) Današnja «Sawouprava» objavlja izjavo Na-staža Petroviča, da ni odložil članstva v ustavnem odboru, ampak je odšel samo na kratek dopust, s katerega se kmalu vrne. Ali smo zasedli Pag? Spil-, 23. februarja. (Izv.) Komandant italijanske vojne ladje Puglia je zahteval od naše vlade pojasnila glede izkrcanja jugoslovanskih čet na otoku Pagu. Naša vlada mu je odgovorila, da ii o tem ni ničesar znanega. Jugosiavila in Reka. RLM. 23. febr. (Izv.) Izjava »Infor-matora della Stampa» o obveznem pismu grofa Sforze Trumbiču glede pristanišča Baroš. ie do skrajnosti razburila italijansko javnost Zlasti ostro napada Sforzo »Giornale d'Ita-lia», ki iznosi vso zgodovino vprašanja o pristanišču Baroš in neodkri-tosrčno vlogo, ki jo je tu igral grof Sforza. List konča svoj napad s stavkom: Sforza ni italijanska vlada, niti italijanski narod, minister bo šel. a vprašanje luke Baroš se bo re-šlo med Jugoslavijo in Ialijo. Grof Sforza je pred rapallsko konferenco izjavil, da v baroškem vprašanju ne popusti, sedaj je izjavil, da je pristal na prepustitev luke Jugoslaviji, kar je dokaz nerazumljivega postopanja grofa Sforze. Romunija proti Kabi* buržanom« BUKAREŠTA, 23. februarja. V senatu je minister za zunanje posle Take Jonescu, govoreč o zunanji politiki Romunije, izjavil, da je brezpogojno proti povratku Habsburžanov. Med Romunijo in Rusijo ni nobene« ga vojnega stanja. Pogajanja z Rusijo se bodo vršila v Revalu. Med Romunsko. Poljsko in Češkoslovaško obstoji pogodba za zajamčenje izvedbe določb trianonskega miru. Do-brudža ostane romunska. Po padcu Tfiflisa« Pariz, 23. februarja. Poslaništvo orgije v Parizu naznanja, da so bolj-ševiki napram Georgiji pričeli sovražnosti, ne da bi bili poprej napovedali voine. Georgijski delavci so objavili razglas vsem socialističnim organiza-cjam sveta, v katerem protestirajo proti boliševiškem vpadu v Gcorgijo. Po poročilih iz Carigrada se je georgij-skim četam posrečilo, da so pregnali ruske boljševike iz mesta Aksatafli. Operacije se uspc£no nadaljujejo. Tuie misije so zapustile Tiflis, kjer vlada Reka, 23. febr. (Izv-) Na včerajšnji velika panika. V Eriwanu je izbruh- seji narodnega sveta je bilo na dnevnem redu vprašanje luke Baroš. Vsi člani narodnega sveta so odločno žila svoj sedež v mesto Koutis. nila revolucija. Vstaši so vrgli armensko vlado. Georgijska vlada je prelo- Muslimani se pripravljalo za vstop v vlado. Beograd, 23. febr. (Izv.) Danes ^ govoril, naj svoje zahteve formulira-fiode in ne svobode vesti. Kdor ni! popoldne so se sestali delegati mu- j jo, nakar jih bo proučil in jim po- bil katoliške konfesije, ni bil dober in zanesljiv državljan. Prestop iz ka-tblirizma v pravosiavje je značil za državnega uradnika izgubo službe. Katolicizem je bfl. zavarQyan po kon- krat- slimanskega kluba Kurbegovič, Vi-j dal odgovor. Nato je bila seja mu-lovič, Hadži Katič in Omerovič s! slimanskega kluba, na kateri so dde-prjcLednikom vlade Pašičem, da se | gati obvestili klub o pogovorih s pogajajo ž njim zaradi vstopa v^vta- j Pašičem. Klub je razpoložen za vstop ______da Muslimani so Pašiču obrazloži- v vlado in se pričakuje vsled tega 4ordatu,ki je bilcelo v nasprotstvu, Hi svoje zahteve, ki so skromnejše povoljen rezultat pogajanj v ž državnimi osnovnimi zakoni ter na kot so bile dosedaj. Pašič jim k od- kem. — škodo državi in državljanov. Zastarele zakonske določbe iz leta. 1868 so na nepojmljiv način ščitile moč in vpliv rimske cerkve. Katolicizem v Avstriji ni imel le pravic, marveč brezmejne predpravice in protekcije j _ __ na vseh poljih. Te predpravice so; ^i Wub tas*nfimd Mje/vllona pisarni sejTid^Vbo"^ teijale ceio dali casa tnso se mu' ljoradničkem Mubo so ^ popol-; jutrišnjem. Ce bi zemljoradniki mo-se z večjo doslednostjo denle nego d ^ intemj razgovori 0 vlad-! rebiti nadaljevali s takim obnaša- Nevarnost razkola med zemlforadniki. Beograd, 23. febr. (Izv.) Zemljo-: pa bo v klubu močnejša, se bo vide- predpravice grofom in baronom. Vso j protipredlogu. Jutri klub najbrž i njem na škodo naroda in države, je zaslombo je imel v dvoru, plemstvu. ne b£ ^ atd(t podpiranja zealjoradnički klub v nevarnosti7da in generaliteti. Bn-okracija ni le brezobzirno podpirala vsa stremljenja ljudi, ki so jemali katoličanstvo v zakup, marveč je tudi z vso svojo avtoriteto krila vsako njihovo mor?J"o kloako. Avstrijska monarhija je bila slepo orodje rimskega klerikalizma. Bila je bolj papeška, nego papež s=un. Le tako je bilo mogote, da je naš del naroda kdaj doživel dr. Šuster-šičevo strahovlado in gonje, ki so bile ž njo zvezane. Naše učiteljstvo vlade sta v zemljoradničkem klubu pride v njem do formalnega razkola, dve struji, ena je za sporazum z vla-, ker je že itak večina nezadovoljna z do, druga je proti temu. Katera gru- j dosedanjo taktiko kluba. in uradništvo je trepetalo pred klerikalnimi mogotci ter se v mukah zvijalo pod njihovimi krivicami. Kmet, obrtnik in trgovec je bil ne-j vzdržema izpostavljen sramotnemu odru katoliške duhovščine ter nji-hOvi maščevalnosti in škodoželjnosti. Z nasiljem in s korupcijo je u-spelo klerikalizmu poslati v dunajski državni zbor razen 2 do 3 državnih poslancev same syoje ljudi, katerih politika — izvzemši dobo tik pred prevratom — je bila vedno brezdomovinSka. S pritiskom in pod-kupavanjem polastili so se klerikalci ljudske volje ter postavili trinoge na sedeže deželnih odbornikov v 'Ljubljani. Na isti način so zavladali po vsej deželi klerikalni župani in občinski odbori, katerih najodličnejši reprezentant je bil pred in med vojno vzor vseh vzorov Vehovec. Ali je sploh še mogoča strašnejša doba suženjstva kot je bila za Slovence ona klerikalizma pod dr. šusteršičem? Razumemo nervoznost klerikalcev, So se v Beogradu dela ustava. Boje se enakopravnosti in enakoveljavno-sti, strah jih je pred pravico, ker so bili dosedaj vedno vajeni na Odllkovanle predsednika Pitamlea. Beograd, 23. februarja- (Izv ) Vodja deželne vlade za Slovenijo dr. Pitamic ie odlikovan z redom sv. Save II. razreda. Edinstveni vseučiiilini zakon. Beograd, 23. febr. (Izv.) V nedeljo je pričela komisija za izenačenje zakona o univerzah svoje delo. Prvo J vene goslovanski poslanik pri Vatikanu dr. Bakotič podvzel pri sveti stolici korake, da naj ostane na bivšem avstrijskem teritoriju ista podelba cerkve ne jurisdikcije kot je bila pred vojno. Vatikan se je pa postavil na stališče, da se morajo kriti cerkvene meje s političnimi, ter odbil zahtevo jugoslovanske vlade. (Op. uredn.: Ta vest se nam zdi precej neverjetna, ker se je ravno naša vlada nedavno izjavila zato, da se odtegnejo one cerk-. . , ... . .vene občine, ki spadajo pod ju- sejo je otvoril minister za prosveto ] risdikcijo v drugih državah, Pribicevic, ki je opozarjal na značaj tan m$dikcilam -ji pa naj se za izenačenja univerzitetnega zakona, -g, Justanove noye Tudi to Za predsednfta komisije je bil iz-j je svoječasno Vatikan odklonU. voljen beograjski vseuciliški profesor dr. Bogdan Gavrilovič, za tajnika pa rektor zagrebške tehnike dr. Marij Kiseljak. V vseh prosvetnih vprašanjih je bil dosežen sporazum. protestirali proti vsškim poskusom da se oddeli luka Baroš od Reke. Na koncu burne debate je bila sprejeta sledeča resolucija: Reški narodni svet, ki je priznal določbe rapallske pogodbe in se po žalostnih decem-berskih dogodkih zavezal, da bo spoštoval te določbe, odločno protestira proti vsaki nakani razlage te pogodbe, ki bo škodovala integriteti Reke. Z največjim ogorčenjem izjavlja narodni svet, da ne prizna nobenih tajnih dodatkov rapallske pogodbe, ki bi zahtevali od Reke še večjih žrtev, kot jih nalaga pogodba sama. Ako so te tajne klauzule obvezne za italijanskega ministra zunanjih zadev, niso obvezne za Italijo, najmanj pa še za Reko. Ako pa pride do tega da se vgnezdijo v naše mesto Jugoslovani, Reka bo Baroš in Delto dvignila v zrak! V samoobrani bo prinesla Reka tudi to največjo žrtev. RIM, 23. febr. (Izv.) Poročilo *Gi-ornale d' Ialia>, da je jugoslovanska vlada podvzela v Rimu demaršo zaradi prisotnosti italijanske žandar-merije na Reki se dozdaj uradno ne potrjuje. Vendar se v uradnih krogih javno poudarja, da stoji jugoslovanska vlada na stališču, da "mora biti na Reki enako število jugoslovanskih orožnikov, kolikor je tam italijanskih karabinjerov. Ta skupna žandarmerija naj bi potem nadzoro- Nova ameriSka vlada Pariz, 23. februarja- Po poročilih iz Washingtona, je Harding tako-Ie sestavil svoj kabinet: državni tajnik Charles Hughes, zakladni minister An-dre William Sraolvon, vojna Windgate, poljedelstvo Mavrice Wallace, notra-nie posle Abert Fall, pošta in brzojav William Hays, mornarica Edwin Deu-by, delovno ministrstvo James John Daviš, trgovina Hoevrer. Zopet lirmk na Du* nalu. DUNAJ, 23. febr. Kakor poročaW večerni listi, so pričeli uradniki poštne hranilnice danes čisto nepričakovano stavkati, ker jim od kabinetnega sveta vsem državnim uradnikm dovoljeni predujem 2COO kron doslej še ni bil izplačan navzlic vsem iuv gencam. Beograd, 23. febr. (Izv.) Po naj-novejših podatkih je v Srbiji 3296 šol s 4368 razredi in 4235 učitelji. V Črni gori je 205 šol s 509 razredi in 492 učitelju Skupno število znaša 208.721. Zagreb, 23. febr. (Izv ) Pomočnik finančnega ministra Nikola Kostren* čič je vsled svojega imenovanja odložil vsa častna mesta v raznih go- O cerkveni jurisdik* cifi. Rim, 23. febr. (Izv.) «La Gazetta del Popolo», ki ima dobre zveze z Vatikanom, javlja, da je te dni jn- predpravice in protekcijo. Ustava naj velja za pravoslavno cerkev, za muslimane, za katolike bi isti zakoni ne smeli veljati. Svobodo zahtevajo klerikalci za katoliško cerkev, drugim je ne privoščijo, ne priznavajo je Evakuacija Sibenlka. Šibenik, 23. febr. (Izv.) Danes so Italijani na dveh ladjah «Aurora» in «Libia> odpeljali iz Šibenika veliko vojnega materijala iz okupirane Dalmacije. Istotako so se ukrcali na ladje oddelki italijanske konjenice. Pripravljena sta že dva parnika, ki bosta odpeljala zadnje ostanke italijanskega gospodstva. Konferenca nailed-itveniti držav. Pariz, 23. februaria. (Izv.) Zaradi nastalih zaprek in potrebnih predkon-ferenc se je morala konfernca nasled-stvenih držav odgodid. Ista se bo vr- spodarskih institucijah, med drugim />anuat iii&i ija naj ui ^uiviu imu^ui u- , -. , , T T vala izvršitev opatUske pogodbe, iz- tudi ravnateljSKO mesto Jugoslovanske banke. Beograd, 23. febr. (Izv.) Minister financ je ukazal vsem državnim blagajnam, da zamenjuje bankovce po 1 K samo do količine 50 K. Beograd, 23. februarja. Vpokojeni 88 .bili dr. šunnin iz Zagreba, dr. Rade-'nik iz Beograda, kakor tudi začasni vršila razorožitev prebivalstva in kontrolirala odhod Iegionarjev iz Reke. - Zdravstveno stanje Masaryka. Praga, 23. febr. (Izv.) Zdravitve- no stenje predsednika Masarrka se « - J ocividno boljša m je ze toliko po- Ivanič k»r ^ bili lzvoreni M p«, ranljivo, da razmišljajo zdravniki o! siance tem, kako bi se podal na jug bodisi sedaj v dobi rekonvalescence, ali šele pozneje, ko popolnoma okreva. Beograd. 23. febr. (Izv.) Minister prosvete Svetozar Pribičevič je bil danes popoldne ob 17. uri sprejet v avdijenci pri regentu. lo ^edit "120 milijonov kron za i> BeogTad, 23. febr. (Izv.) V sobo-, aDTarnp rpfftrmp nn izdela- Beograd, 23. febr. (Izv.) V svrho likvidacije ministrstva za izhrano in obnovo "zemlje se napravi likvidacijski odsek v področju generalne direkcije državnega računovodstva. Beograd, 23. febr. (Izv.) Ministrstvo za agrarno reiormo je zahteva- . , a/ , . . . . „ ! vajanje agrarne reforme po izdela-lo dne 26. t m. bo odpotovala v Pa-: Jpro|ramu. rlz deputacija beograjske občine, da 1 s izroči Millerandu, Briandu in Gau-vainu diplomo o Častnem meščanstvu mesta Beograda. Deputacija sestoji iz predsednika občine Karajo-vanoviča in treh spremljevalcev. Beograd, 23. febr. (Izv.) Vlada je z ukazom regenta od 22. t. m. raz- Praga, 23. februarja. (Izv.) „Tribu* na" poroča, da se je zdravstveno stanje predsednika Masaryka toliko zbolj-šalo da se vrše priprave za njegova potovanje na jug. Beograd, 23. febr. (Izv.) Minister za narodno zdravje je poslal v Dalmacijo večjo sanitarno komisijo s državljanom. Versko strpnost pre- šila šele v mesecu aprilu in to ne v dru^e. sami so fana- . P.-»ri<->rnci» it> hilrt nrv.*ifT»r» iavltMi/: povedujejo zs druge, sami so fana-: Portorose. kot je bilo prvotno javljenc, grde: tični nasilneži. I amoak na Brionskih otokih. rešila dr. Markulina, poverjenika za notrebmm materijalom, da preganja socialno skrb v Zagrebu, poverjeni- kugo, ki se je poja\ Qa tamkaj po ških dolžnosti. Dr. Markulin je iz- poročilih zdravstvenega odreka v ročil danes svoje agende najstarejše- Dalmaciji in zavzema večje dimenziie mu uradniku poverieništva. i - P. Pestotmk: Sokolska idefa v države. Zafcaj je veliki irarcoski državnik iasbes pred 13 leti izvedel ločitev - rkve od države za Francijo. Ne jadi vere, ampa& ker je klerikalna ihovščina postajala z načinom svo-. vzgoje v šoli in cerkvi nevarna dr-;vrlim uredbam in državnim nače-;m. Politika duhovščine v vseh ka-liških državah stremi za tem, da čc opore v kralju, v dvoru in vobče tistih višjih krogih, ki imajo obrt vrokah. Načeloma jim je vsaka ;pubiika zoperna. Zato so vzgajali i* Francoskem mladino v protirc-ublikanskem duhu in pripravljali udstvo za tako politično duševno izpoloženje, da more priti do pre-rata in da se nekdanja, klerikalni ?olitiki vdana kraljeva rodbina mo-3 zopet vrniti. Moralo je priti do TČitve. ako Francozje niso hoteli propastifi države in svojih držav-jariskih svobod. Toda z ločitvijo erkve od države se niso dotaknili vere same, niti verskih svoboščin, "rancoski katoliki so po novem za-:onu ustanovili svoje verske občine n država jim je dala brezplačno v uporabo cerkvene zgradbe. Duhovnika vzdržujejo tisti, ki ga hočejo imeti V šok pa ie vpeljala država vzgojo v ljubezni do svoie domovine in pravo versko vzgojo: spoštuj dobro, izogibaj se zla, ljubi svojega bližnjega. Ker je bila kierikali^mu iztrgana iz rok posvetna oblast, seveda duhovščina te naredba po ce iem svetu preplela. Prerokovala ie Tsrzlično propast naroda. Svetovna vojna, v kateri je baš francoska omlaoina doprinesla dokaze najsijaj-aeiše moralične vrednosti. Katoliška cerkev v Franciji pa živi v polni svobodi in neodvisnosti in versko življenje med francoskim ljudstvom :s najmanj tako globoko, kakor je bito ono v najčmejši Avstriji. Pri nas klerikalna duhovščina ni ra. kralja, ker v novi državi so v večini pravoslavni s pravoslavnim kra-?l«n na čelu. Duhovniška politika je premišljena in zvita, ker se opira na .zkusnje dvetisočletne preteklosti Načrt ie priprost: širiti nejevoljo med ljudstvom, pripravljati razpoloženje za odpor, slabiti državo, da v oslabljeni državi lažje izpeljejo svoje posebne namene, ki se krijejo z interesi klerikalne politike. Tudi način za postopanje pri zasledovanju končnega cilja jim narekuje preizkušena praksa: cavzgor prijazno lice uda-iosd in zvestobe, navzdol pa dražiti ljudske instinkte in skrivoma širiti nezaupanje do države. Vsaka država ureja vzgojo po šotah tako, da vzgoja podpira v svo-r h posledicah držsvRO misel in dr- žavne koristi. Država smo danes mi vsi. Gospodarsko krepka, na znotraj urejena in finančno neodvisna država pomenja našo ljudsko moč, naše blagostanje, našo svobodo in upanje na "svobodo tistih rojakov, ki so še izven naše meje. Ta načela so raero-dajna v političnem svetu celega sveta in tudi za nas. šola ni zasebna stvar, vzgoja je v pni vrsti javna in državna zadeva, zato stremi pametna prosvetna politika v vsaki državi, da ukine zasebne šole, ker nima država zadostnega jamstva glede smeri v privatni vzgoji. — Koliko nedolžne krvi je bilo prelite za načela, komu pripada vihovna prosvetna oblast ali državi a)i cerkvi. Podlegel je Vatikan. Države pa so mu še nadalje pustile izvrševati neomejen vpliv na vzgojo ljudstva, dokler ni vatikanska politika sama spravila svoje, skoro neomejene duševne suverenosti v absurdnost. Zakaj so evropske države prisilile pred 150 leti papeža Klementa XIV., da je razpustil jezuitski red! Papež sam priznava v svojem tozadevnem «breve», da so jezuitje provzročili mnogo zla in sovraštva, da so bujskali ljudi proti državi, da so biii preveč pohlepni po premoženju, da so podanike odtujili državi in so hoteli svoj red postaviti za izvrševalca politične kontrole Vatikana nad državo. To j? j Politični beležke -F Italijanski delegati. Med delegati, ki jih je imenovala italijanska vlada, da sodelujejo pri sklepanju trgovskih in kulturnih odnošajev z Jugoslavijo, se nahajata dva moža, katerih preteklost sta jasen dokaz, kako razumeva Italija te odnošaje. Prvi tak mož je predsednik italijanske trgovske komisije, Iginio Scarpa. Gospod je rojen Rečan, svojo kari-jero je začel kot politični uradnik pri glavarstvu v Voloski, kjer je bil največji nasprotnik vsega, kar je bilo hrvatskega in slovenskega, zato je v pokojni Avstriji hitro napredoval ia prišel na namestništvo v Trst, kjer je nadaljeval svoja delo s tako vnemo, da je postal celo avstrijski plemič. Na tem mestu je ostal do preobrata. Sistematično je preganjal Slovence; ko je stopila Italija v vojno, je bil največji Nemec in avstrijski patrijot. Po prevratu ie postal naenkrat velik Italijan, znal se vriniti v italijansko upravno službo in dosegel, da rou je sedaj ital. vlada poverila tako delikatno nalogo v trgovski komisiji Drugi mož je šef italijanske misije Francesco Saiata, rodom iz Nerezine na otoku Lovnju. Kot dijak ee je poitalijanni, a vse svoje življenje je posvetil delu proti Slovanstvu. Solata je bil v rokah Vatikana orodje proti pokretu za staro-slovensko bogoslužje, napisal je knjigo «Gtego!ica na kvarnerskih oto-kih>\ v ka*°ri j? dokazoval, da je zahteva po glagolid zgodovinsko in \ j-vikcvno neutemeljena. Saiata je bil je gospodarsko in notranjepolitično j življenje izredno važno mesto v sred-1 nji Evropi in na vzhodu. Vprašanje j sporazuma med Češkoslovaško in' Poljsko je danes težavno, ker so Poljaki nezadovoljni z rešitvijo tešinj-skega problema in ker se dajo voditi misli, da jim škoduje ukinjenje prevoza vojnega materijala skozi češkoslovaško. Končno je dejal: Naj si Poljaki svoje življenje kar najugodneje urede, mi jim ne bomo pripravljali nikakih težkoč, toda tudi za njimi ne bomo tekali. Nikakor nimamo namena komu Škodovati Prosvefa. — Ftr?M baletni večer. Gledal«« Hst poroča, d d piše «Epoha» v Beogradu obširno o ruskem baletu, !n da imena]« Fromanovo, Beketijevo in Froraana »prve koriieje plesne umetnosti na svetu«. Sinoči smo imeli priliko videti te umetnike na naSem odru in to, kar smo videli v poini meri potrjuje to pobvato. Gledališče Je biio polno. Ruski umetniki $o podali svoj izbran program, ki ga je publika sprejemala z navdušenim ploskanjem. »Umirajoči labud* m »Mačji ples* sta se morala ponoviti. Opozarjamo na današnji večer e izpremenjenim programom. — Zagrebški aObzor« w je razjezil, fcet smo kot kronisti omenili po zagrebških listih kratko vest o razstavi kiparja Scar-po in slikarja Pačenca. ki je bila deloma 3la,bo ocenjena. Omenili smo mimogred* tla sta oba razstavljavca a čenča zgrebško višje umetniške šole. Tega. ne bi bili sme li omeniti kajti t-Obzor« vidi v tem tendenco, češ, hoteli smo z«frkniti Hrvate ~ Nemiri v Italiji se nadaljujejo. Iz Milana poročajo dne 22. februarja: Listi poročajo, da se množe spopadi med socialisti in fašisti V Bariju je bilo mnogo ranjenih. Fašisti so pretepli socialističnega poslanca Astnara m Campenilija. Tudi v mnogih krajši province Verona je prišlo do spopadov, pri katerih so sireljali radi te šole. Ce je bila naša. notica po iz revolverjev. V Trstu SO fašisti ^ršna, kar se tiče FrangeSovega ufc-.ca med aneksijsko proslavo vdrli v delavsko zbornico. Pri tem je bilo nekaj ranjenih. -f Za gospodarsko vzpostavitev Avstrije. Iz Londona poročajo dne 23. februarja: Minister Leucbeur, ki ki je baje jsk talent, to s tem radi popravljam?- Odločno pa odklanjr-vsako tendenco proti umetniški *oIL N« sprotno, ravno mi smo tleti, ki «xr.o u postavili nsJogo tezn£xiti Slovence z u-metniSknni razmerami na Hrvatskem in to ravno red.- spoštovanja, ki ga gojimo , , • , . . j _ čo njihove umetnosti. Ce morda tndi res je dospel^ semkaj^ bo nanudoma po- (ViJja n^^aa soIa ^ rJ na ^n, toii ko je gotovo, da je to do eed«j daJeč najboljša umetniSka šola v na Ji državi in di bi se ravno mi Slovenci radi ponosili • tako šolo. dal poročilo, ki ga je na prošnjo pariške konference izdelal glede olaj-šave gospodarske vzpostavitve Avstrije. _ papež razpustil in za vse čase uničil ta red, ki je delal samo za duhovniško stanovsko in papežko politiko in [e postal nevaren ctržavi, ljudstvu in človeški svobod!. Toda kferikalizem ne drži besede — oživel je jezuitske bojevnike po preteku 40 let. Duh in tendence tega reda hočejo dobiti danes predvlado v zapadnem delti naše države. Ne gre za vero. ne gre za verske boje, gre pa za veliko vprašanje, ali naj ima vpliv na izobrazbo in smer v vzgoji naše mladine država in državni misli zve3te institucije,-ali pa protinarodni in protidržavni klerika-lizem. Že davno je padla odločitev, da je vzgoja državna zadeva. Varu-štvo klerikalne politike nad našo šolo je bilo zrušeno obenem z razpadom pokvarjene stare Avstrije. Svetovna vojna, za katero so se s toliko vnemo in navdušenjem izpostavili naši klerikalni krogi od škofa do kaplana, od šusteršiča do Vehovca, ie-prinesla tudi našemu narod« iztrez-nenje. Kri ni tekla zastonj. Predvojni časi se ne vrnejo več, pa naj naši klerikalci še tako glasno biiejo plat zvona. Nikdo r,e vidi požara. Vidimo le plamen naše svobod ',em zboru. Med vojno je pobegnil v Italijo, kjer ie dokazoval italijanstvo Primorja in postal šef oddelka za •rosvobojene» kir.je. Ta dva moža je imenovala italijanska vlada, da sklepata z našo državo ^prijateljske* odnošaje. Kakor vse njihovo življenje, vodilo jia to tndi pri pogajanjih sovraštvo do vsega, kar je našega! Zato je dolžnost naše vlade, da ime- potuje danes popoldne preko Ljub-nuje v našo delegacijo može, ki bo- liane v Pariz in nato v Anglijo. * OSEBNA VEST. Prof. dr. Matija P o t o č n i k je odlikovan z redom sv. Save V. razreda. * ODLIKOVANJA V ŽELEZNIŠKI SLL:2BI. V priznanje požrtvovalnega izpolnjevanja dolžnosti in vzdrževanja reda in mira na železnici so odlikovani z redom sv. Save V. razreda Fran K o k a I j, višji inšpektor in šei obratnega vodstva v Celju; Fran Fine, strojni komisar in šef kurilnice v Ljubljani; Aaolf Suma, pristav ■nirilnlce na Jesenicah. Ljnbliana, 23. februarja • RAZMEJITVENA KOMISIJA. ■ vsi enaki, Deatschosterrcicher*. Nad-Danes opoldne so napravili člani ju- učitelj Kogelnik v Zitarivasl kot na-goslovenske delegacije pri razmejitveni komisiji general Maister in polkovnika Ječmenič m Daskalovič ter člana italijanske " delegacije general Vaccaelli in polkovnik Garibaldi pri vodii deželne vlade dr. Pitamicu svoj oficielni obisk. Vodja deželne vlade je popoldne članom obeh delegacij vrnil obisk. MINISTER DR. KUKOVEC od- do znali parirati delo teh italijanskih delegatov, ki bosta gotovo poskušala vse, da oškodujeta naš narod. -f- Verska toleranca. Klerikalni listi so z veliko slastio izrabljali poročila o govoru minisira za vere, Marinkoviča, ki je baje v nekem govoru v Sremskih Karlovcih povdar-jal zasluge pravoslavne cerkve za naše osvobojenje in ujedinjenie in da gre zato pravoslavni cerkvi v naši državi prvo mesto. Ministrstvo za vere sedaj odločno dementira to vest _ in citira oni del ministrovega govo-jne rudarske direkcije Viktor Gosti-- . - . čelnik aprovizacije, odklanja Slovencem živila, češ da oni imajo vsega dosti. Kmet Anton Kos v Slovenjah je imel od kneza Rosenberga v na-;em travnik, ki ga je v jeseni pokosil in imel otavo v šcpl. Gerent v Globasnici Simon Kubar Inemčur) je dal šupo s silo odpreti in odpeljati otavo k sebi za lastno porabo. Oškodovani se je pritožil pri občini in orožnikih, pa so mu rekii. da Kubar že ve kaj dela.* Simon Pintar v Kre-janah je glasoval za Jugoslavijo in zato mu je predsednik krajnega šolskega sveta prepovedal jemati vodo iz šolskega vodnjaka, četudi se jc Pintar posluževal tega vodnjaka že ^ *let'pROTIDRŽAVNE DEMONSTRACIJE vojniških nemsisutarievv Šoštanju. Dne 20. t. m. co pripeljali iz Vojnika truplo tamkaj umrlega zdravnika dr. Bremschaka v šoštžnj in je položili v domačo grobnico. Pogreba so se udeležili tudi nekateri člani vojniškega gasilskega društva iB V*I MFNOVANI a! Inso^ktorClav-;vuniforcii vkljub izrecni pre-vfcnf rži1 povedi vodstva društva. Po pogrebu Uredba vlšfega šolskega sveta v Lfubllam* Beograjske «Složbene Novine» ob-j lec; en zastopnik povčrjeništv:a za Ovijajo v številki 40. z dne 22. febru- j socialno skrbstvo. Predsednika, ki rja «Uredbo o poslovanju višjega mora biti izbran iz skupine ravna-olskega sveta v Ljubljani*. Dokler j feljev in učiteljev na srednjih šolah ■e stopi v veljavo nov šolski zakon, j in učiteljiščih, ia podpredsednika Vi določa delokrog in sestavo šolskih ! imenuje minisier prosvete. oblastev, se s to naredbo odreja med ' Irugim: Višji šolski svet v Ljubljani opravlja posle bivših deželnih šolskih svetov v^ ozemlju, ki je od bivših vojvo-din Kranjske, Štajerske in Koroške pripadlo naši kraljevini ter v Prek-murju. Zoper odločbe višjega šolskega sveta v upravnih zadevah in pritožbe, če pa odloča v kolegiju ali senatih o disciplinarnih zadevah, je dopusten priziv na poverjeništvo za uk it bogočastje, ki ga je vložiti tekom 14 dni izza vročitve razsodbe ali odločbe potom višjega šolskega sveta. Dsn vročitve se ne vračuna v to ciobo. Čl3ni višjega šolskega sveta v Ljubljani so: predsednik: podpred--ednik; eden ali dva upravno-gospo-darska poročevalca; višji šolski nadzorniki, ki se imenujejo v poirebnem številu in v mejah državnega prora-ima; dva zastopnika verouciteliev .na srednjih šolah, učiteljiščih, me-sčanslah in ljudskih šolah; dva za- Glede zastopnikov družb Ln stanov določa uredba: Škofijska ordi-narijata v Ljubljani in v Mariboru imenujeta po enega zastopnika in namestnika verouciteliev; zdravstveni odsek za Slovenijo enega zastopnika in enega namestnika; občinski svet ljubljanski enega zastopnika sta-rišev in enega namestnika; poverjeni štvo za kmetijstvo enega kmetovalca in enega namestnika; poverjen štvo za socialno skrbstvo enega zastopnika in enega namestnika, po možnosti izmed varstvenih sodnikov. Zastopniki učiteljstva se volijo v dveh skupinah. V skupini učiteljev srednjih šol in učiteljišč voli vsak upravičenec enega zastopnika in enega namestnika; v skupini učiteljev meščanskih in srednjih šol pa dva zastopnika in dva namesinika. Poslovna doba višjega šolskega sveta traja dve I-sti Poslovna doba z dnem 1. januarja 1918. postavljenega višjega šolskega sveta ter članov in namestnikov, ki se v zmislu te Muslimanska jagoslovanska or-j ganizarija. Zajedničarski listi že delj i časa javljajo o razkolu v organiza-| ciji, poročajo, da viada v klubu po-j polno nesoglasje glede načelnih i vprašanj. Zadnji čss so javili, da bo posL Karamehmcdovič s Korkutom in nekaterimi poslanci izstopil iz kluba. Oficijelen komunike organizacije pa izjavlja, da so vse te vesti neresnične, ker niti v stranki niti v poslanskem klubu ni bilo nikdar načelnih nasprotstev. Tudi vesti o temu, da je Koricut efendija odložil uredništvo strankinega glasila Pravde, so neresnične. Dalje se pravi v komunikeju: Jugoslovanska muslimanska organizacija bo vodila pregovore z vlado kompaktno na temelju popolne soglasnosti med vse-mi jflani kluba in vodstva stranke. -f- Zborovanje zaupniko7 demokratske stranke. Upravni odbor demokratske stranke v Dalmaciji je sklical na dan 6. marca zborovanje zaupnikov cele pokrajine v svrho izvolitve pokrajinskega odbora in nadaljnje organizaciie stranke. ■f Dr.Beseš o Poljski. Iz Prage poročajo dne 22. februarja: «Tribu-na» priobčuje izjavo češkoslovaškega ministra zunanjih poslov, doktorja Beneša, katero je podal pred svojim odhodom v London pri posvetovanju s Sapicho. Glede odnošajev Rmnanije proti Poljski, katerih podlago tvorijo inieresi na razvoju ruskih razmer, je dr. Beneš poudarjal, da doslej ni nobenega dogovora me- snskih in ljudskih šol; en zdravnik; J 31. jam:?rja 1921. f.n zastopnik starišev; en kmetova- tredbe imenujejo ali voliio s=mo za i med Poljsko in Rcmunijo. Sodelo-dveletno dobo, je potofta : (-"crn i vanje Rumuniie s Poljsko bi ne na- sprotovalo koncepciji male entente. Poljska bo zavzemate, ko uredi rvo- uradnikov Ljubljani so imenovani: policijski svetnik Oskar Vračko in policijski svetnik dr. Josip Mleknš, oba pri policijskem ravnateljstva v Ljubljaa', za višja policijska svetnika; višji policijski komisar in vodja policijskega komisarijata v Mariboru dr. Ivan Senekovič za policijska svetnika O-kraini komisar pri okrajnem glavarstvi v .Maribora dr. Dionizij Maraž je dodeljen v nadaljnje službovanje jonalih pesmi in s hajianjem, lakor da bi se nahajali v Avstriji. Ko se je zmračilo, so postali še boij predrzni. V Breznikovi gostilni so ponovno zapeli «Die Wacht am Rhein» in vpili <'Heil Deutschosterreich^. Ko jih je končno na cesti zavedni narodni obrtnik Ravljen, ki ni mogel več prenašati izzivanja, te nemškutarje pozval k redu, so se kakor sršeni zakadili vanj, ga pobili na tla in še na tleh obdelavali z nogami. Raztrgali politični ekspozituri v Cerknici. Pro-, d obleko." Pripominiamo, esor na realk, v Idriji dr. Fran Kos; ^ je a ' ^^ red2r šek sr^l trenutta, ko so nemčurji že opra- skem muzeju. V računski sluzbt so m . d , Policijiki reIej.ent imenovani: računski asistenti pri po-! . 3 , - J, verjenišhTi za socialno skrbstvo Franc Schott, Anton Porenta in Mirko Bencdik za računske oficiale, gimnazijski abiturijent Franc Zavašnik pa za računskega praktikanta pri poverjeništvu za kmetijstvo. * OBČNI ZBOR SAMOSTOJNE KMETIJSKE STRANKE bo v nedeljo dne 6. marca v Mestnem domu v Ljubljani Če bodo parlamentarne razmere dopuščale, se udeleže občnega zbora — kakor poroča »Kmetijski list* — tudi poslanci iz Srbije, Bosne in Dalmacije. • NASILNOSTI NA KOROŠKEM. Ravnatelj Schmatzer v »Eisen- und Stahlwerke-Ges.» v Borovljah je odpustil 12 delavcev-domačinov, ki so delali pri podjetju že 5—10 let in nadomestil ravno toliko tujih nemčur-jev. Žigosanje avstr. vojnih posojil velja v nekdanji coni A samo za nemčurje. Lešniku v Pllberku, 5d ie bfl svoiečasno prisiljen podpisati 6GC0 kron posojila, so žigosanje odklonili, češ, naj gre žigosat v Srbija Učitelj Forz je slovenskemu kmetu, ki se je hote! pri ljudskem štetju vpisati kot Slovenca, rekel. za mesto in okra: v slovenjgraškem političnem okraj« z jezikoslovnega, zgodovinskega ir: s stališča naredi govorice napačno; pravilno ime pa je «S!ovenjgradeo. Deželna vlada je pozvala urade, naj rabijo pravilno označbo cSlovenj-graaeo. • KOLIKO JE NA TEM RESNICE' Iz Dr*veke doline nam pSSejfr 0elov&5 lieti objavljajo naaladnji prigodafc: Ko fo ss selili jugoslovanski uradi ia ooca A, so v Plfoerku neodgovorne oseb« vzela iz davčnega arada računski stroj, k! je b3 lan avstrijske uprave. Ta stroj je bD prinešen 'J nekemu Lahcvniku v Preval« m francoski konzul je odšel z davčnim praktikaniOm Božičem iz PlTberka V Fre-valja, da C8 000 kron vredni stroj nazaj prinese. Predno pa sta prišla v Prevale, je in PUberka tja odšel ponoči sodni sluga Bezjak, ki &o je pri Lahovniku v Preval jab oglasil s pozivom, naj stroj skrijejo. Prišedša odposlanca sta v resnici prišla prepozno, bajti opozorjeni Lahov nik je poskrbel, da se je stroj — zgubil. Ko so pa pričeli jugoslovanski urad! v Prevaijah uradovati, je davčni urad za hteval od Lahovnika stroj nazaj, ker 'ji ga moral po naročilu ljubljanske deželne vlade prinesti na mejo ln vrniti pliberške-H»n odposlancu, Davčni urad je v resnici dobi od Lahovnika po zvijači skriti stroj, g3 je pripeljal v svoj urad in opozoril (lavČni nrad v Pliberku naj pride gotovi dan ra mojo. Ponoči tislega dne, ko so prinesli stroj v pisarno, pa ga je nokdo U Sele provizorično prirejenega nrada 'z- Faknil in pliberškl odposlanec je zahfe-lISOOK odškodnine, ker je zastonj prišel konjem na mejo. Po dolini se je takoj zvedelo za tatvino ln vsi so uganili, da stroj ni bil ukraden temveč drugič skrit. O sumljeni so bili Lahovnik, nokj Suhadol-nik ln ist: Be/.jak, ki je že prvopot ponoči brihitel iz Pliberka v Prevalje, da so stroj skrili Davčni urad v Prevaijah je posla! Jriadi obširno poročilo, hkratu pa tudi na-fznanil slučaj orožnikom, detektivom, po-iiciji v Maribor, davčni nrad v Pliberku /pa finančni oblasti v Celovec. Vlada v (Ljubljani je poskrbela, da so bili povzročitelji nečedne zadeve premeščeni, nemški tisti pa kričijo o »jugoslovanski ne-pošt? I lost-i«. Detektivi so baje davčnemu uradu seli javili, da stroj ni ukraden, temveč >am> skrit, in bi se takoj našel, ako bi lavčni urad molčal, da bi ne bilo zamere. Detektiva sama bi ga prinesla. — Tako lemški tisti. Zahtevamo od kompetentne Dblasti, da zadevo pojasne in ne puste aašega poštenega nradnišva blatiti. De že!na vlada naj pove, kaj je z računskim strojem; kdo je posegal nedovoljeno vmes koliko je resnioe na nemških vesteh. M Mežice do Dravograda smo vsi priza deti na tem dogodknl • NOČNA NEZGODA KOMUNISTIČNEGA POSLANCA. Iz Sa-ajeva poročajo: Komunistični poslanec Lastrič, znan po svojem pretepu socialdemokratom Brkičem, se ie pretekle dni zabaval v nekem banja-uškem lokalu in vžival, ko so mu |igani za dobro plačilo igrali bolj-eviške pesmi. Proti temu sta protestirala dva dela/ca in odšla iz loka-Lastič pa je šel za njima in ustreli dvakrat iz revolverja proti delav-em in enega ranil v glavo. Drugi, je zazdelo, da se je nekdo odstranit Skočil je takoj na dvorišče in zasa-čil tamkaj nekega mizarskega delavca, ki si je nabasal že precej blaga Tat je bil oddan takoj roki pravice * POŽAR V KLECAfI. V Klečali pri Ljubljani je v nedeljo ponoči izbruhnil požar, ki je vpepelil hišo posestnika Čemažana. Gasilnim društvom se je posrečilo omejiti ogenj na omenjeno poslopje. Skoda je velika. Kako je požar nastal, se doslej ni moglo dognati. * NAVIHAN GOSPOD CASA-NOVA. Na Jesenicah se je pojavi mlad človek France Cerjak in je kmalu osvojil srce samske kuharice Ivanke Gregorčič, kateri je pod pretvezo, da jo vzame v zakon, izvabil 68S6 kron in pozneje odšel, češ da gre na ^Štajersko orehe kupovat* Svojemu tovarišu Antonu Petaču pa ie odnesel 1500 kron vreden suknjič. Kriminalni organi ljubljanskega pol ravnateljstva so ga včeraj zjutraj aretirali v nekem prenočišču Kolodvorske ulice Denar je ves zapravil. Se-dai bo tri orehe v zaporih. * Osnivanje pravoslavne crkvene op. Stlne a Ljubljani. Poz i vaju se 6vi stanov-nici Ljubljane i okoline, koji s« pravoslavne vere, da d od ju n nedelja dne 27. febrnara n 10 časa prepodne n zbornicu Deželnoga dvorca na osnovafceljnu skup-štinu pravnoslavne crkvene opštine. — Pripravni odbor. * Tečaj za srbohrvaščino. Sokol II ponovno opozarja na tečaj za srbohrvaščino, ki se prične v četrtek dne 24. t. m. ob pol sedmih zvečer na tukajšnji realki. k * Jngoslovensko napredno ahademično društva »Jadran« priredj dne 8. marca-t. L »Slovanski večer« z akademijo in plesom. Sodelujejo: Češka obec, Ruski kruzok, Društvo ljubiteljev poljskega, naroda in akademično društvo »Jadran--. Čisti dobiček je namenjen Jadranovi knji žnicL — Odbor. k * Jugoslovansko napredno akademično društvo »Jadrana ima svoj redni občni zbor v petek dne 25 i. m. ob 20. uri v Narodnem domu. — Odbor. k st SSK »Sparta« sklicuje za petek dn* 25. februarja ob sedmih zvečer sestanek članov pri »Novem Svetu*. Pobiranje članarine. Važno. Psrotno socSišle. Ljubljana, 23. febr. ., . . - , . , T __, -- ■ i Vlom v vevško papirnico. Mlada Sit. oeiavec je nato napaoei Lastnca in veka. e,egan.na, zastavna in krepkih rok - . na ^a^agnjj zatožni klopi pred po- roto: France Kožuh, 201etn! delaveo iz Zadobrove. in France Tome. 201etnl delavec v Vevčah. Dne L oktobra I. !. noči sta v družbi nekepa zlogl.i«noga Martina G-istlnčarja, ki je pobegnil, vdrla v skladišče vevške papirnice in odnesla dve hali ov&je volne v vrednosti 25.COO K. Pred poroto sta bila danes obsojena vsak na pet let težka ječe. Predsednik -vet. Ve-dernjak je zaključil sodbo: »Dobre, moč ne roke imata, a nočeta delati! Tam doli v Vevčah je pa svat tako Izprijen, da je težko najti poštenega človeka.« M. D. v Polju je znana klerikalna občina. Velike podstrešne tatvine. Lansko po let je so bile v lepših ulicah Kolodvorskega okraja na dnevnem redu drzne podstrešne tatvine. Tat je znal vedno izslediti pravo podstrešje, kjer so ftranfce hranita večje zaboje perila, obleke in drugih stvari. Teb tatvin ie glasom obtožnice obdoben in osumljen °tzr svedrovec Na ca Maček, rojen leto 18S3. na Vrhniki, ključavničar. Obtožnica navaja, da je j!la strankam: Amaliji Klander, Ani Mallvjevi, Tereziji Martelančevi, dr. TiEri Sarabo-novi, Josipa Bratokn, Ivanu Pssarju, ga tako pretepel, da so ga morali vsega krvavega prepeljati v sarajevsko bolnico. , * NEPOŠTEN CARINSKI URADNIK. Kakor ie dosmala preiskava. ie mariborski carinski uradnik Neoorrucki. ki ie dvakrat fingiral roparski naoad na svoio osebo in se ori druci Driliki sam obstrelil s samokresom, oškodoval državo in stranke za znatno vsoto denaria. Tako ni vkniiževal glob in manipuliral tudi z zanlenie-nim blaeom. IzmaniDuIira! ie tudi Dreceišnie vsote trošarine, tako da znaša skupna Doneveriena vsota par stotisoč kron. Izročen bo ta-koi. ko okreva, državnemu oravd-ništvu. " KOD SO FALZIFIKATI 20DI-NARSKIH NOVČANIC RAZŠIRJENI? Razni špekulantje, ki bivajo na Dunaju in inozemstvu in imajo vodilne vloge pri naših podjetjih, so donašali v Jugoslavijo faizifikate 20-dinarskih novčanic in jih razpečavali med delavstvo industrijskih krajev. Tako je bilo zelo mnogo falzifikatov pri nekem tovarniškem podjetju v bližini Ljubljane Tovarna je bila pozneje, ko so doznali za te ponarejene novčanice, moralno prisiljena, da je delavcem izmenjala vse te novčanice, s katerimi jim je bila preje plačala tedensko mezdo. '.CERKOVNIK - CERKVENI IAT. Župnik Završek iz Ptuiske eore ie že dalie časa opazoval, da mu nekdo krade denar iz zakristije. Zato ie naročil cerkovniku in orsranistu. nai dobro zapirata za-Knstno. Ni se mu niti sanialo. da t^šUatu Dcd svoio streho. O bin-toštih ie bilo v shrambi okoli ti-tiZ \r.0n cerkveneea denaria. Žen-nn^ni s? ¥e zvečer v cerkvi, so Fn v r J-ako, ie cerkovnik s sve-v jln l'stikal iz Shrambe nekaj ?unn?k ie. prišel drugo iatro nI ^'J&iO- ™ našel bla-Sumil ie tako i cer-kovmka in ea ovadil, toda ta ie pred sodisčem odločno taiil tatvi-on. Ker oa ie nri svoiih izpovedih rašei ponovno v nesoelasie. is bil V torek zvečer je sel kavarnar in tr- skupni vrednosti 6C\076 kron. Policija tatn dolgo časa ni mogla izslediti, ker je vedno znal primeren čas izrabiti za, »vojo podstrešne ekspedicija, tako, da so strau-ke vlom zapazUe šele no daljšem časa in bo bHi navadno vsi sledovi že zabrisani. Po prečitani obtožnici je predsednik j svet- Vedemjak vpra.%1 obtoženega Stanka: »AR se čutite kritega- kar je zapisa no v obtožnici?« Obtoženi Maiek ogor čeno: »Prosim, gospodje porotniki, na 5u-tlm fce krivega, le samo v tem. kar sem kupil!« Predsednik: »Ali ste vzeli te stvari?-' Na mizah pred porotniki so razgrni« ne razne stvari. Obtoženec: »Jaz, jas, da sem, gospodje, te cunje kradel? Se na um mi ni prišlo!« Indicijski dokazi glede teh podstrešnih tatvin so zelo težavni, ker številne oškodovale priče ne morejo ničesar pozitivnega izpovedati Zaslišanih je bilo v celem 22 prič. Porotniki bo štiri slučaje podstrešnih vlom6v z 10 proti 2 glasovama zanikali, ostale pa- soglasno potrdili. Porotno sodišče je nato Ignaca Mačka obsodilo na osem let težke ječe Razprava je trajala do pol peto ure p-> poldne. Po končani razprav: so organ! kri minalnega oddelka policijskega ravnateljstva izvedli temeljito porlnstracijo posln o-Aveo Wrvc « rVHit i šaiočcga občinstva. Okoli 50 oseb je mi go\ec Kos v C&ju Slučajno pogledat romatJ ^ v prazno porotno dva svojo trgovino ker je bil dalj časaLn0, kjer so^o^ temv"' : oa doma odsoten. Ko je odpiral vra- j rsll. Zaprli so pet oseb-ia, je zaslišal v ozadiu šum in se mu t ' - O oUa^hkah. Naši gospodarski krogi razmotiiva-jo vprašanja vseh strok industrija, malo zanimanja p& kažejo za vele važno oblačilno Industrijo. Pričelo ie je ponekod odgovarjati konvunente od nakupa, da bi se vrled zastoja blaga uplivalo na znižanja cen obleke. Vendar pa to nI prava regulacija cen. Pravilneje M ee dala doseči, ako se skrbi za to, da ee razvije domača industrija, ki bi mogla uspešno tekmovati z vnanjo. In to ni nemogoče, ker predpogojev za uspešno razvitje oblačilne industrije pri nas ne manjka. Odloča sem ee zato nekoliko posvetiti v razmere te stroke, da razjasnim položaj merodajnim fak torjem in tndj naši javnosti Nisem hotel do sedaj o tem razpravljati, da t» zbuditr suma lastnega koristolovstva, spodbudila pa me je notica, ki je bila zadnje dni ob javljena v raznih, tudi naših domačih listih, in ki se glasi: »Ponndba obleke. Osješka trgovska zbornica opozarja interesente, da je firma C. Dej-ong v Londonu preko minlstretva za trgovino ponudila večjo množino oblake za otroke in odrasle jako dobro kakovosti s ceno od 25 do 100 šilingov za obleko, to je od 600 do 2400 na-Sh kron.« Oglejmo si kaj trudi firma C Devon? v Londona. 1.) »Večjo množino obleke za odrasle in otroke«. Upravičeno dvomim, da bi čudi la ta firma, večjo množino oblek za od-1-aale tn otroke, kot jih more nuditi vsaka naših tvornfc oblek samo » Ljubljani- Mer tem, ko te ne vedo, kam z ogromnimi 7a-logaml. se dela oficielna propaganda za londonsko, najbrž židovsko finno! 2) »Jako dobre kakovosti«. Ta jako dobra kakovost nam je jako dobro mana. pa naj pride tudi is Angleško. Pri mi* vlada zastarelo mnenje, da je vse blago, ki pride iz Angleške, dobro In fino Ne mislim se osmešiti da bi odrekal angleškemu volnenemu blago prvenstvo, saj to tudi drugače tu mogočo, ker posedujejo ravno Angleži pretežno večino kolonij, v kateri gojijo pasme ovac, ki dajejo najboljšo volno. Vkljub temu pa ee izdeluje tudi na Angleškem, osobito v daljni okolici Londona, veliko blaga slabe kvalitete, h cenejše, to je manj vredne volne, katera ee izloči od one, ki pride v poštev za. izdelovanja. prvovrstnega blaga. Primeša ee tudi bombaž in pogosto več aB manj umetne, iz odpadkov jukna pripravljene volne. Davno pred svetovno vojno se ^ nase lilo v Londona in njega okolici veGko število nemških Židov, ki so, prepotuj^' druge države razpečavali tako manjvrod no blago, katero ee je pa vendar po pravici imenovalo »angleško blago«. Po vojni so ea imenovani ižidje tadi pni pri nas zglasfli Kupili smo, prisiljeni vsled pomanjkanja, njih blago in smo tndi našli, da je bilo vkljub razmemo visoki ceni slabo in ni doseglo niti kvalitete izdelkov vitrinjške tovarne za eukno na Koroškem. 3.) Cena od 25 do 100 šilingov za ob!« ko, to je 600 do 2400 naSh kron. Ce pla>-čate na^im tvornicain to ceno, Vam morejo dati blago boljše kvalitete in rade darujejo povib še pet oblek na vsakih 100 brezplačno za siromaket Probatuia est Pri tej priliki hočem dati tudj npkaj podatkov o možnosti razvitja oblačilne industrije v Jugoslaviji. Kot dober poznavalec razmer v tej stro ki, sem takoj po prevrata začel razmiS Ijatl o tem, da. se naša. domovina, osvo bodi kolikor možno tudi na polju oblačilne industrije. Najvažnejše vprašanje, ali imamo dovolj usposobljenih delavskih moč: je ugodno rešeno, ker ee je izkazalo, da jih imamo v Sloveniji toliko, da ne le lahko krijemo lastne potrebe, temveč nam je omogo&no tedi izvažanje gotovih oblek v druge dele naše države. V mesta samem jih je vedno veliko število neza- noeri. Toda uspešna fconhfcecei bi riaso- jdž podpira- driV=o pč ohrinJ*-: staifli j} ma. že dosegla zmago. pri vrgoji ffV-lh -orlov. Zstoi ja tftte Grajati pa je državno oblast, .^ko ni j vedno opozarjati sa velijo varnost ge mogoče podpirati, naj se ■vsaj re stavj ovir. Med tem, ko je bila za nas dobava manufakture iz inozemstva do skrajnosti otežkočena. je bilo dosti lažje nemškim židovskim tvrdkam uvažati vagon za vagonom Szgotovljenih oblek, s katerimi so preplavin celo Jugoslavijo. Poleg tega nam je otežkočUa razpeča vanje naših oblek carina za volneno podlago (Bchafwol!-Serge). katero se je ne smiselno prištevalo k Inisnsuemu blagu. Obleke, ki 60 bile uvožene iz inozemstv*. so bile vseskozi podložene s volneno podlago. zato so odjemalci zahtevali isto od nas in odklanjali naše obleke, katere smo morali vsled visoke luksusce carine ca nr1«! naroano 13 dr-mso gospa- darstvo. JugcslavM -ko-Jtal>ians!tn zavaroval na družba aSsva-r. Ko te je začulo, dt Unmenrra it«Iijacsk^ »A?jicurarion; gena rab'« s poraoojo svojega ravnstolia Morpui" go in nekaterih .tegoslovanstih demrnfr zavodov osnovan nekako novo rilijalko fraEjanske zav?rovaliie dmSbe pod prist n!m domačim imenom — v s!ep3o R«rat-. sodne iu nepoučene javnosti — v?, časo-pisje procesiralo in zahtevalo od v-lafl? energično varstvo va naše domač« ;av» rov»lne zavod-j. — Ta protest h biez uspeha: nova zavajovalta druf»a ju pod miinoin v Sava« konstitirirana in jf volneno podlago, podlaga« z bombaževim;HBela v ZaSrebu Uitacovno skup- klotom. Pri uvoženih oblekah pa se vol-!83110 w pnsotncf*! ravnstBlja Mnrpurgo. nena podlaga ni upoštevala kot takw»! ~ v koncema. Iri je omo^-oU nstanovi Nekaj sličeega se pripravlja sedaj. Ka j'«v konkurenčne, naFc-tm narodnemu >r cujemo, je pripravljena nova uvozna. S^Pca-Mt^ skodla družbo, so rasto carina. Citali smo že o eeremembi tarife zajP3« wkIja«H» zagrobS' o »*roka. Drage cebroj predmetov, e me3 n|mi se izgo-j^« Tetino »ve-, sodelovanje ort tovljenib oblek doslej še ni omenilo. Na j r^k-j. aiaaufakturno blago se namerava. na!oSti I Z;Sa$anN 13 pradvoituh av«t. silno visoka carica, ki se v ocrateem raz i«5«- dolgov. Generalno ravnateljstvo dr-merfa s težfco še znatao etopnjojs na- d0lS0'' objavlja popis onih pred- vzgor. Najbrže sc carina na. izgotovljeao obleke ne bo povišala. Se manj pa se bo oziralo ca blago, iz katerega to izdelan* kakor v gori navedenem primeru. V tem sfnčaju bi bHa urada, nsla oblačilne industrije zapečatena in odprto zopet na. etežaj duri nemškim Vdovskim firmara-Znižunje cen oblekam pa se 6 tem tadi ne bo doseglo; nasprotno, židovska spretnost bo takoj spoznala, ugodni položaj in se 2 njim okoristila; domača industrija pa bo trpela veliko škodo. In vendar je mogoče doseči oboje- zsi zanje cen oblek in zajedno procvit domaČe indastrijfe- Ministrstvo ta trgovino naj se potrudi spoznati obstoječa podjetja in te prepričati o njih prodnktivnni zmožnosti. l?azvidno bi postalo e!5 in v koliko siuo odvisni od uvoza izgotovjjenih oblek. Uvoz mannfaktare. ki jo rabijo ta podjetja naj bo carina prost, neglede na kvaliteto blaga. Tvornice, ki bi hHe deležne oprostitve carina, bi se lahko nadziralo, ali so oproščeno blago n porabilo taktično za lastno proizvajanje, da se preprečijo mogoče zlorabe. Cene oblek bi takoj zna' no ps^Ie ln zaposlenih b! bilo stotine de-svsJdb moči in rešenih bede. To bo hva-e?no r>ol;e (cil za socialno politiko! A. Kon^ vojnih avst-r. držnvnfii dolgov, ki se morajo najkasneje do 15. marca naknadne« »igosaf.i in popisati, s) Splošni državni dolg: 1.) 5 4.2/i^hn losojlo *av. dražb in I. avstr. Iiran-1. iz leta 19-11 (D^r-lehen der Vor?ichorungsgew-Ils^liaftP2 trni? dar L Osterr. Sparlcaseo in VVjec vom Jahre 101?>: 2.) i% državno zadolžnlco v lete, 1912 Staatsschuidsrfeeine JsLre t9t2"<; državne zadolžnie^ iz leta 1012 (4-5% StaattscbnVIschoin* vom Jahre 1913 liti A mi.i B in Steriiag;. — - .- . , „ . - gacieni lin .-o vsano vemo uevuu vklu- Francu Ost^rmnnt. in Andreju Krajzlju h ? v ^ ko ha ukradena velikanska množina Maga v ^ pn' ^^ ffioigtrfh_ Velikansko pa je število delavskih moči na deželi, Id trpe na pomanjkanju primernega dela. To Borca 23. februarja |a Zagreb, devize« Berlin 246 do Sil. .0 Milan 54G do 317. London 5"«3 do 57'-Newyork 146 do 117, Pariz 1060 do Praga 1S7 do !S7-.rA Švica 2126 do 2500 Dnnaj 2005 da 21. V al n te: dote 144 BO do 145.75, avstr. krono 24, leti 1T>, franki 10c5 do 10*55, n&po^-deri 403 do 495-marlse 210 do 242, lire Č39J0 do 53? Blagovna borza'- modra gaiica avstrT franke Zagreb 21- koruza franto Zagret ucaar fclaft 1020 S?6 T 470 12 00 CIO 6j0 ICO 27S 1813 410 610 750 Hč- se je jasno pokazalo, ko m" minulo dneva, da nisem dobil po več prošenj; bilo jih je toliko, da jih niti polovico ni bflo mogoče zaposliti Jokaje to hodijo k meni žene mojstrov, proseč dela, da bi mogli preživljati svoje rodbine. Ne sme ee pa misliti da so to strokovno man je zmojni ljudje. Po večini so to ljudje, ki so bili daleč po sveta; nekateri eo delali po najboljših delavnicah velikih mest, a to jih sedaj razmere prignale na 6voj dom. od katerega se ne morejo ločiti, ker jim dajo vsaj nekaj živeža, a v mestih niti stanovanja pe dobe. Marsikdo ml je tožil, da M je moral lotiti priprostega dela za kme tijsko ljudstvo, kakršnega ni vajen in e? razveselil da se ma bo zopet eogeče o-svetitl delu, kateremu se je prinčD. Sploh so naši delavci krojaške stroke oživa!: vedno priznanje po širnem sveta, zato jim zmožnosti nasproti tajim ne more od rekati Z ugodno rešitvijo tega. vprašanja je terej dokazano, da bi ee mogla otlacCna industrija, pri nas uspešno razviti in tadi konkurirati z zunanjo- Nastale pa to ovinp ravno tam, kjer je bilo pričakovati pomoči. Naši deta£isti, navajeni sladko prfknp- JjMh obrazov nemških -Mer* iz prad^ n£h Časov, jim se vedno dajejo prednost se ti med seboj smejejo naši nzir-' vanje eol« inteligence, katere dolžnost- -e. Belckrajinsfca železnica in proga Kočevje— Brod Moravice. Pred kratkim sa 3-1 bavU iObzor« s prometnimi Zvezami v b!o-venij t morjem. Po njegovem mnenja bi mogel najii slovenski promet spoj * reško progo, v sledečih smereh: Ljubljana—Kočevje—Brod Moravice, Ljubljana—Črnomelj—Ogulin in Ljubljana—Bubnjarc!— Karlovae- Glede slednje meni »Obzor*. da ne more priti v poštev radi t labo gradnje in velikega ovinka. Id ga napravi železnica na Metliko in Karlova©. V postov bi prišla samo belokranjska ali kočsvska proga- Kočevska- proga je Milja od belokranjske (dolga je komaj 50 lun), vendar se izogne ogulinskemn železniškemu kri žlSču, tece po jako težavnem terenu ia bi zahteval* velikih finanolalnib žrtev. Kar lovžka že!ezn;cz obremenjuje tesko orogo na 57 km (d* Ogolina). kočevska bo jo obremenjevala na dolžini 87 km. Proga Bubnjarc!—Kariovac že radi tega no more priti v poštev za. domači in tranzitni pr.-met z morjem, ker je južna železnica Zi dani most—Zagreb več kakor 40 km krajša ia tarifarno mnogo cenejša. Stroški za zgradbo kočevske proge so neprimerno visoki, je teren jako težaven in bi s* moral zgraditi drugi tir reške zel trnka od Brod Moravice pa do OgnJina in znatno izboljšati lokalno progo Grosuplje— Kočevje. Belokranjska proga je za -10 Trm daljša, vendar ne bi stala niti četrtine tega kar kočevska proga. Pri Ogulfcnt bi presekala reško progo in tekla v smeri na " nlit. »Obzor« je pri svojem v tehni.*nem in kalkulatoričaem oziru stvarnem razmišljanj« prezrl razlog, !d govori za kočevsko *7jzo. Ta- proga bi namreč spajala. iedustrialno in obrtno žc lepo razv?« kraje ribniška doline z bogatimi 3:.5?ev-skimi gozdovi in Istvarila tem krajem možnost, razvoja Gozdovi v Jugoslaviji Iz predavanji katerega je imel v Zagrebu pomočnik ministra za šume in rade dr. N^nadič, po snemamo: V Jngoslaviji ja SO % povj&n» pokrita z gozdovi Letni prirastek lesa znaža okoli 30 milijonov knMčnlh metrov, in sicer je od tega polovica gradbenega le&a, polovica pa za. kurjavo. Ta letni prirastek predstavlja vredno e*. 1 milijard SCO milijonov kron. Žalostno jo, da imamo v Jngoslaviji ogromno veliko pustih pokrajin, ki nimajo neobdelane in n*po-gozden® prav nobene cena. doSrn bi v nasprotnem sla taja imele milijardike vrednosti. DoRnost. države in vseh poklicanih faktorjev je, da omogočijo liitio pogoide-nje ogromne prazne povrHne. Na enen hektarju gozdne zemlje moro v 1£0 letib zrasti 12C0 Irnb. metrov smrekovlne in do 600 knb. metrov bckovin*. Da se modro in dofcickanosno idroristi to taSa neiz- a »J- . . . . . . - . t . r*-.-- -.-.ii s-^cvei: n-p" tev. vrw* oerac pnrodno begustro, je traoa sodei^-; - - • & «%« ».:> it-*» 14» is«? 56C as. 9150 920T 1.S31 1350 750 79f IO 41? 67o 770 7Ž0 Bank j za Primoiic . * * Trgovsko-obrtna banka . v Hrvatska eskomptna bitika . Slavonla ...*.»§» Narodna banka ...» * Jnsoslavenska banka . . t Ljubljanska kreditna banka PraJtedJona 1 .... ' Cictrnan........ Narodna š umska industrija » Poljedelska banka . . » » Banka Brod na . • • Jadranska baiika . . . » « ReŽk.-i pti&a ?vinl:i ... i Slovenska eskomptna banka Oorania........ Srcska banka...... , Dunaj. Devize: Z&crrbo 4-1 do <7B. Berlin 1170 do 1176, Budimpešta 136.50 do 138.50. Bukare&ri 052.50 do 942.50 London 2757.50 do -2777.50, Milan 25C5 d-r. 25&5 Newyork 706.50 do V1C50, Pari: 51S5 do 5173, Praga e^S do &t'4. Pofija 85«.'1 do S«0. Varšava 50 do S?- Curih 11750 dr 1ISOO. V n t e: dolar 703 do 707, levi $25 či S35. marke 1167 do 117B, fnnri 2745 do 2765. ifranccski fnmki 5115 do 5155, lire Ž5" do 2595, dios.rji 1&7S.50 do 1898-50, poljske marke 82.40 do £4.40. Praga- De vire: Ornih 1318.60 dn 1S21-50. MIlan 290 do 292. Pariz 579^0 do . 531-50. London 31L50 do 81$J5(>, Newyorfc ■ 7673 do 79.75, Bcopad 21 C.50 do 215.?-'". Bukaroeta 107 do 168.50. Sofija. 9550 dc 95.50. Dunaj 10.73 do 11-75. Varšava do 9.60, Zagreb 53.1? do 54.12, Budimpešta 15 do IS. Valute: Eviearsk. franki 1S13.50 do t->16 50, Ure 287 do 29?. franc: franki 575.50 do 57&50, fanti af&Zft do 811.50, dolarji 77 75 do n.Ti, dinarji. 20-t^O do 206 9% leji 107 do 108.50. le^i 91.25 do 92-75. avstrijske krone 10.75 d-> -11.75. po!j&ke kron« 6.70 do 8-60 B-rlia- Devize: It3lija 22125 d" 221 75. London £35.25 do 205.75. Ner-vorV 60.63 do 60.77, Pariš 4Sa55 do 440.45. ivka. 1005.95 do 1008.05, Dunaj 13.23 do -13 27, Praf-3 7615 do 76?-". Budimpefa 11.73 do 11-77. Cnritu Devize: Berlin 9.90, 1Š&* York fJTH^O. London 2545, Pariz 4S70, M; lan 2202. Prajra 7,50, BsdfenpeEta 1.17^. Zagreb 4.20. Bnkare^a 8, Varšava 0.75. Dcnaj 1.80, avstrijske krone 0.90. Vremensko poročilo. LtuV «aa JOS r v^i taorer; D > a i 1 c S »4 r -I it* ti 5 i V ar V«trc». ------ S !| O- !»lr !S t-br S*> Mi-r ■ i 7. or; 747-! 1«. or: -1« A. or.' 7ts? 1 -» c; iztz T3tr» 5-0 0 6 1 ti. MT, ti i tcv^i j ; ;«tacr t ? Zlatorog Ako hočete letno dosti denarja pr.stediti, ne kupujte importira-nega m dragega mila. temveč rabite hktjučno samo prfcnario Štedljivo in najboljše „.Zlaforog-milo" Glavno zastopstvo sa Jtranjsko: J(. fiunc m drug, ljubljana, Gosposvefsfa cesta Ziaorog FRANK HELLER: 67 frigoSe gospsSa CoKins. Roman. (Prevod iz švedščine. F. j.) «Prav živahna*, je pritrdil Filip. «Razstala sva se v Truthbahngasse, kjer je vaša visokost hotela popraviti svoje nogavice. Sicer pa dovolite, da vam čestitam k trdnemu zdravju.» «Kaj hočete: Jaz sem, kakor oni trije mladeniči v goreči peči.» «Mislim namreč na to, da more vaša visokost pri tem mrazu brez spodnjic na mraz. Pri stražnikih, ki so aretirali vašo visokost, je to dejstvo zbudilo upravičeno začudenje. Ko je visokost obležala vsled apače-vega udarca, nisem vedel boljšega, nego da poiščem izvoščka, predno se zdani. Ko sem se pa z izvoščkom vrnil, ste visokost bili že zopet na nogah in ste stražnike obkladali z zbirko najlepših psovk, kar sem jih kedaj slišal. Najprej sem hotel reševati, pa sem to misel opustil z ozi-rom na svojo obleko. Za Schieman-na je bila edino prava, za ostali Hamburg pa nekoliko manj. Zato sem se moral zadovoljiti s tem, da vidim, kje so vaši visokosti dali kvar-tir. Apropos, evo vaš revolver, visokost in vašo listnico, ki sem jo iz previdnosti shranil. V revolverju manjka strel, ki sem ga poslal apa- šom.» «0 hudiča*, se je čudil veliki knez, smejal m radostno poslušal pripovedovanje o svojih junaštvih. «Toda ostanek pripovedke ni tako zabaven*, je nadaljeval Vivic. «Pri zajtrku se je oglasil profesor pri meni in mi ponudil, aa pove adreso visokosti za deset tisoč funtov. Seveda nisem hotel...» «Vivic, vi ste skopuh. Že moja jutranja žeja je bila petkrat f oliko vred-na.» «... in pričel sem svoja raziska-vanja. Zal brez uspeha. In popoldne sem bil pripravljen, da plačam ta znesek...» «To zares ni bilo prezgodaj. Pred večerom bi bil gagnil, če bi mi ne sili dali piva!* «Pa sva uredila vso zadevo s partijo biljara. Stavil sem desettisoč funtov, profesor pa naslov Vaše visokosti. Partijo sem dobi!.» «No, to je pa bila lepa igra». Je odgovoril veliki knez. «Kaj pa mislite sedaj z menoj? «Mislil sem, da se vaši visokosti morda ljubi vrniti se domov...* «V Jekaterinoslav? Nikdar več. Pa že ostanem raje vsako noč v luknji!* «V Petrograd, visočanstvo. Car je preklical svoj ukaz. Vest je dospela tri ure pozneje, ko je vaša visokost ... odpotovala.* «In sedaj ve veš svet, da sem...» •Nikdo ne ve nic. Visokost ste oficijelno na lovu. Ali naj torej naročim vozne listke za nocoj?* «No, pa, Vivic, toda poprej moram urediti zadevo e tem gospodom.* «Zares», pravi Vivic. «Strogo kazen zasluži.* cVivic, mož je že kaznovan, ker stanuje v Angliji * Nato se je obrnil k Filipu in ga vprašal: «Kako se pa stanuje v Angliji?* «No, tako, različno!* odgovori Filip. «Ne, kakšro je vaše stanovanje, mislim!* nadaljuje veliki knez. «Ah, tako, no, še precej... pa, to vendar ni mogoče? Ali smem upati, da pozdravim visokost kedaj kot svojega goste?* «Kaj, jaz da pridem v Anglijo? Ali se vam blede? Saj zapin tam vse gostilne že Ob dvanajsti! Torej vaše stanovanje je dobro. Ali je hiša vaša?* «Ne, to pa ni, visokosti «To ni prav, to bomo. spremenili. Vivicv saj sem jaz nekje v Angliji tudi hišni posestnik, ka-li? Chester.. ali kako že?» «Da, visokost, Cbesterfieldplace.* «Aha, torej Chesterfieldplace. Skr- bite za to, da se napiše najhitreje darilna pogodba za tega-le gospoda, profesorja...» «Pe!otarda, visočanstvo, toda...» je zablebetal Filip. «Nič toda V Angliji stanujete, tja ne pridem nikdar in za nobeno ceno. Razven tega ste mi nocoj večkrat rešili življenje. Zato je prav, sploh ste pa sami cenili moj naslov na desettisoč funtov m pod ta znesek že ne morem več iti, že iz vljudnosti napram sebi. Vaš novi naslov pa bo, vrag me vzemi, še nekoliko več vreden.* Filip se je samo naklonil, prevzet te uprav orientalske darežijivosti. Da misli veliki knez resno, o tem ni dvomil niti trenutek. V tisoč ia eni noči je vse verjetna Gospod Vivic je bil po gospodarjevem vzgledu sam med. Veliki knez ga je poslal k pdvetniku in notarju, da uredi vso zadevo. Zvečer so vsi trije dinirali pri Pfordteju, kjer je prisotnost poznanega velikega kneza vzbujala upravičeno pozornost, in okrog desete ure zvečer je Filip spremljal gospodo k večernemu br-zovlaku, kjer je bil poseben vagon rezerviran za visokega potnika. Na kolodvorskem peronu je Vrvic izročil Filipu dokument, ki ga ni odprl, ko so se poslavljali. «Če bi me torej kedaj pozneje po nesreči izgnali v Anglijo, vsaj ven\ kje vas najdem*, mu reče veliki knez. «Gotovo, visokost, toda, ako U govorimo o tem, oprostite, kje pi je pravzaprav ta Chesterfield placeH ♦Menda v Londonu, kaj, Vivic?* «Da, visočanstvo, v Londonu!* ' «Filip je v hipni sumnji raztrga! ovitek, potegnil dokument in ga prebral, ko sta veliki knez in Vivic pričela vstopati. i «Toda Chesterfieldplace v Londof nu pa poznam! Saj to ni hiša, to i cela ulica... in gospod Vivic ni nI vedel hišne številke!* _J Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra". Odgovorni urednik Vit. F. Mene. Trpite na revmatizroa in gihtičnii bolečinah? Vargnenje s pravim Feller jevim tluid -m je takorekoč dobrodejno 6 dvoinatih aH i veliki špecijalni ste klenici 42 K Državna trošarina pose bet. Rabite milo odvajajoče sredstvo? Fe! lerjeve prave Elza-krogljice izvršujejo svojo dolžnost! 6 škatljic 18 K. ■— Za gorski sok zopet kašeli in prsne bole čine. 1 steklenica 9 K. Želodec okrep čujota švedska tinktura 1 steklenica 20 K. — Omot in poštnimi posebej, a naiecneje. Er.gen V. Feller, Stabiea do-nia, Elsa-Uz 351, Hrvatska 436 E. Kreditni zavod za trgovino in industrijo* Ljubljana, Brzojavni naslov: Kredit LJubljana Pf^lemOVa UllC8 50« V IfiStllGm POSIOPJU* utn~9 Telefon št. 4Q ln 457 Obrestovanje vlog, nakup In prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz In valut, borzna naročila, predujmi In krediti vsake vrste, eskompt In Inkaso menic ter kuponov, nakazila v tu- In Inozemstvo, safe-deposlts Itd. Itd. m j | ki ste me roda; ni za presojo I JI« dobrih semen, sporočamo, daj to n&m semena iz i: oaenstva pravkar dospela Ista oddajamo z največ mogočo garancija Cenik pošljemo na zahtevo. Trjo* vina s ■(meni Sever & Some.. Ljubljana, Wolfova ulica 12. 303 10- 6 886 Kupim ved vagonov 8—3 subega bukovega oglja franko nalacaina postaja — Ponudbe n& J. Paijevso, Slomškova ulica it. 21. laganje drg z motorjem &Z nsjnižii ceni in točno postreže Marija 1 Pnotbar, Poljanski nasip 22'1. 400 2—1 Mohanib popolnoma izv ž'>an, prva moč, lacuouin, io nekaj pomožnih, enesa -' monterja in dva nčsaca se eprejtne. : Kapljo s« različne ti arum.sije. — T. 2&.T3ZI,, Ljubljana, Stari trg št. 23. (E''lesa, motorji, šivalni stroji itd. o9i 2-2 iiya!iiilistn!jwh-teisa; flvokold.a z riohro pnevmatiko in tri motorja proda F.SATJSL, Liabljaoa, : .Karluvska gospodarstvo, trgovicn i . Industrija drva. Iziaii 1., 10. i £0. o mje-' spcu. Hretpiiita go lišnje K 12<>—. Adresar industrije dm K 80 —, Zagreb, Stros^ tcay rova c lica 6. 187 14—18 SIMON JENKO, Zbrani spisi. Uredil dr. ieia Gloaar. Ona E 48—, p> poiti K 2« vsa Anatole France, PIngvinsk! otok. Boou. Brni. K 48-—, ves. S 62*—, pe pošti K 8*40 veš. Cika Jova-Gradnlk, Kalamandarlja. Pesmi sa otroke. Ves. K 16 —, po počti E 140 «•& 909 7 Mila R3 Mm zadraga iiiti,Hi ellea fH I LJubljana« Dunajska cesta it 9 ima t skladišča in oddaja po najnižjih cenah: Pšanlčno moko prvovrstno banaško, koruzo, oves, pšeničn« otrobe, pienKno moko za krmo, proseno kašo. jeiprenj, sladkor beli suhi kristal, če&cl v kockah, kavo, olje najfinejša namizno, riz. južno sadje vseh vrst, čaj Ceylon, dišave vseh vrst, slive bosanske zračno sušene, čebulo makovsko, orehe bosanske, petrolej salonski, hslo čiščen, bencin v zabojih, sveče, sol morsko in nemško belo, testenine vseh vrst, koiinsko kavo in praženo ječmenovo kavo, kolomaz jamčeno oljnati izdelek v z^bočkth in škaticah vseh velikosti, milo pralno, kristalno sodo, portland cement, čevlje moške, deške in ženske, trpežno ročno delo v vseh številkah, ter raz-lično drugo blago. Oddaja se le v večjih množinah. Točna postrežba. m N l Natisnil* Cehrička tif^*"* iit Lrabljsni