Izdaja Tovarna emajlirane posode Celje vsakega 1. v mesecu. Urejuje uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Vlado Smeh. Ured- ništvo Celje, telefon št. 25-25 Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tiska ČP »Celjski tisk-« v Celju LETO VI - ST. 8 Celje, 1. septembra 1962 ffiLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE EMAJLIRAHE POSODE C E L J Fr Ne kratimo si zaslužka sami ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE JE IMEL V PRVEM POLLETJU 223 MILIJONOV DEFICITA — NASE PODJETJE JE ZARADI EPIDEMIJE, OSTALIH OBOLENJ, NESREČ PRI DELU, NA POTI IN DOMA TER ZARADI NEOPRAVIČENIH IZOSTANKOV UTRPELO V ISTEM OBDOBJU ŠKODO V ZNESKU 91 MILIJONOV DINARJEV. O tem nenormalnem stanju je pred kratkim razpravljal tudi plenum Okrajnega odbora SZDL in sklenil, da priporoči družbeno političnim organizacijam, upravnim organom in vodstvom podjetij, da temeljito pretehtajo razloge, ki so privedli do te kritične situacije in da hkrati storijo vse, da odpravijo odvečno demokracijo tudi na tem področju. Tudi v našem podjetju smo na zahtevo Občinskega sindikalnega sveta analizirali vzroke izostankov v prvem polletju letošnjega leta. Pred kratkim so te številke pregledali na posebni seji, katere so se udeležili poleg predsednika Občinskega sindikalnega sveta, tovariša IVANA COKANA še predstavniki delavskega upravljanja, družbenih in političnih organizacij ter vodstva podjetja. OBOLENJA IN EPIDEMIJA Iz številk je moč irazbraiti, da nas je hudo prizadejala epidemija gripe v mesecu marcu. Zaradi nje je bilo odsotnih 665 ljudi, ki so izostali od dela 37 tisoč uir. Vendar — tako so poUdari-M predstavniki podjetja — smo ob tej epidemiji storili vse, da preprečimo najhuje. Bili smo eno izmed redkih podjetij v Sloveniji, ki je takrat izvedlo splošno cepljenje proti gripi. Zahvaljujoč prav razumevanju vodstva in upravnih organov, smo dosegli, da ni danes številka še višja- Tuidi zastran drugih obolenj so se temeljito pomenili. Znano je, da kader v naši ambulanti po kriterijih strožji kot drugod. Naši zdravniki poznajo karakter našega dela (iki ne sodi med lažja, kakor nekateri pripoveduj e jo!) hkrati pa poznajo ljudi, ki iščejo njihovo pomoč. Tako jim pogosto uspe preprečiti in zmanjšati število izostankov »poklicnih« bolnikov. Še nekaj je preventivnih ukrepov, ki so sicer v letošnjem letu povečalo število bolnikov, vendar se nam bo z leti bogato obrestovalo. Imelo ismo obvezno flougra-firanje, masovni ginekološki pregled, individualne kontrole in podobno. Kot smo že dejali, so visi ti masovni in individualni prelge-di trenutno povečal število obolelih, zato pa lahko z mirno vestjo trdimo, da smo 'tako prepre-činli dolgotrajno zdravljenje potlej, ko ibi se bolezen že razrasla. NEZGODE Nezgode so po išteviilu izgubljenih ur pri bolezenskih izostankih na drugem mestu. Zaradi njih smo v prvem polletju izgubili okoli 28 tisoč proizvodnih ur, kar je toliko, ikot če bi en dan zaprli podjetje in odšli domov. Na prvem mestu so nezgode, ki so se pripetile doma. Teh primerov imamo zabeleženih 275. Vendar to število ni realno, ker vemo, da je marsikomu uspelo dokazati, da ise je ponesrečil na poti v podjetje ali pa z dela domov. Prav to preverjanje podatkov in ugotavljanje njihove resničnosti, je za našo HTV službo dokaj težko. Večkrat se je primerilo, da je nekdo z lažjo in z neresničnim pričevanjem »očividcev« uspel prepričati delavce HTV službe, da je dobil poškodbe pri padcu s kolesom na pot v službo. Nekaj dni kasneje zvedo, da jih je v resnici dobil pri nekem vaš- kem pretepu. Takih in podobnih primerov je še več, zato ne gre, da bi jih naštevali. Prav bi bilo, da bi se naši ljudje izavedali, da s takimi triki trgamo kruh iz svojih lastnih ust. Tega ibi ise morali zavedati vsi tisti, ki dajejo neresnične podatke in tisti, ki so pripravljeni pričevati o njihovi neresničnosti. Dolžnost vseh ostalih pa je zaščititi naš osebni dohodek. Po statistiki, ka jo ima HTV služba, botruje največkrat nesrečam pri delu osebni faktor. V 60 odstotkih. Ljudje ne upoštevajo HTV predpisov in ne uporabljajo zaščitnih sredstev, niso dovolj pazljivi pri delu, ker jim je pred očmi le njihova norma, nikoli pa posledica nezgode- Pri tem moramo še vsekakor opozoriti, da je Skorajda vse naše delo v neposredni zvezi s tanko, kot britev ostro pločevino. Zato so u- reai naša najbolj pogosta nezgoda. Ce upoštevamo še zastarel strojni park, ki je tudi eden od razlogov nezgod, bomo povsem izčrpali spisek. Naš namen v prihodnje naj bo še bolj zaostriti nadzor nad upoštevanjem HTV predpisov in stremljenje za tern, da zavarujemo stroj pred delavcem in ne človeka pred njim. Vsako 'dopolnilno pomagalo, ki ga mora upravljati človek z nogo ali z roko, gre le na škodo proizvodnosti. Zato se zdi nova politika vodstva podjetja povsem upravičena. Nezgode na poti domov in na delo so sicer pogoste (izgubljenih 1.228 ur v prvem polletju), vendar moremo upravičeno pričakovati njihovo zmanjšanje zaradi novega delovnega časa. POOSTRENI UKREPI Na sestanku so se sporazumeli, da bodo najprej izdelali analize za posamezne ekonomske enote pri čemer foodo najbolj naglasili dohodek, ki ga je ekonomska enota utrpela zaradi izostankov. O tej analizi bodo razpravljale vse ekonomske enote. Hkrati s tem nameravajo poostriti nadzor pri HTV službi in z nenehnim izobraževanjem vseh kadrov doseči večjo zavest in odgovornost vsakega posameznika- V našem podjetju se polagoma izboljšuje tudi soaialna in zdravstvena struktura članov kolektiva, ki je ibila doslej močno pod zaželeno ravnijo. To in pa poostreni ukrepi obetajo že v kratkem dokaj spremenjeno sliko v našem podjetju. VI. Usfiek izvoznih izvedencev PRESEŽEN POLLETNI DINAMIČNI PLAN IZVOZA — NAGRAJENA PRIZADEVANJA IZVOZNIH IZVEDENCEV V prvem polletju smo v našem podjetju izvozili za 606,8 ton različnega blaga v tujino. Promet, ki smo ga s tem ustvarili znaša, izražen v deviznih dinarjih, 106,733.400. Uspeh je nedvomen, posebej še, če upoštevamo naraščajočo konkurenco na tujem tržišču. Čeprav je velikokrat težko vskladiti težnje proizvodnje z zahtevami izvozne politike, je vendarle zaznati vedno večje razumevanje proizvajavcev za izvozno poslovanje. V prvem polletju letošnjega leta simo uspeli preseči plan izvoza količinsko in vrednostno. Če številke primerjamo z istim obdobjem lani vidimo, da ismo presegli kvoto za 14,6 odstotkov, vrednostno pa za 6,8 odstotkov. Manjša vrednost v primerjavi z izvoženo količino je nastala zategadelj, ker smo v letošnjem letu izvozili več pocinkane posode, ki je na zunanjem tržišču cenejša. Ta uspeh so naši 'izvozni izvedenci zabeležili v času, ko je situacija na zunanjem trgu iz dneva v dan težja. Porajajo se nove emajlimice v Afriki, pritisk konkurence je venomer hujši in ga je čutiti od Nove Zelandije do ZDA. Nikakor pa ne smemo pozabiti težav, ki so nastajale tudi dama v proizvodnji, ki se razumljivo upira majhnim serijam. Naše podjetje se polagoma otresa dediščine preteklosti in vatraj-no prehaja na taustrijiski način proizvodnje. Eden izmed poglavitnih ciljev i ndustrijške proizvodnje je prav ekonomika, ki pa je v diametralnem nasprotju z majhnimi količinami, s katerimi moramo čestokrat zadovoljevati želje tujih zastopnikov in kupcev. Vendar so organi 'delavskega upravljanja, družbeno politične organizacije in vodstvo podjetja z razumevanjem spremljali težnje po čimvečjem izvozu, OCENA ZA PRETEKLO DELO SKUPŠČINE: Bistvene spremembe REBALANS PLANA — VIŠJI OSEBNI DOHODKI DELAVCEV Z NIŽJIMI OBRAČUNSKIMI OSNOVAMI — SPREMENJEN DELOVNI CAS IN SPET 48 URNI TEDNIK — ODPUSTI NAJ NE POSTANEJO PRAVILO Kronik bi nedvomno ocenil preteklo skupščinsko obdobje kot obdobje korenitih sprememb in odločnih ukrepov. To povsem drži, saj smo šarilo na zadnji seji skupščine zasledili kup zaključkov, ki temeljito posegajo v življenje našega kolektiva. Skupščina je na svojem. 5. rednem zasedanju potrdila predlog upravnega odbora, da skladno z določili v Uradnem listu povišamo delavcem, ki imajo nižje obračunske postavke, .osebne dohodke za povprečno 3 odstotke. Povišanje v našem podjetju nismo izvedli lienamo, ito se pravi, da bi povišali vsem enako, marveč smo tistim, ki so imeli doslej 68 do 71 dinarjev povečali osnovo za 4 din, od 73 do 78 za tri dinarje, od 80 do 84 za 2 dinarja in tistim, ki so imeli 86 do 88 za en dinar. Hkrati so potrdili tudi predlog, ki ga je izdala socialna služba in predvidela nov delovni čas, pomaknjen za deset minut nazaj. Več o tem pišemo v posebnem sestavku. Najvažnejši sklep, o katerem so se člani skupščine temeljito pomenili, je bil rebalans plana. Znižanje planiranih obveznosti smo bili prisiljeni izvesti zavoljo nekaterih objektivnih težav, ob katerih smo docela nemočni. Vsi verno, da močno kasnijo nekateri 'stroji in naprave, ki bi že morali obratovati. To je le eden od razlogov. Važnejše je to, da se je situacija ¡na domačem tržišču prav v zadnjem času močno spremenila. Imamo občutne težave pri ¡prodaji izdelkov za gradbeništvo, ¡tržišče zahteva vedno bolj majhne, oblikovane izdelke in podobno. Še več je razlogov, zato ne gre, da bi jih naštevali. Rezultat je, da smo morali zmanjšati naš proizvodni načrt vrednostno za 11,2 %.Ker ne bo moč niti novo plansko osnovo doseči z lahkoto, so sklenili, da preidemo ponovno na 48 umi tednik, to pa zategadelj, ker srno takrat, ko smo uvedli 45 urni tednik posebej poudarili, da moramo navzlic krajšemu delovnemu času izpolnjevati začrtane Obveznosti. Tega pa nismo storili, zato je sklep skupščine povsem razumljiv in upravičen. Vemo, da je čisti dohodek podjetja odvisen od celotnega do- hodka, ki ga ustvarimo z realizacijo našega ¡dela. Zato je bilo treba poiskati pat, ki je bila najbolj sprejemljiva za Slehernega člana našega polektiva. V primeru, da bi ostali v takšnem sestavu kot smo, bi se vsem zaposlenim znižali osebni dohodki za približno 2.500 dinarjev. Člani skupščine so bili mnenja, da bi bilo znižanje osebnih dohodkov za večino prizadevnih delavcev krivično, ko imamo nekaj ljudi, ki po naših obratih in delavnicah le »vedrijo«, ki ¡so nedisciplinirani, ki jim delo ne diši ¡in podobno. Prav bi bilo, da bi jih odpustili, saj od njih ni nikakšne koristi, živijo 'le na račun skupnosti, ki jim je prizanašala vse doslej. Zato so sklenili, da posebna komisija skladno s pravili podjetja in pravilnikom o delovnih razmerjih in v povezavi s kadrovsko socialno službo odpove delovno razmerje tistim, ki jih bodo predlagali v ekonomskih enotah. Teh mora biti najmanj deset in največ petdeset. Poudarili pa so, da naj ne bodo odpusti naša praksa. Naš smoter naj bo, da bomo presegali planirane obveznosti in s tem zagotovil večji zaslužek sebi in tistim tovarišem, ¡ki bi sicer morali iz podjetja. V tem primeru bi pač morali korenito spremeniti svoj odnos do kolektiva. S. Direktor izvoza in uvoza Ivo Brenčič je tudi zaslužen za povečanje izvoza v letošnjem letu. zato so že storili potrebne ukrepe, da bo stanje v drugem polletju letošnjega lata neprimerno boljše. To pa je naposled tudi nujno, isaj vemo, da imamo predvideno večjo količino izdelkov za izvoz v 'drugem polletju. Tudi o kakovosti izdelkov je bilo govora na onganiih delavskega upravljanja. Kaže, da bo tudi po tej plati v prihodnje boljše. Bred kratkim so sprejeli nagrade Srečko Jamnišek, Vera Tržan, Aton Kumar, Jože Odar Štefka Ramšak za prizadevno delo pri poslovanju s tujino- Ta akt bo nedvomno spodbuda za še boljše delo v prihodnje. VI. IfitaUetH proizvodnjo elektro posode V tehnološkem oddelku smo zvedeli, da bodo v našem podjetju pričeli čez dva meseca s proizvodnjo posode kakovosti etema v pastelnih barvah. Ti izdelki bodo imeli nove ročaje, kakršne varimo dosfej le na ABC ¡ponvice. Pričakujemo lahko tudi, da bomo že proti koncu leta pričeli z redno proizvodnjo elektro posode. Niso nam še mogli povedati, v katerih barvah bo ta posoda emajlirana, ker še čakajo na odločitev komercialistov. Zvedeli smo le, da bo imela elektro posoda zavarovan rob z nerjavečo pločevino, kar ji bo hkrati dajalo lepšo zunanjo podobo- Prepričani smo, da bomo z novimi izdelki naleteli na domačem trgu na hvaležen odziv potrošnikov, ki si žele osvežitve tudi pri kuhinjski posodi. -V- e Hato je s sttatovko topima pei ms (Lojze Pavlič KSS) Zakaj odpuščamo delovno silo? Zavod za dokumentacjo FLRJ izdaja tako imenovani »Želeni bilten« in sicer za vsako vejo tehnike posebej- »Zeleni bilten« objavlja povzetke o novih knjigah in revijah. Prav bi bilo, če bi naša tovarna, v kolikor tega do sedaj ni storila, naročila ta bilten in to za elektrotehniko, strojništvo ter metalurgijo ter uvedla kroženje zvezkov po oddelkih, ki so na tem zainteresirani. Seveda bi vsak oddelek po določenem času moral predati zvezke naslednjemu oddelku, zadnji pa bi jih moral vrniti knjižničarju. Inženir ali tehnik mora imeti možnost zasledovanja najnovejših dosežkov na svojem področju. To bi mu naj bila tudi dolžnost, kajti le tako bo lahko poleg praktičnih izkušenj pri svojem vsakodnevnem delu, izkoristil tudi teoretična in praktična dognanja drugih ter s tem še v večji meri koristil skupnosti. ing. V. S. Prav bi bilo tudi, da bi imela knjižnica vsaj po dva izvoda del, za katere je interes oziroma povpraševanje največje. Tukaj mislim na strokovne knjige. Medtem naj bi za periodično izhajajoče revije veljal prav tako sistem kroženja. Police naše strokovne knjižnice so v primerjavi s knjižnicami nekaterih podjetij razmeroma skromne. Inženirji in tehniki se čestokrat pritožujejo, da na njih ni moč najti nekaterih koristnih in potrebnih izdaj. (Foto David) Vemo, da ima naša tovarna strokovno knjižnico, katere police se nahajajo v konstrukcijkem oddelku. Knjižnica je dokaj dobro založena, vendar vzbudi misel, da vendar ni na razpolago najnovejše literature s področij, zanimivih za naše delo. Tovarna, kot je naša, bi morala imeti svojo knjižnico v posebnem prostoru in bi po mojem mnenju morala imeti knjižničarja, katerega dolžnost bi bila poleg ureditve imenskega in stvarnega kataloga obstoječih enot, posredovati nam vsaj naslove in avtorje novih publikacij, ki izidejo v naši državi in po možnosti v inozemstvu. Naslednja stvar, ki jo velja omeniti je ta, da naj bi bila vsa strokovna literatura, ki je last našega podjetja, zbrana v knjižnici in dostopna vsakomur. Vsi vemo, da v tem letu nismo uspeli doseči plan proizvodnje in realizacije po količini in vrednosti, zato je o tem problemu razpravljala skupščina podjetja dne 30. 7. 1962. Po temeljiti razpravi je skupščina sprejela rebalans plana za leto 1962, kar pa pomeni, da se bo realizacija ali bruto produkt znižal za 11.2 odstotka. Zaradi zmanjšanja obsega del, je tudi nujno, da se zmanjša število zaposlene delovne sile. V ta namen je skupščina tega dne izvolila komisijo za odpoved de,-lovnega razmerja z nalogo odpovedati določenemu številu delavcev delovno razmerje po naslednjih kriterijih: — pogosto neupravičeno izostajanje z dela; — malomaren odnos do dela (opravljajo delo malomarno, povzročajo škodo zaradi nekvalitetnih izdelkov, pohajkujejo po podjetju ter očitno leno opravljajo delo); — so nedisciplinirani in so bili že večkrat disciplinsko kaznovani; — ki imajo večja poljedelska zemljišča (polproletarci) ter nimajo skupne delovne dobe že 20 let ali neprekinjeno delovno dobo 15 ilet v podjetju in — kateri se neupravičeno materialno okoriščajo. Komisija je na svoji prvi seji obravnavala večje število predlogov posameznih obratovodij našega podjetja ob sodelovanju člana IO sindikalne podružnice, pa tudi predsednikov sindikalnih odborov EE ter sprejela sklep, da se odpove delovno razmerje 36 delavkam in delavcem podjetja. Vsi so prejeli odločbe o odpovedi delovnega razmerja v določenem roku, glede na delovno dobo. Vsak pa je imel možnost, da se v roku 3 dni pritoži na UO podjetja. Takoj po prejemu odločbe so štirje delavci vzeli obračun in so zapustili podjetje. Na UO se je pritožilo 22 delavk in delavcev in večina njih ohljublja, da bo v prihodnje odpravila disciplinske nerednosti itd. UO je o teh pritožbah razpravljal dne 15. 8. 1952 in sklenil, da se razveljavi odločba o odpovedi delovnega razmerja delavki KORBAR Emi zaradi upoštevanja čl. 147 Pravilnika o delavnih razmerjih podjetja, OGRIZEK Emi iz razloga, ker je dobra delavka, toda spremeniti ‘bo morala odnos do sodelavk in predpostavljenih in LEDNIK Antonu zaradi tega, ker je eden najmlajših delavcev in v zelo slabem socialnem stanju s tem, da se ga premesti na primemo delovno mesto zaradi slabe fizične konstitucije. Za vse ostale primere je UO odločil, da ise odločbe ne razveljavijo, iker ise je ugotovilo, da so bili vsi odpuščeni na podlagi kriterijev skupščine podjetja in v skladu z ostalimi predpisi podjetja. Centralna tehnična knjižnica (CTK) v Ljubljani namerava izdati poleg imenskega in stvarnega kataloga svojih enot, tudi katalog za literaturo, ki jo posedujejo posamezne tovarne na področju LRS. V ta namen že izbira ustrezno gradivo. Na podlagi tega seznama — ki bi ga vsaka tovarna seveda morala imeti — bi bilo možno izposojanje literature ne samo iz CTK, temveč tudi iz posameznih zavodov in podjetij, v primeru, da posedujejo literaturo, zanimivo za nas. PomensUfitome^ delavcev Napredek in razvoj gospodarske organizacije zavisi od stalnega izpopolnjevanjna proizvodnega procesa in uvajanja novih metod v organizaciji de la. V tej zvezi je potrebno, da tudi ljudje, ki v njih delajo, gredo v svojem strokovnem znanju v korak s temi spremembami in da tudi samo s svojo iniciativo in predlogi te spremembe pospešujejo. To pomeni, da je potrebna določena stopnja strokovnega znanja, da bi se lahko uspešno vršile določene delovne operacije in maksimalno izkoristili stroji odnosno doseganje čim večjega učinka. Zakaj izobraževalni svet ? Kot v vseh drugih vprašanjih, tako tudi pri strokovnem izobraževanju članov kolektiva nastopijo organi upravljanja kot najbolj pomemben faktor. Oni so odgovorni za formuliranje in razvi-janjen pravilne, jasne in učinkovite politike izobraževanja. V formiranju te politike igrajo ■prav tako pomembno vlogo tudi družbeno politične organizacije, službe in strokovne osebe, katere lahko vplivajo na njo s sugestijami in predlogi. Delavski svet potrdi plan izobraževanja in določi za to potrebna sredstva. Plan izobraževanja izdela KSS na temelju analize potreb, pri čemer je vsaka vodilna oseba dolžna planirati izobrazbo svojih podrejenih. Da bi izobraževanje končno le steklo kot kolektiv pričakuje, je KSS predlagal skupščini podjetja, da imenuje komisijo kot stalen organ, ki bi skrbel za izvedbo strokovnega izobraževanja in način dela. Komisija bo kontrolirala, kako se politika izobraževanja izvaja. V ta namen bo zahtevala od časa do časa od izobraževalnega centra in drugih odgovornih oseb, da predložijo potrebna poročila, iznesejo probleme in predlagajo ukrepe za njihovo reševanje. Če bo komisija zastavila svoje delo tako, kot od nje pričakujemo, potem bo na področju strokovnega izobraževanja v podjetju kmalu zapihal nov veter. S. V. Strokovno izobraževanje je hkrati tudi 'potreba sodobnega človeka. Višja stopnja 'strokovne izobrazbe pomeni močnejšo afirmacijo -delavca v kolektivu in v družbi. To se v zakonu o delovnih razmerjih tretira kot ena izmed osnovnih pravic delavca ker pravi: delavci imajo pravico do strokovnega 'izobraževanja in usposabljanja pod enakimi pogoji. Vsakodnevna praksa kaže, da je z ljudmi, kateri nimajo dovolj strokovnagla znanja din veščine nemogoče doseči povečanje produktivnosti. Od tod itucLi prizadevanje vsake gospodarske organizacije, da bi imela čimibolj-ši strokovni 'kader. Na družbi leži odgovornost, da s šolami in drugimi ustanovami za izobraževanje nudil pomoč strokovnim kadrom splošno strokovno znanje, potrebno za določen poklic v proizvodnji. Gospodarska organizacija ima ipa pri tem prav tolikšno odgovornost. Ona mora omogočiti doseganje posebnega istrokovnegan zanj a, katerega je mogoče doseči samo v gospodarski organizaciji. Poleg tega mora gospodarska organizacija nuditi možnost za doseganje uporabe tega znanja v praksi. Iz tega izhaja, da mora tudi gospodarska organizacija organizirati izobrževanje vseh članov kolektiva tako, da bi se z njihovo znanje in veščina razvijala v korist slehernega posameznika in kolektiva. V tej zvezi se postavlja še drugo-vprašanje: koga je potrebno izobraževati? Strokovno izobraževanje ise ne sme omejiti samo na določene kategorije ljudi. Delavci, kateri nimajo formalnih kvalifikacij, morajo doseči odgovarjajoče znanje is področja dela, ki ga -opravljajo. Oni morajo stroje, na katerih delajo, dose- gati in izpopolnjevati potrebne veščine, da bi lahko vršili odgovarjajoče operacije, znati racionalno izkoristiti material in čuvati lastno zdravje in življenje v procesu dela itd. Dosti je razširjen predsodek, da se ni potrebno izobraževati kvalificiranim delavcem, tehni-in drugim strokovnjakom, ker so vse, kar morejo znati, že itak pridobili v šoli. Resnica pa je drugačna. Znanje .pridobljeno v šoli je potrebno vedno znova dopolnjevati z novimi izkušnjami, ki nastajajo v proizvodnji. Potrebno je precej časa, da bi lahko znanje, pridobljeno v šoli, prišlo d-o izraza. Posebna kategorija ljudi, katerim je še posebej potrebna izobrazba je vodilni kader v proizvodnji. Od sposobnosti le-teh, da organizirajo delo z čim manj izgubo časa in isil, da znajo razporejati in organizirati posle, v mnogočem zavisi uspeh poslovanja podjetja v celoti. Zato je potrebno izobraževati te kadre — da bi biiili isposobni obvladati metode in tehniko vodenja — bodisi dama v podjetju ali pa v institucijah izven podjetja. In končno tudi članom DS in UO je potrebno 'določeno znanje, da bi lahko še bolj uspešno -opravljali svoje funkcije. V prvi vrsti po- znavanje osnovnih principov ekonomike kot tudi poznavanje določenih pravnih predpisov, ki imajo neposredno zvezo z njihovim delom. Jasno je, da je v pogojih delavskega samoupravljanja tovrstna izobrazba potrebna tudi večini članov kolektiva, ker od tega zavisi boljše ali slabše razumevanje problemov, ki nastajajo pri -upravljanju podjetja. Stane Veninšek Skupščina je v ponedeljek dne 30. julija sprejela predlog upravnega odbora podjetja, da se pomakne pričetek delovnega časa za deset minut nazaj. Prič enši s 6. avgustom t. 1- je torej največji celjski kolektiv pričel z delom ob 5.50 uri za dopoldansko, ob 13.50 uri za popoldansko in ob 21.50 uri za nočno izmeno. Uvedbo novih delovnih časov, je narekovala težnja za rešitev niza problemov, ki so značilni za velika industrijska središča. Eden najvažnejših je vsekakor razbremenitev cestnega prometa v kritičnih časih prihodov na delo, predvsem ob 6 in 14 uri, ko je na ulicah in križiščih industrijskega predmestja Celja takšen vrvež, da predstavlja udeležba v prometu resno nevarnost za vsakogar. Nesreče po poti na delo so po statistikah socialnega zavarovanja že nekaj časa med najvažnejšimi vzroki bolezenskih izostankov in so zaradi stalno naraščajočega motornega prometa Ko smo v ika-drovsko socialnem sektorju obravnava-l-i -pritožbe posameznih delavcev smo ugotovili, da niso samo delavci nedisciplinirani, temveč v veliki meri odgovarjajo za takšno stanje preddelavci v posameznih obratih, ki n-e ukrepajo takrat, ko bi morali zoper posameznike v svojih posa-dah. Ugotovljeno je tudi, da obrati n-e javljajo vseh neupravičenih izostankov računovodstvu itd. Lahko pa še navedemo da smo zaradi neupravičenih izostankov (plaviih) v I. polletju imeli finančne izgube okoli 1 milijon din. (Nadaljevanje prihodnjič) še v nenehnem porastu. Pri tem ne smemo pozabiti, da je razen žalostnih posledic za ponesrečenca prizadet tudi osebni dohodek kolektiva, ki je vedno bolj odvisen od višine bolniškega sta-Ieža. Eno naslednjih vodil je bila želja za podaljšanje popoldanskega prostega časa. Čeprav gre na videz samo za 10 minut, je pridobitev večja, ker je napredovanje po praznih cestah varnejše in zato hitrejše. Dosti delavcev se hrani v obratih družbene prehrane, zato bo z novim ukrepom razbremenjeno še gostinstvo. Prav tako bo novi čas koristil delavcem popoldanske izmene, ki jim bo dobrodošla vsaka pridobljena minuta na nočni počitek. Razen naštetih prednosti bo novi delovni čas vplival na krepitev delovne discipline, ker se dosti delavcev vozi na delo z vlaki in avtobusi, katerih vozni redi niso bili povsem prilagojeni dosedanjim pričetkom dela ter so prevozniki precej dolgo čakali po prihodu v tovarno, potem pa so zaradi zgodnjega odhoda vlakov predčasno zapuščali delovna mesta, kar je kvarno vplivalo na disciplino sodelavcev. Intervali v delovnem času so zaradi svojih prednosti že stalna praksa med podjetji v nekaterih večjih industrijskih središčih, zato. je primer našega podjetja vsekakor pomembna pridobitev za Celje. J. K. ŠE EN STROKOVNJAK ZA ORGANIZACIJO DELA V zadnji številki Emajlirca smo že pisali o sklenitvi delovnega razmerja s strokovnjakom za industrijsko organizacijo. Nekaj dni kasneje pa so na upravnem odboru sklenili, da podpišejo pogodbeno delovno razmerje še z ekonomistom, ki bo delal na organizaciji dela v administraciji. Tudi od tega strokovnjaka si lahko v kratkem obetamo dokajšnje koristi. Oba bosta pričela z delom že jeseni. Za zmanjšanje nesreč in dvig discipline o Ešmafih&o -----------------------— BILI STE PRVI... Komandirja postaje LM v Gaberju smo naprosili, da nam napiše nekaj vrstic v zvezi z novim obratovalnim časom. Našemu vabilu se je z veseljem odzval. Njegov sestanek priobčujemo v celoti. Štejem, da je sklep DS Tovarne emajlirane posode v Celju glede prestavitve obratovalnega časa zelo umesten in bi do neke mere lahko poslužil kot vzor, kako naj bi se reševali določeni problemi neke ožje soseske. Brez dvoma je v Gaberju obstojal problem prometnih gneč ob začetku in zaključku obratovanja predvsem tistih podjetij, ki zaposlujejo več ljudi. Po tem času, kar je bil uveljavljen ta sklep, je opaziti, da so takoimenovane konice prometa na Mariborski cesti do neke mere popustile in ni več take gneče. S stališča naše družbe lahko tak ukrep le pozdravimo. Mislim pa, da bi bilo koristno, če ne bi ostali samo pri tem. Po našem mnenju bi bilo potrebno še več in drugih ukrepov v cilju čimbolj enakomernega odvijanja prometa na cesti v Gaberju. Tako bomo z naše strani predlagali tudi drugim podjetjem, naj skušajo prilagoditi delovni čas stanju na cestah. Kazalo bi tudi uvesti večje razpone tako med podjetji kot tudi znotraj njih samih. Nadalje bi kazalo podvzeti tudi določene ukrepe pri vodstvu voznih parkov podjetij, ki bi naj bili v tem, da se ne bi vsa vozila vračala v pod- jetje ravno ob 14. uri in odpeljala ob 6 uri zjutraj in podobno. Razmisliti bi kazalo tudi o možnosti neugroženega prihoda kolesarjev na tranzitno Mariborsko cesto, kjer obtoji latetna nevarnost zaradi prečkanja ulice. To bi bili nekateri problemi, ki jih bo kazalo v prihodnje rešiti . Vaš kolektiv je bil tisti, ki je storil prvi korak, lomeč tradicijo in navade pri čemer bomo tudi mi nudili pomoč v cilju varnosti na cesti. Komandir postaje LM P. por. Stane RUDOLF SPREMENJEN PRAVILNIK O UPORABLJANJU OSEBNIH AVTOMOBILOV Nedavno je skupščina potrdila nekaj sprememb in dopolnil v pravilniku o uporabljanju osebnih avtomobilov. Bistvenih sprememb ni bilo, pravilnik so le vskladili z novimi zakonskimi določili, ki so neprimerno bolj strogi. NOVOST NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU Na jesenski prireditvi, mednarodnem Zagrebškem velesejmu, bo razstavilo naše podjetje tudi kotel na mazut. To je novost na domačem tržišču, ki bo pri uporabnikih zbudila dokajšnje zanimanje. Kooperant pri tem izdelku je zagrebško podjetje Ventilator. Ob slovesu: hvala in srečno Meseca avgusta t. I., je odšlo v zasluženi pokoj precej naših najstarejših članov. Nekateri izmed njih so delali v podjetju kar štiri desetletja in še več in vemo koliko se jim je vse to vtisnilo v njihovo osebnost in stalnost ter privrženost kolektivu. Zaradi dokaj hitre in nepričakovane odpovedi so nekateri odšli s težkim srcem, prav gotovo pa so ta občutek izgubili, ko so trezno 'premislili, da je taka ro- Sindikat opravil svojo dolžnost Pred kratkim so organi delavskega upravljanja sprejeli nekatere odločne ukrepe, ki bodo nedvomno vplivali na izboljšanje discipline v podjetju in na dvig storilnosti. Te novosti je bilo treba prikazati upravljavcem v pravi luči. Naloge se je lotil naš sindikalni odbor in jo tudi zadovoljivo opravil. V vseh ekonomskih enotah so organizirala sestanke zbora proizvajal/cev, kjer je tolmačil nove ukrepe predsednik odbora .sindikalnih podružnic, tovariš Prane Belak. Proizvaj avcem je najprej oriisal celotno situacijo v podjetju, nakar je z razumljivimi besedami opravičil alkrte, ki so bili nujni. Hkrati je še pozval delavce k večji disciplini iin jim prikazal nujo po vedno večji prodiulk-ftivnostti. Nove ukrepe so proizvajpvci sprejela z razumevanjem. Želeti bi bilo, da bi s prakso neposrednega informiranja v prihodnje še nadaljevali. tacija kadrov potrebno in nujna, če hočemo doseči, da se bo kadrovska politika podjetja in strokovna raven članov kolektiva razvijala vzporedno s tehničnimi in znanstvenimi dosežki v industriji. Težko je popisati vse, kar so storili za razvoj Tovarne emajlirane posode prav ti dosluženi kadri. Med njimi ne bi našli vsaj enega slabega, vsi so bili znani kot dobri strokovnjaki pa tudi izredno vestni delavci. Postavlja pa se vprašanje, če je mlajši kader, ki je zrastel in se razvijal umsko in strokovno ob teh kadrih, osvojil vsa znanja in povzel tudi ostale odlike kot so: marljivost, vestnost, visoka produktivnost in ostale osebne karakterne vrline, ki jih pa marsikateremu članu kolektiva manjka. Prepričani smo, da bo ta del njihove življenske dobe, ki jo bodo prebili doma ob vnukih in ostalih članih družine lepši, polni zadovoljstva in osebne sreče. Menimo tudi, da bodo negovali lepe spomine na naš kolektiv, mi pa jim želimo še mnoga lepa leta v krogu svojih najbljižjih. im n $ m n i 0 * Vinko Pečnik je voznik motornega vozila že nad dvajset let. če bi hotel se ne bi mogel spomniti vseh kilometrov, ki jih je prevozil. Že z Zastavo, poltovornim avtomobilom s katerim upravlja poslednji čas, je prevozil nad 100 tisoč kilometrov. Izdati vam moramo, dragi bravci, da odhaja tudi Vinko Pečnik v zasluženi pokoj. Prav zato je priznanje, ki ga je pred kratkim dobil od oddelka za varnost prometa za vzorno vožnjo, toliko bolj pomembno. Težko, da bi ga pred odhodom v pokoj kakšna stvar bolj razveselila kot prav to zasluženo priznanje. Njegovi tovariši v garaži so nam priznali, da ga bodo težko pogrešali, ker je bil vzoren tovariš in zanesljiv voznik. Čestitkam ob lepem priznanju se priključujemo še Lojze Pavlič Žšš mi in mu želimo še veliko mirnih in lepih let življenja. PROIZVODNJA EMAJLIRANE IN POCINKANE POSODE V FLRJ (Nadaljevanje) V primerjavi lahko ugotovimo, da bo celotna jugoslovanska proizvodnja emajlirane posode leta 1962 (pod predpostavko — seveda — realnosti planiranja v tem letu) za 115 % večja kot je bila leta 1957, medtem ko bo naša tovarna v tem času povečala svojo proizvodnjo samo za 68 %. V petletnem povprečju je torej jugoslovanska proizvodnja rastla po stopnji 23 % letno v primerjavi s porastom naše proizvodnje v Celju po stopnji 13,6 %. Rezultat takega razvoja se najbolj očitno odraža v stalno padajoči vodilnosti proizvodnje naše tovarne v jugoslovanskem merilu, ki kljub stalnemu absolutnemu večanju svoje proizvodnje v vedno nižji meri zlaga s posodo naše jugoslovansko tržišče, kot to ilustrira naslednja tabela udeležbe posameznih jugoslovanskih proizvajavcev v skupni masi jugoslovanskih proizvajavcev v skupni masi jugoslovanske proizvodnje: 1957 1958 1959 1960 , 1961 1962* Emajl, Celje 90 86 84<5 84 75 71 Gorica, Zagreb 10 13 10 10 9 5 S loboda, Čačak —- 1 5 5 7 9 Georgi Naumov, Bitola — — 0,5 1 5 5 Rad, Nikšič — — — — 3 7 Lužnica, Babušnica — — — — 1 3 100 100 100 100 100 100 Ta prikaz je sestavljen po razpoložljivih podatkih samih podjetij, vendar moramo takoj pristaviti, da je prikazan vpliv »Georgi Naumov«, Bitola v neki meri sporen in se verjetno nanaša na razno emajlirano posodo, ki jo tovarna izdeluje za opremo njenih hladilnikov. Prikaz tudi ne obsega proizvodnje drugih manjših emajlirnic, ki dajejo le manjše količine emajlirane posode na jugoslovanski trg, kot smo že ugotovili, saj njih vključitev v gornjo tabelo ne bi bistveno spremenilo slike. Četudi bo naše podjetje v letošnjem letu krilo preko 70 % jugoslovanskih potreb v emajlirani posodi, je vendar naš vpliv v zadnjih 5 letih s tem močno upadel, saj smo leta 1957 — kot kaže tabela — krili celo 90 °/0 vseh potreb. Takšen razvoj seveda ■postavlja pred naš delovni kolektiv in podjetje potrebo skrbnega zasledovanja potreb jugoslovanskega tržišča ob istočasnem nenehnem proučevanju in upoštevanju razvojnih smeri drugih jugoslovanskih proizvajavcev emajlirane posode. Še pred kratkim obstoječa in nedotakljiva vodil-nost proizvodnje naše tovarne v Celju s tem izgublja samo relativni vpliv na dogajanja na jugoslovanskem trgu, marveč postavlja podjetje v precej kvalitetno spremenjene odnose proizvodnje in tržnih pogojev. Pripomniti je treba, da v tem sestavku namenoma opuščamo vpliv količin proizvedene posode, ki jo jugoslovanski proizvajavci dajemo v izvoz, tembolj, ker se je v preteklem opazovavnem polletnem obdobju izvoz razvijal na precej enakem nivoju in zato slike ne bi bistveno spremenili, četudi bi upoštevali vsakoletno izvožene količine blaga. PERSPEKTIVNI RAZVOJ Preden pristopimo k analizi daljnjega pričakovanega razvoja proizvodnje v FLRJ menimo, da je treba še enkrat temeljiteje analizirati doseženo stanje proizvodnje in trga. Predvsem ugotavljamo, da je tudi v letu 1962. emajlirana posoda v FLRJ še vedno močno iskano blago in da vlada še vedno precejšnja deficitarnost v določenem sortimentu, ne samo sezonsko močnih jesenskih in zimskih mesecih, ampak skozi celo leto. Ze ta prva ugotovitev jasno potrjuje, da kljub znatnemu količinskemu skoku proizvodnje v letošnjem letu, vsi jugoslovanski proizvajavci skupaj še ne bodo mogli pokriti potreb trga, kljub stalnemu naraščanju jugoslovan- ske proizvodnje v zadnjih 5 letih po 23 %-ni letni stopnji rasti. V uvodnem delu smo sicer že prikazali glavne činitelje, ki so vplivali na takšno prekomerno rast jugoslovanske potrošnje, vendar je treba pri tem posvetiti posebno pozornost razvoju blagov-nodenamih odnosov. Po podatkih Zveznega zavoda za statistiko in Instituta za zunanjo trgovino pri Zvezni zunanjetrgovinski zbornici ugotavljamo na primer, da so se prejemki jugoslovanskega prebi-vavstva (samo iz naslova plač) dvignili v razdobju leta 1957 — 1961 od 320 milijard na 780 milijard dinarjev ali za 144 %. Celotni prejemki vsega jugoslovanskega prebivavstva so iz vseh virov dohodkov pri tem hkrati porasli v povprečju za preko 100 %. To prekomerno povečanje prejemkov prebivavstva je seveda povzročilo potencialno naraščanje kupne moči -prebivavstva v FLRJ m razpoložljivi podatki Zveznega zavoda za statistiko in Glavne centrale Narodne banke izkazujejo, da je vse jugoslovansko prebi-vavstvo leta 1957 izdalo za nakup vseh vrst blaga nekaj nad 400 milijard dinarjev, medtem ko so ti izdatki leta 1961 znašali že 1250 milijard, ali 212 % več. če upoštevamo pri tem še dejstvo, da so se cene industrijskemu blagu (po razvoju proizvajavčevih cen) v tem času zvišale povprečno samo za ca 12 %, vidimo, da_Je prav v teh neurejenih blagovno-denamih odnosih našega trga iskati vzroke skoraj nebrzdanega in prekomernega povpraševanja trga po emajlirani posodi. Dejansko pa se cene — kot je znano — emajlirani posodi v tem razdobju niso dvignile niti za 1 % spričo znanega stopiranja prodajnih cen v FLRJ, ki je bilo uvedeno s strani Zveznega sekretariata za finance leta 1960. Ob kompleksnem upoštevanju takega stanja je torej razumljivo, da s petletnim povečanjem proizvodnje emajlirane posode v FLRJ za 115 % nismm mogli kriti povpraševanja, ki izhaja iz povečanja celotnih izdatkov jugoslovanskega prebivavstva za blago za 212 % v razdobju od leta 1957 do leta 1961, zlasti še ne pri absolutni stagnaciji prodajnih cen emajlirane posode. Interesantna je tudi ugotovitev, kakšna količina emajlirane posode je bila potrošena v FLRJ po glavi prebivavstva v tem obdobju. Medtem ko je znašala leta 1957 potrošnja emajlirane posode komaj 0,25 kg po glavi prebivav-ca v FLRJ, je leta 1961 porastla na 0,38 kg in za leto 1962 se pričakuje kritje potreb v višini 0,51 kg emajlirane posode na osebo. Če upoštevamo, da razvite zahodnoevropske države še danes kon-zumirajo na glavo prebivavstva blizu 0,70 do 0,90 kg emajlirane posode (letno, pri čemer pa njihovo prebivavstva zaradi velike konkurenčnosti drugih materialov hkrati uporablja posodo * veliki meri tudi že iz nerjavečega materiala, aluminija, ognje-vzdržnega stekla in porcelana itd.), emajlirano posodo pa pri tem izdelujejo iz znatno močnejše pločevine, čigar doba trajanja je skoraj 2- do 3- krat daljši od naše kamere posode, potem vidimo, da so jugoslovanski industriji emajlirane posode doma odprte še velike možnosti povečanja kapacitet in s tem prodaje na jugoslovanskem trgu. (Nadaljevanje prihodnjič) 0 iz ekonomskih enot VODJE EKONOMSKIH ENOT O REBALANSIRANEM PLANU Pomoč vsakogar je Med vsemi ukrepi, ki jih je pred kratkim sklenila skupščina podjetja, je nedvomno najvažnejši rebalansiran proizvodni načrt za letošnje leto, ki je znižan za 11,2 odstotka. Ker zavisi izpolnjevanje načrta, ki smo si ga zastavili, v največji meri od ekonomske enote 1 in 2, smo naprosili vodji teh ekonomskih enot za kratek pomenek. ŠE ENKRAT: PROIZVODNJA, REKONSTRUKCIJA IN DELAVSKO SAMOUPRAVLJANJE Vodja ekonomske enote 1, tovariš Drago Dolžan, nam je dejal: — Velike težave imamo z do-havo ipločevine. Za iprimer naj povem, da smo ¡imeli Obljubljeno pločevino že za začetek julija.' Ta rolk smo bili prisiljeni podaljševati do petnajstega julija, potem na peti avgust in še in še. Pločevine še danes nismo dobili. Močno nas daje ¡tudi čas, v katerem je bil rebalans izvršen. V sezoni 'dopustov smo in samo v naši ekonomski enoti je trenutno na dopustu 111 ljudi, kar se moira odraziti pri delu v obratu. Zal moram tudi jaz načeti problem majhnih količin, ki jiih potrebujemo. za izvoz. Razumeti morate, da nam je 'čestokrat težko uvrstiti majhno količino posode v proces proizvodnjine, ko hkrati vemo, da so bolj rentabilne velike serije posebej še sedaj, iko ¡srno delno že prešli na industrijsko proizvodnjo. Pogosto se nam pa še primeri, da moramo to majhno količino posode ¡izdelati še drugič in tretjič, ker v emajlirnici ne dosežejo zahtevane kakovosti. To se pni redni proizvodnji kaže kot dokajšnja nadloga. Asortiman posode je trenutno na vso moč enostranski. Komerciala zahteva ile tiste artikle, ki so lažji, zaradi česar ne dosegamo planirane teže. Vrednostno je pa neprimerno bolj ugodno, saj imamo že od meseca marca pozitivno bilanco. Tudi ,i:zgubo/ki smo jo utrpeli v januarju in februarju, smo nadoknadili. Danes knjigovodstvo že beleži prihranek. To je nekaj objektivnih težav, s katerimi se dajemo v naši ekonomski enoti. Upamo pa, da bomo kmalu premagali tudi te ovire. V to sem trdno prepričan, ker se v našem obratu zaveda sleherni delavec, da je prav od rednega izpolnjevanja obveznosti odvisen materialni uspeh podjetja, ekonomske enote in vsakega posameznika. Delavci delajo prizadevno zato sem trdno prepričan, da borno letni pllan dosegli. Tudi vodja ekonomske enote 2, ing. Jože Vajdetič, nam je pojasnil situacijo v našem največjem obratu: — V naši ekonomski enoti je bil plan znižan za okoli 11 odstotkov. Žal pa zaradi situacije >na jugoslovanskem tržišču prav tam, kjer je teža ugodnejša. Znižana je na primer količina kopalnih kadi, ideal in etertna posode in podobno. Podobno ¡kot v surovinskem obratu, imamo tudi mi ¡težave s asortimanoim. Tržišče zahteva le oblikovano posodo. Predvsem pokrovke, krožnike, zajemaVke, razna cedila in podobno. Pri iteh izdelkih imamo dvojno izgubo. Najprej težko 'dosežemo planirano težo, ker so izdelki lažji, drugič imamo s temi izdelki neprimerno več dela. 'Omenil bi še, da je trg že dodobra založen z našimii konvencionalnimi izdelki — z rjavo fesa posodo. Poslednji čas imamo na rešetkah vedno več posode v raznih pastelnih barvah in v beli izvedbi. Ta posoda pa za- hteva več dela in nekaj dodatnih delovnih operacij. Ne vem, kako je drugod, vendar pri nas močno čutimo ¡pomlajevanje kadra. Starejši delavci odhajajo, prihajajo novi. Če pogledamo nanosivce emajla, bomo opazili, da mlajši ljudje še ne obvladajo povsem ¡svojega dela in precej časa 'bo minilo, da bodo dobili potrebno veščino. Vem, da bomo marali nekaj storiti. Najbolj logično bi bilo, da ¡bi ¡priredili kakšen izobraževalni poseg. Žal nimamo kadra, ki ibi bil ¡sposoben prevzeti to nalogo. Nekateri menijo, da bomo zdaj, ko smo plan rebalansirali, z lahkoto opravili z njim. Vendar ni tako. Krepko bomo morali zgrabiti prav vsi. Trditev, da je izpolnjevanje obveznosti odvisno le od nas, je zgrešena. Pričakujemo pomoč vseh ekonomskih P O P R Delavski ¡svet ekonomske enote 1 nas je ¡naprosil, da objavimo popravek, :ki 'se nanaša na objavljeno vest v prejšnji ¡številki Emjllirca: ¡Seminarja ne bo. Pravijo, da so v ¡njihovi eko- potrebna enot, predvsem pa pomoč vodstva podjetja in ¡servisnih služb. V naslednjih mesecih si nikakor ne moramo privoščiti razkošja, da bi izgubili kakšen dan. To se je v prvem polletju primerilo celo večkrat. Nekaj mesecev nismo delali vedric, nekaj časa pa kopalnih ikadi. Bilo je tudi več zastojev zaradi nepredvidenih manjših Okvar. Če upoštevamo vse zastoje, če upoštevamo asortiman, ki ga i-mamo na programu v letošnjem letu, moramo šteti 8 odstotkov, kolikor smo v prvem polletju izdelali količinsko več kot lani, vsekakor za uspeh. Posebej še, če upoštevamo, da smo številčno izdelali za 27 odstotkov več komadov kot v istem obdobju lani. Poudaril ¡sem že, da izpolnjevanje obveznosti ni le odvisno od nas v ekonomski enoti 2, marveč tudi od drugih. Če bo sleherni član 'kolektiva opravil svojo dolžnost, ¡potlej izpolnjevanje obveznosti ¡ne more in ne sme biti vprašanje. A V E K nomiski enoti obiskovali že vsi vodilna delavci ¡seminar, ki ga je v ¡mesecu aprilu in ¡marcu organiziral izobraževalni center. Seminar je bil ¡iizvrišen ¡na zahtevo njihovega delavskega ¡sveta. Ni moj namen, da bi se spuščal v polemiko z avtorjem omenjenega članka v zadnji številki »Emajlirca«, vendar bi samo hotel dodati nekoliko misli na ugotovitve v navedenem članku. Ko ga prebiramo, se nam nehote vsiljuje misel, da je osnovni razlog ozkoglednosti .na dosedanji razvoj in uspeh, ki ga je kolektiv ¡dosegal vsa leta po osvoboditvi do danes, slabo poznavanje ali ¡sploh ¡nepoznavanje poslovanja podjetja dosedaj. Ob tem vprašanju se vrnimo samo nekaj let nazaj pa bomo videli, da je kolektiv takoj začel z rekonstrukcijo, ko je imel ina razpolago lastna sredstva. In ¡prej? Vsi vemo kako je bilo v dirigirani proizvodnji, ko kolektiv ni imel tega vpliva kot ga ima danes, da o uporabi skladov niti ne govorimo, ker jih praktično ni bilo, oziroma so zadostovala za le najnujnejšo potrebo. Verjetno bi ¡piscu članka pod gornjim naslovom za boljšo orientacijo poslužila arhiva organov upravljanja, ki delujejo od leta 1948, da bi dobil vpogled v razprave in rešitve nekaterih problemov. Takrat pisec gotovo ne bi napisal ¡naslednje: »Nesrečno naikljiučjefali ¡slab pregled ¡položaja in ¡razmer), nais je privedlo v situacijo, da ¡so se vse težave časovno združile. Vendar to nesrečno naključje lahko ocenimo kljub težavam kot ugoden trenutek, da se v najtežji šoli največ naučimo«. Suhoparno napisati take besede, brez poznavanja dosedanje situacije in položaja kolektiva, mora pripeljati bravca do spoznanja, da pisec v teh latih ni živel s kolektivom in da zato ne more ocenjevati situacije. Zato tudi ocena možnosti in ¡kristalizacija vloge upravnih organov, vodstev in služb ni utemeljena. Te vloge so jasne, vprašanje je samo, kako ¡se naloge izvršujejo in ali jih dovolj razumemo, da bi jih znali pravilno izvajati. Nikakor ise ne morem strinjati z u-gotovitvijo, da vse diskusije na vseh sestankih olepšujejo ali celo prikrivajo, dejansko stanje kot je razumeti iz omenjenega članka. To je vsekakor enostranska ugotovitev, ki ne drži. Strinjam se pa, da bi pogostokrat bolj odkrita razprava ¡na posameznih sestankih veliko bolj koristila za izboljševanje dela, kot da se taka diskusija vodi posamič, ikritizer-sko, enostransko, z osebno užaljenostjo, itd. itd. Težave ali nepravilnosti vsekakor nastopajo ¡prav v razvoju upravljanja v ekonomskih enotah. Ta razvoj ne gre tako hitro, posebno še, če ¡ta razvoj ne pospešujemo. Tako se zagotovo ne bi moglo primeriti, da delavski sveti EE rešujejo stvari, ki sodijo v rešitev tehnične službe in vodstva kot to navaja pisec. Z pravili podjetja so jasno razmejene kompetence posameznih samoupravnih organov, vendar ni v podjetju nobena ¡zadeva o kateri ne bi razpravljali na vseh samoupravnih in političnih ¡organizacijah. V tem primeru pa so člani ZK dolžni (posebno člani ZK strokovnjaki in .¡na vodilnih položajih) pomagati organom u-pravljanja ter jih v njihovem prizadevanju za reševanje posameznih problemov pravilno usmerjati. Da bi pa imeli take organe upravljanja, ki bi bili na višjem nivoju, moramo utrjevati delavsko upravljanje po neposrednem proizvajavcu. Vendar ne s praznimi besedami in deklaracijami, marveč dejansko in neposredno. Verjetno bodo tudi v tem primeru morali delavski sveti ekonomskih enot bolj energično zahtevati to, kar sami ne zmorejo, verjetno in predvsem od ljudi, ki ¡so v njihovi sredini ter jim ne dovoljevati, da se zakrivajo za njimi. Glede sprejema delovne sile in odgovornosti delavca za svoje delo na delovnem mestu, ne drži. Z našimi pravilniki je določeno, da sprejem opravljajo ZP (kanec na naslednji ¡strani) Črna kronika Anton Vrenko iz odd. 501.: sti-snina na ¡prstu roke. Silvo Korošec iz odd. 501: odrezalo mu je prste na desni roki. Sodelavec ga je zmotil pri delu, kar je bilo vzrok, da je ponesrečenec zadržal roko pod ¡strojem, kateri mu je zmečkal prste desne roke. Anton Iršič iz odd. 536: po neprevidnosti je prevrnil železno stojalo, ki mu je poškodovalo nogo. Ivan Zupan iz odd. 500: ker je neprevidno odstranjeval odpadno pločevino s krožnih Škarij, mu je poškodovalo mezinec na levi roki. Jože Galčman iz ¡odd. 503: pri obrezovanju kozic se je zaradi nepazljivosti pri ¡delu urezal v prst desne rake. Marija Videnšek iz odd. 503: pri obrezovalnem stroju ji je od stroja nenadoma priletel v obraz odpadek pločevine in ji poškodoval Oko. Anton Šrab: ¡na poti na delo je zaradi nerodnosti in neprevidnosti padel z motorjem ter ¡si ¡poškodoval glavo in nogo. Anton Kosmač iz odd. 520: pri potapljanju posode v cink je ta rahlo prsnil, kar je imelo za posledico rahle ¡opekline po vratu in rolki. Angela Bereko iz odd. 563/2: pri zlaganju ¡plošč v transportni voz jo je pritisnil drug voz za palec na desni roki. Stanko Golavšek iz odd. 503: pri Obrezovanju kozic mu je obrezan komad vrglo iz stroja in je pri tem dobil urez na levi roki. Anton Pinter: padel z mopedom in ¡si poškodoval glavo. Ivan Pinter iz odd. 535: pri obračanju platišč ga je po ¡neprevidnosti ¡stisnilo za dva prsta leve roke in mju jih je lažje poškodovalo. Marijo Fodrepšefc iz odd. 523: pri obračanju ročajev se je pičila v prst leve roke. Ivan Breči iz odd. 541: drobec opeke mu je ¡padel v desno oko in mu ga poškodoval. Štefka Kotnik ¡iz odd. 515: ra-diatorski člen ji je. ¡padel z mize na peto desne noge. Albin Špeglič iz ¡odd. 587: pri zlaganju radiatorjev ga je udarilo na palec desne roke. Karolina Leskovar: na pati v službo ji je spodrsnilo ter si je poškodovala koleno leve noge. V mesecu juliju ismo imeli 1 težko in 17 lažjih nezgod. VI. V podjetju je že vse pripravljeno za sprejem večstopenjske stiskalnice, ki jo bo dobavitelj poslal v teh dneh. Večstopenjska stiskalnica bo dala nedvomno močan pečat naši rekonstrukciji in hkrati zamašila vrzel pri manjkajočih kapacitetah ŽMtCijUkeo e ZLORABA DEMOKRACIJE V našem podjetju slišimo večkrat izjavo posameznikov, da je preveč demokracije. Vprašamo se, ali je res preveč. Moje mnenje je, da je imamo še premalo, vendar sem prepričan, da imamo preveč zlorab demokracije. Moje mnenje, da vsi delavci ne razumejo demokracije... Če ¡pravim delavci, s tem ne mislim samo na tiste, ki opravljajo fizično delo, ampak tudi umsko delo. Nekateri misli j o, da j e demokracija (brezvladje, da lahko počenjajo kar hočejo, da je posameznikom dovoljeno, da sami odločajo po svoji vodji- Takšno pojmovanje demokracije je napačno. Za to imamo drugačen izraz: to je anarhija- NAŠI FUNKCIONARJI V CRIKVENICI V avgustu so ,se mudili v našem ¡počitniškem domu v C-nikve-niai predsednik Skupščine Milan Kavčič, predsednik upravnega odbora Ivan Čendak, sekretar tovarniškega komiteja ZK Maks Korošec in predsednik sindikata Franc Belak. Ogledali so :sii kalko ¡letujejo naši ljudje, če jim česa manjka in podobno. V Crikvenici ¡so se mudili v soboto in nedeljo. O svojih vtisih ¡so poročali na seji upravnega odbora. SE ENKRAT: PROIZVODNJA, REKONSTRUKCIJA IN DELAVSKO SAMOUPRAVLJANJE (nadaljevanje in konec) t. j. kolektiv, ¡s katerim bo delavec delal in je ta odgovornost skupna-idružbena, kar bi imelo za ¡posledico, da ¡se prepreči anarhija ter samovolja posameznika. Praksa, ¡kako se to v posameznih EE izvaja, ¡daje ¡drugačno sliko, vendar je to zadeva, ki bi se morala ¡reševati v ekonomskih enotah. O ekstremih bi se dalo veliko govoriti, ker je ekstrem tudi tako ugotavljanje, ki ni .imelo za cilj boljše skupno delo. Prenehajmo s kritizerstvom, osebnostjo in ¡podobno ter ¡se lotimo konkretnih ¡problemov. Šele takrat bomo imeli uspeh in bomo znali ceniti, kar je storjeno dobrega. Vsekakor pa kolektiv pričakuje od novo ¡sprejetih 'strokovnjakov ustrezne ¡predloge za rešitev posameznih problemov, katerim bo vsekakor ¡dobrodošla .izkušnja kolektiva in starejših delavcev, ker smo v ¡našem kolektivu do-sedaj imeli premalo strokovnega kadra. Stanje glede strokovnega kadra se je v zadnjem obdobju bistveno ¡spremenilo, pa vendar so še vedno težave in še naprej bodo, katere bomo morali reševati ¡združeno in enotno. fr Takšne pojave srečujemo v našem. ¡podjetju ¡vsak dan. V čem se odražajo ti pojavi? Predvsem v delovni nedisciplini, v neizvr-ševanju delovnih nalog i:n podobno. Dogaja se, ¡da posamezni delavci nočejo izvrševati dela, katerega mu predpostavljeni dodeli, da se v takšnih primerih spuščajo v prepir s predpostavljenim, da zapuščajo svoja delovna mesta in se sprehajajo po obratih, vodijo med delom zasebne razgovore itd. Če ga kdo opomni, ¡se razjezi iin odgovarja: »Kaj vas to briga! .Saj ¡sem ¡plačan na normo, bom jaz manj zaslužil in ne vi... Ali je res tako, ali se ne zaveda takšen človek, da pri tem ni vprašanje samo njegovega osebnega dohodka, ¡temveč tudi njegove ekonomske note in celotnega podjetja. Lastnik .strojev ni posameznik, temveč kolektiv iin celotna družba. Ekonomska enota plačuje za stroj e amortizira j o. Zato- mora biti interes vsakega člana kolektiva, da so ¡stroji čimbolj izkoriščeni. Če bi bil pni takšnem .stroju delavec, ki bi skrbel, da bi bil s.tr.oj bolj izkoriščen, s ¡tem bi imel kolektiv, družha in posameznik večje koristi. Zdto nam ne more ¡biti vseeno, kako posamezniki ¡delajo v našem podjetju. Ne ¡sme nam biti vseeno, kako posamezniki na vodilnih delavnih mestih opravljajo svoje delo oziroma kako vodijo delo v svojem delokrogu. Danes, ko zavisi osebni dohodek vsakega ¡posameznika samo od produktivnosti in ne od števila delovne sile, ¡ne moremo v naši sredini ¡trpeti člane kolektiva, ki imajo nedisciplinirani, malomarni odnos do dela. Organizacija proizvodnje ne more in ne sme dovoliti anarhije v proizvodnji, če hoče zagotoviti pospešeno, .nemoteno proizvodnjo. Če .govorimo o demokraciji, ¡potem ite primere .ne moremo smatrati za demokracijo. Demokracija je upravljanje podjetja z ekonomskimi enotami, odločanje o bistvenih problemih v ikolektviu, kar .se še posebej odraža v zborih proiavaj.avcev. Čimveč članov kolektiva dktivno sodeluje ¡pri upravljanju, izbuljša-' nju določenih predlogov in problemov, tembolj je zdrava in bogata demokracija. Ni demokracija samo to, da prinašamo sklepe, kateri naj ostanejo na papirju marveč tudi to, da kontroliramo, kako se iti izvajajo! Za njihovo izvajanje je ¡odgovoren sleherni član našega .kolektiva. Demokracija je takrat, ko .odločamo in sprejemamo sklepe, te pa -moramo vsi izvajati, bilo na vodilnem položaju ali pa pri stroju. Zato se moramo večkrat spomniti na parole, ki so visele tudi na naših stenah v tovarni. Demokracija pri odločanju — disciplina prii izvajanju. Pred letno mladinsko konferenco Mladina naše tovarne stoji pred važno ¡nalogo: letno konferenco. ¡Pred konferenco, katera nam ne ¡pomeni samo obračun dela v preteklem obdobju, marveč tudi cilj, da sii na njej postavimo trdne temelje za delo naše organizacije v prihodnje. .Spričo hitrega družbenega razvoja mora biti posebno naša organizacija pri svojem delu dinamična, pri iskanju novih oblik deda, ki naj mladino pritegnejo In pri dojemanju naglega razvoja v našem političnem in družbenem življenju. Zavedamo se, da organizacija LMS zavzeimo posebno in pomembno mesto pri uresničevanju načrtov socialističnega, gospodarskega in diižbenega razvoja, zaradi česar ,so .naše naloge toliko večje in zahtevnejše. Ena najvažnejših je prav gotovo poglabljanje in razširi evamj-e našega gospodarstva- Zato ¡se bomo dosledno borili, da bo neposredno odločanje proizvajavcev o zadevah gospodarjenja in razpolaganja z rezultati lastnega dela čim bolj sproščeno. Hkrati pa bomo morali .Skrbeti za to, da bo zrela za reševanje teh ¡težkih nalog v podjetju. Prav tukaj pri družbenem političnem izobraževanju pa bomo morali najti nove oblike. Prav gotovo je, da se borno morali izobraževati z ¡samostojnim individualnim ¡družbenopoliti-nim študijem, ki bo najbolj neposredno pripravljal Slehernega mladinca na uspešno ¡družbeno aktivnost. Zelja .nas vseh mladih ljudi pa ostane, da bi ¡kot mladi delavci in upravljavci čimveč doprinesli k ustvaritvi boljših materialnih možnosti v naši socialistični skupnosti im pri ¡ustvaritvi pogojev za čim hitrejši, napredek socialističnih odnosov med ljudmi. H. K. H Na sliki je mladinski komite, ki se prav te dni pripravlja na ob račun svojega dela. Letna mladinska konferenca je pred durmi, zato je treba storiti vse, da bo čimbolj uspela... (Foto David) Obračun našega dela 16. septembra bo v sejni dvorani letna mladinska konferenca. Vsa mladina se nanjo vestno pripravlja. Večina aktivov je že izvolila nova vodstva. Letina konferenca je pred vrati. Vsak, ksi se čuti količkaj odgovornega za mladinsko delo, bodisi da vodi katerega izmed aktivov ali kakšno komisijo, kakor tudi vsak drug mladinec, bo pomislil, kaj bo konferenca doprinesla k našemu nadaljnjemu delu. Nehote so sprašujemo, ali smo. storili dovolj in če nismo, zakaj nismo? Ali bomo -lahko to tudi opravičili? Marsikaj bi bito še moč napraviti, izboljšati, popraviti, pa smo se premalo trudili, ali pa smo se trudili, pa nam ni uspelo. Za vse bomo kritizirani ina letini konferenci. Toda ne kritizirani samo v slabem pomenu besede. Za vse dobro bomo tudi nagrajeni, nagrajeni s pohvalnimi besedami in podobno. Zato se odkrite kritike ne bojimo in si jo celo želimo, ker bo l-e-ta pozitivna za naše nadaljnje delo. Mladinski komite se na vseh zadnjih sejah pripravlja na obračun svojega- dela. Tudi večina mladinskih aktivov ise pripravlja, izvolili .so že nova vodstva •.. Želja nas vseh je, da vsak mladinec dokaže svojo zavest in z udeležbo ter pravilno kritiko pripomore k uspehu konference. M. R. Kaj smo naredili? Stevo Pratnekar — Z mladinci, ki so na počitniškem delu, smo organizirali posvetovanje o mladinskem delu, o vlogi mladinske organizacije in o delavskem samoupravljanju, jim razkazovali podjetje in predvajali film »Povest o tovarni«. — Imenovali smo vzgojno komisijo v sestavi: Grubič Roman, Dimeč Franc in Demirovič Kemo, z nalogo, da z nasveti pomagajo mladincem, ki so napravili raz- ne prekrške ali so na taki poti ter jih skušajo prevzgojiti. — Od upravnega odbora smo dolnji odobrenje za uporabo sobe v leseni baraki pri tovarni (bivši sindikat). — Zaradi nediscipliniranosti smo iz TK LMS izključili dosedanjega sekretarja tov. Fidler Bruna na njegovo mesto pa je bil koop-tiran tov. Kovačič Herman iz strojnega ključavničarstva, ki je hkrati prevzel mesto sekretarja ob in nadomestuje predsednico njeni odsotnosti. — Ker komisije, katere je imenoval komite, doslej v večini niso opravile svojega dela, smo zadolžili predsednike teh komisij, da sestavijo programe za prihodnje delo. — Mladincem, ki so odšli na od-služenje kadrovskega roka, smo pripravili poslovilni večer v gostišču »Amerika«. , MR VESTI IZ KOMUNE - VESTI IZ KOMUNE - VESTI IZ KOMUNE - VESTI IZ KOMUNE - VESTI IZ KOMUNE Od dogodkov zadnjega meseca, pomembnih za ves celjski okraj, za celjsko občino kot industrijsko najrazvitejšo pa še posebej, zaslužijo posebno pozornost plenum okrajnega Odbora SZDL Celje, prva seja UO Gospodarske zbornice ter posvet o sodelovanju pri izvozu izdelkov kovinske industrije. Seveda je bilo še niz drugih stvari, ki posamič po svoji tehtnosti vplivajo na družbeno politično ter gospodarsko snovanje našega področja. 0 Plenum okrajnega odbora SZDL v Celju je obravnaval mimo organizacijskih problemov v SZDL še kritične probleme s področja .socialnega zavarovanja. Bravci »Emajliirca« so prav gotovo to in -ono že .slišali ¡o problematičnem deficitu pri Zavodu za socialno zavarovanje, ki znaša že v prvem polletju letos 223 milijonov dinar jev, vtem, ko je imel ta zavod v istem času 93 miiij-onov dinarjev presežka. Sedaj je torej treba objektivno preceniti, kje ¡so vzroki za tako visoke izdatke. Posamezne gospo- darske organizacije se morajo odločno zavzeti za analizo vzrokov naraščanja izostankov z dela ter v zvezi s 'tem ukrepati ekonomsko, če pa ¡ne gre drugače, pa tudi administrativno. Sitem ¡ko se učinkovito nastopi proti ¡pojavom deformacije in ¡škodljive li-ber-izacije odnosov -na področju socialnega zavarovanja, bodo onemogočeni poklicni izostankar-j-i z ¡dela, odkriti namišljeni ¡bolniki, resnično bolnim pa bo zagotovljeno ustrezno zdravstveno varstvo. 0 Prve dni avgusta ise je -prvikrat sestal upravni odbor gospodarske zbornice za celjski okraj, v katerem iso zdaj združene vse dosedanje ¡zbornice. Ko je predsednik Zbornice Franjo Lubej na -tej seji orisal Izredno odgovorne ¡naloge zbornice za kompleksno obravnavanje in usmerjanje celotnega gospodarstva v okraju, je še posebej poudaril vlogo industrije. Visa podjetja naj se čim preje povežejo z novo zbornico, v okviru katerega gre prav industriji prvo mesto. Zbornica ima tri ¡sekcije: .sekcijo za industrijo, gradbeništvo, promet im komunalo, sekcijo za kmetijstvo in gozdarstvo ter kot tretjo, sekcijo za trgovino in ¡turizem. 0 Da bi z združenimi močmi storili kar največ za povečani plasman izdelkov ¡kovinske industrije na tu jih tržiščih, ,so se pred nedavnim .sestali na skupni posvet .predstavniki kovinske industrije, Okrajnega ljudskega odbora ter grosističnega podjetja za uvoz in ¡izvoz »Kovinotehne«. Ugotovitev je bila, da so pogoji za skupno nastopanje na zunanjih tržiščih, česar posamnič z manjšo -količino izdelkov mala podjetja niso zmožna. Za te skupne posle pri izvozu bi ¡naj v prihodnje storila kar največ »Kovinotehna«, iki že ¡itak ¡ima usposobljen kader za zunanjetrgovinske posle. Miimo .tega bi to veliko podjetje v pogodbenem sodelovanju s kovinsko predelovalno industrijo v celjskem okraju ¡marsikdaj ¡lahko podjetjem učinkovito pomagalo premostiti določane težaven. F. K. KAKO JE S SREDNJO TEHNIŠKO SOLO V CELJU? Na Občinskem ljudskem odboru j.e bila razprava o graditvi .srednje tehniške šoile v Celju. Idejni projekti ¡so že izdelani kakor fudii ¡predračun. Srednja tehniška šola z delavnicami bi ¡stala 900,000.000 dinarjev, če bi cene ostale na isti višini, kakor sedaj. Delavnice za tehnični pouk bodo začeli graditi že letos, ostalo pa v naslednjih letih. Kakor je v načrtih predvideno, bi b-ila srednja tehniška šola v Celju -ena najbolj sodobnih šol te vrste v Jugoslaviji. Upajmo, da se bo predvideni načrt tudi uresničil, ¡kar pa je v zvezi s finančnimi sredstvi. Šola bo zgrajena ob Ljubljanski cesti za upravnim ¡poslopjem »Ingrada«. A. B. © £¡*u2j/íhe¿> NAŠI ŠTIPENDISTI Nekako pred dvema mesecema so v organih delavskega samoupravljanja Sklenili, da formirajo posebne? komisijo, 'ki bo na osnovi zapisnikov ekonomskih enot zbirala material za upravni odbor in Skupščino. Hkrati so sklicali še sestanek s 'predsedniki delavskih svatov ekonomskih enot in se z njimi pogovorili o dogodkih v ekonomskih enotah (ter tako iziiuščil probleme, ki zahtevajo obravnavanje na Višjii ravni. Kaže pa, da ¡je poslednji čas tudi ta koristna inaiativa zamrla- Že samo primer z ekonomsko enoto 8 priča, da je (temu zaires tako. V zapisnikih zadnjih sej delavskega sveta ekonomske enote 8 zasledimo predlog skupščini, ki naj bi preverila njihovo ugotovitev zastran osebnih dohodkov. Sodijo, da so v primerjavi z ostalimi ekonomskimi enotama za isto opravljeno delo sorazmerno slabše stimulirani. Naša naloga mi ugotavljati u-praivioeniost ali neupravičenost te trditve. Naša dolžnost je, da opozorimo na nepravilnost, ki je v tem primeru itam, da skupščina ni obravnavala njihovega pred.-loga. Pričakuj emo, da bodo odgovorni faktorji v podjetju takoj ukrenili vse potrebno, 'da se bo Obnovila dejavnost komisije. Hkrati bi bilo tudi želeti, da bi s prakso sestankov s predsedniki delavskih -svetov v prihodnje nadaljevali. To dvoje bi (bilo zagotovilo, da se primeri kot je bil ta, ne ponovijo več. To smo naposled (tudi dolžni načelom decentralizacije delavskega upravljanja. Selektor Naše podjetje stremi, da bi tudi v prihodnje limeli sposoben in šolan kader. Ta cilj borno dosegli, če štipendiramo mlade kadre, ki se šolajo na visokih, višjih in srednjih šolah. Pregled sedanjih štipendistov je naslendnjii: Na fakulteti za strojništvo so štirje štipendisti, od katerih 'bosta dva predvidoma končala študij leta 1964, dva pa 1965. 'leta. Povprečna ocena teh štipendistov je dobra. Na ekonomski fakulteti študira sedem štipendistov. V podjetje bodo prišli predvidoma leta 1963 dva, leta 1964 dva in trije leta 1965. Ocene položenih izpitov so dobre, de 'spremembe programov na fakulteti delajo štipendistom težave. Na fakulteti za elektrotehniko imama ' dva štipendista in to za šibki tok. Včasih se vprašujemo, zakaj nam bodo inženirji za šibki tok? Ce pogledamo naprej, vidimo, da bodo začele pri, bajati v naše podjetje naprave z elektronskimi in merilnimi instrumenti. Tam bo za dva zadosti zaposlitve. Eden pride v podjetje do konca leta 1962, drugi pa leta 1965. Na fakulteti za naraslo v je in tehnologijo imamo enega štipendista, ki bo končal študij 1964. leta. Skupno imamo na visokih šolah IV štipendistov. Ekonomska srednja šola nam bo dala tri absolventke in to: dve 1963. leta in eno 1964 leta. Dve štipendistki sta prav dobri, ena pa je odlična. Srednja tehniška šola: Na srednji tehniški šoli so na strojnem oddelku trije štipendisti in na kemijskem dva. Povprečna ocena štipendistov je dobra. PRAKTIČNO POUČEVANJE ZA KVALITETNEJŠO DELO Vsi delavci v pocinkovalnici si bodo svoje praktično znanje dopolnili na tečaju, ki ga prireja izobraževalni center na željo EE 4. Delo opravljajo tovariši v pocinkovalnici zelo dobro^ vendar čutijo, da jim marsikaj manjka, ker večkrat sprašujejo zakaj, kako, zakaj ne tako? Na tečaju bodo dobili širša znanja o luženju, pocinkanju in pokositrenju tako, da jim bo jasno, zakaj tako. Poseben poudarek pa bo na varnosti, ker se zavedajo, da je delo lahko zelo nevarno, če ne upoštevajo varnostnih mer ali pa, če jih ne poznajo. ... Drug tak tečaj pa je za upravljavce dvigal (mačkov). Na tečaju bodo delavci iz raznih oddelkov, to je od povsod, kjer uporabljajo dvigala. Težišče na tečaju ba na pravilnem upravljanju z dvigali, obešanju in transportu bremen in varnem delu. Poseben poudarek pa bo tudi na vzdrževanju naprav, da bi iste čim dalje služile svojemu namenu. Oba tečaja sta v avgustu z izpiti na zaključku. A. B. Do sedaj sem navedel redne štipendiste katerih je 25. Naše 'podjetje nudi nadaljevanje izobraževanja tudi zaposlenim članom 'kolektiva, s katerimi ima pogodbo An jim omogoča študij kot izrednim štipendistom na: Višji tehniški šoli — strojni oddelek je šest štipendistov, kateri bodo vsi končali leta 4963. Prav tako je -eden štipendist na listi šoli v eleikltro oddelku, kateri bo prav tako končal leta 1963. Na Višji komercialni šoli sta dva štipendista, ki 'bosta končala do konca leta 1963. Na Višji kadrovski šoli je sedem štipendistov in to na speci- alizacijii za kadrovnike trije, za organizatorje izobraževanja trije in eden za specializacijo varnosti pri delu. Eden bo končal 1962. leta, pet leta 1963 in eden 1964. leta Izrednih slušateljev na srednji tehniški šoli je deset. Od tega na strojnem oddelku sedem in elektro oddelku trije. Šest jih bo končalo 1962. leta in štirje 1964. leta. Na ekonomski srednji šoli imamo šest izrednih štipendistov. Vsi bodo končali šolanje 1964. leta. Administritivno večerno šolo obiskujeta dve štipendistki, ki končata šolanje kanec leta 1962. Od naših rednih štipendistov so odpovedala pogodbo zaradi prekinitve študija štirje štipendisti. Dvema je 'bila pogodba s strani podjetja prekinjena izaradi neizpolnitve sprejetih obveznosti. Vsi morajo prejete štipendije vrniti. V letošnjem letu je končalo študij in se zaposlilo deset štipendistov in to: 1 strojni inženir, 1 ekonomist, 1 strojni tehnik, 5 iz ekonomske srednje šole, 2 iz mojstrske šole. Za leto 1962-63 še štipendije niso podeljene. Komisija bo v kratkem zasedala. A B. POPLAVA V STOLPNICI Poplava v stolpnici skozi zaprta okna in vrata v vseh nadstropjih, je redni pojav ob vsakem deževnem vremenu. Takrat morajo stanovavci imeti pripravljene cunje in posodo, da pravočasno zajemajo vodo, isicer jim poleg škode na zidovih in tleh uniči še pohištvo. Zadnje neurje pa je presenetilo še najbolj pripravljene .stanovavce stolpnice, ki niso mogli preprečiti vodi izliv po stanovanju. Ob vsakem deževju, ki ga spremlja tudi najmanjši veter, so stanovanja v stolpnici ogrožena in sicer enkrat z ene, drugič z druge strani, ker voda vdira v vsa stanovanja. Po hladnih zimskih dneh, ko je skozi zaprta okna An vrata pihalo v stanovanje, ki se ni dalo amiliiti niti s pridnim kurjenjem vseh ¡stanovanj, so stanovavci pričakovali, da bodo vsaj v poletnih mesecih imeli manj jeze in nevšečnosti. Vendar deževno poletje je storilo te mesece še bolj neprijetne, ker so vsi istanovav-či v (Strahu pred poplavami. Nihče ni varen, da bi brez skrbi zaklenil stanovanje in ise odpravil na letni oddih. Vsakdo mara imeti nekoga, ki bo »dežurni« stanovanja. Da voda ob deževju vdira v stanovanja in da v zimskem času strahovito piha (da tega ne more omiliti niti ca. 120 ton najboljšega premoga, kateri stane stanovavce mesečno po 1.800 skozi celo leto) so vsekakor kriva okna in vrata. Čudno je to, da so na stolpnico montiral neodgo-varjajoča Okna in vrata in da bo zaradi tega stolpnica kmalu uničena. Ali morda družba in posamezni stanovavci trpeti škod* zaradi takega nesolidnega dela ko vemo ,da je za stolpnico vloženo precej denarja. Zaradi tega plačujejo (Stanovavci visoko najemnino, čeprav je v notranjosti stolpnice veliko pomanjkljivosti, nekvalitetne izdelave, slabši material kot je predviden itd. Ud. Ob zadnjem neurju smo videli balkone polne ometa (na tleh se itak ni dosti opazilo, ker je okoli stavbe zemlja, pesek itd.). Ta namreč odpada tudi kadar ne dežuje ozir. kadar veter piha in sploh se je bati, da bo lepi omet stolpnice enkrat ves na tleh -.. Napak in pomanjkljivosti je še več. O njih ne bi veliko govorili, ker jih vsi poznajo, samo se za •nje dosti ne zmenijo tisti, 'ki bi morali odgovarjati za tako delo. Zato stanovavoi stolpnice upravičeno pričakujemo od samoupravnih organov našega podjetja, da energično zahtevajo odstranitev vseh pomanjikljivasti, ki 'bodo gotovo, če bodo tako ostale, veliko škodovale Objektu a*i «ta-novavcem. Stolpnica, najvišja zgradba v Gaberju. Kaže pa, da je bilo pri gradnji nekaj pomanjkljivosti. Stanovavci niso povsem zadovoljni... (Foto David) OuniemtM Društvo Ljudske tehnike je priredilo 19. avgusta ocenjevalno vožnjo z motornimi vozili. Kljub nekaterim težavam, ki so jih imeli prireditelji, je prireditev v celoti uspela. "7ÍC stanovanjske pravice Na predlog upravnega odbora, katerega bo v kratkem obravnavala skupščina podjetja, naj bi se vrstni red predplačnikov stanovanjske pravice določal po točkah v pravilniku o razdeljevanju stanovanj. S tem bi se v večji meri reševal tudi socialni problem. Glede na splošno kritiko v kolektivu, da se socialni problem po sedanjem delno licitacijskem sistemu prednakupa stanovanjske pravice ne rešuje v zadostni meri, je UO na seji dne 1. 8. 1962 razpravljal o tem. Ugotovil je, da je ta trditev delno upravičena, vendar večina pri (takih -kritikah ne upošteva dejstva, da se ne razdeljujejo vsa stanovanja na podlagi prednakupa, temveč je nekaj (pri bloku, ki je v gradnji 6 -do 30) rezerviranih za reševanje kritičnih socialnih problemov- Ker pa je brez stanovanj največ takih delavcev, ki 'imajo manjše osebne dohodke in si težko kupijo do- datne točke za prednost pri pred-nakupu, se je upravni odbor zedinil, da predlaga skupščini podjetja spremembo člena 12 v pravilniku o prednafcupu stanovanjske pravice. »-Sedanji (delno) licitacijski sistem naj -se spremeni in naj se cene stanovanj fiksirajo po tabeli iz člena 12 pravilnika o prednafcupu stanovanjske pravice. Prioriteta prijavljenih predplačnikov naj se določa po vršnem redu točk v pravilniku o razdeljevanju stanovanj. Absolutno prednost naj -imajo tisti, ki zapustijo podjetju dosedanje stanovanju s tem, da redno kot ostali položijo svoj delež. Ostali reflektainti, ki zaradi prednosti drugih konkurentov (sedaj ne ibodo prišli v poštev, naj imajo pri naslednji gradnji prednost, v kolikor položijo svoj delež že sedaj. Po mnenju upravnega odbora, s tam skupna vsota Zbranih sredstev na osnovi prednakupa ne bo mnogo irfanjša, stanovanje pa bo dodeljeno tistemu, (ki mu po pravilniku o razdeljevanju stanovanj pripada, seveda pa mora položiti svoj delež. Dokončno bo o tem sklepala skupščina podjetja. MR V vožnji z avtomobili je zmagal Franc Vrabič, ki je v cilj privozil v predpisanem ča-su in brez kazenskih točk, za kar je dobil diplomo. Drugi je bil Drago Dolžan, tretji pa Vladimir Veber. V disciplini motociklov do 200 cm3 so podelili drugo nagrado tekmovavki Ani Kač, tretjo pa Francu Pilihu. Četudi je bilo prijavljenih petnajst mopedistov, sta startala le dva. Za vožnjo niso podelili nobene nagrade, ker telkmovavca nista dosegla predpisanih norm. Iznajdljivim organizatorjem gre zasluga, da je tekmovanje organizacijsko uspelo. DVA LEVA NA STOLPNICI Poleg neonskega napisa in znaka na upravnem poslopju, ima naše podjetje še en neonski znak, ki ga česrto uporabimo na velesejmih in razstavah- Propagandi- sti so se odločili, da ga bodo izkoristili (budi v »mrtvi isezoni«, se pravi takrat, ko razstav ni in ga namestili vrh stolpnice. Upamo, da bo tej koristni zamisli botroval hišni svet stolpnice in odobril realizacijo ideje. Znak bo obrnjen proti mestu. o &*H>atf4hec> KADROVSKE VESTI NOVO SPREJETI Ženske: Mutec Teodora, Grej an Jožica pogod. Moški: Ing. Nosan Franc, Krajnc Ivain, Zorzini Valter, Arlič Edi. IZSTOPI — ZENSKE Dohrotišek Ivana, upokojenka ; Robič Amalija, samovoljno; Lazar Neža, sprazumnio; Todorovič Bosilka, upokojenka inval.; Ber-linge Ivica, upokojena inval.; Knez Stanka, sporazumno; Tičar Martina, upokojena; Tekavc Frida, upokojena; Dober Martina, potek pogodibe; Šimunkovič Matilda, upokojena; Polc Ivana, upokojena; Okorn Helena, samovoljna zap. dela. IZSTOPI — MOŠKI: Sešel Franc, sporazumno; Pre-voršek Rudi Vili, sporazumno; Smrkolj Jože, k vojakom; Menard Anton, k vojakom; Novak Ivan, k vojakom; Rožnik Štefan, k vojakom; Brence Adolf, k vojakom; Lotrič Franc, k vojakom; Pâlir Franc, k vojakom; Podpečan Jakob, k vojakom; Sivka Adolf, k vojakom; Svenšek Stanko, k vojakom; Pisanec Franc, samovoljna zap. dela; Mesarič Štefan, samovoljna zap. dela; Zupanc Franc, samovoljna zap. dela; Pavlin Franc, samovoljna zap. dela; Pudič Čamil, samovoljna dala; Gorišek Franc, samovoljna zap. dela; Kopše Rudolf samovoljna zap. dela; Gajšek Franc, upokojen; Kolar Franc, k vojakom; Vervega Leopold, potek pogodbe; Golavšek Franc potek pogodbe; Oset Alojz, poteg pogodbe; Kotnik Franc, potek pogodbe; Pilih Martin, potek pogodbe; Videnšek Jernej potek pogodbe; Koštomaj Ferdinand, upokojen; Končan Jože, upokojen; Kobula Štefan, upokojen; Kocbek Edvard, samovoljna zap. dala; Lipičnik Mihael, sporazumno; Slemenšek Mariin, sporazumno; Koželj Bogomir-Anton, samovoljna zap. dela; Mazuka Nikola sporazumno; ing. Kapar Darde, sporazumno; Hočevar Alojz, sporazumno; Skutnik Edi, sporazumno. POROČILI SO SE: Šprajc Vladimir, Rošer Maria, Golubič Elizabeta, Vervega Danijela, Strašek Marija, Š ant e j Vida, MilidragoVič Mladen, Hramec Stanislava, Fric Hedvika, Vouk Rozika, Zalokar Vilma, Lugarič Karl, Teržan Franc, Korošec Franc, Dečman Franc, Borovnik Albin. Letos • jubilejna razstava Fotoklub »Emajl« bo priredil v dneh od 23. septembra do 6. oktobra 10. mednarodno razstavo umetniške fotografije. Razstava bo spet v mali dvorani Uniona pod pokroviteljstvom upravnega odlbora našega podjetja. Iz dvaindvajsetih držav so ore- Ena izmed razstavljenih fotografij na razstavi lani. Avtor CHAN SHAU U. ji je dal naslov Osamljeno srce. ROJSTVA Knez Tomislav — sin Matjaž, Goršek Branko — hči Branika, Brišar Irena — hči Zdenka, Tominc Erna — sin Peter, Rezar Danijel — hči Romana, Cater Franc, — sin Bogdan, Skutnik Ljudmila — sin Miran, Jaklič Vi-kica — sin Bojan, Veber Frančiška — hči Simona, Hribernik Frančiška — sin Branko, Bukov-šek Fanika — sin Robert, Brejc Erika — hči Jolanda, Kovačič Milan — sin Matjaž, Skrebiš Franc — sin Dragan, Kopitar Ivan i— hči Ivanka, Višnar Ludvik — sin Peter, Bednjički Silvester — hči Milica, Vidmar Anton — hči Jožica, Dobnik Anton — sin Zlatko, Božič Mira — sin Marjan, Čendak Ivan — sin Vojko, Jelen Janez — sin Ivan, Mlinarič Erika •— sin Srečko, Javornik Erna — sin Marjan, Potočnik Ivan — sin Silvo, Mastnak Marija — sin Robert. jeli nad devetsto fotografij in 240 dia posnetkov. Žirija je že izbrala izmed njih 208 črnobelih fotografij, 20 fotografij v barvah in 118 dia posnetkov. Zanimivo je, da je izmed 300 avtorjev letos kar 46 mojstrov umetniške fotografije, kar je prav gotovo jamstvo, da bo razstava na dostojni umetniški ravni. Letos tudi prvič sodelujejo avtorji iz Južne Afrike, Nove Zelandije, Macaa in Kanade. -v- TV 0 IZVOZU Nedvomno je prekoračen izvoz v prvem polletju dogodek, ki zasluži vso pozornost medijev publicitete. Pred kratkim je bil tudi na ljubljanski televiziji reportažen zapis, ki ga je posnel v našem podjetju TV dopisnik Peter Božič. TV vest govori o povečanem izvozu v primerjavi is poslovanjem s tujino lani. KONTROLA — PREGLED Tovariš urednik! O kontroli je ¡bilo že veliko napisanega, še več pa izgovorjenega. Med ostalim je bilo slišati, da ime kontrola ne ustreza in da ni pri ljudeh priljubljeno. Zato sem se odločil, da predlagam ime, ki bi bilo po moijii sodbi bolj primemo in hkrati bolj slovensko kot »kontrola«. Kontrolo bi imenovali STATISTIČNO PREGLEDNA SLUŽBA, kontrolorja pa PREGLEDNIK. Kaj sodiš o mojem predlogu? M. V. Da si se obrnil na napačen naslov! Pravi je: sektor ekonomike. NEZADOVOLJNI STANE VIDEC Spet nam je pisal tovariš Stane Videc in nam hkrati poslal obsežno pismo. Očita nam, da smo prvega objavili preveč okrnjenega. Tudi z odgovorom ni zadovoljen. Tovariš Videc! Vaše pisanje smo Objavili krajše za- radi omejenega prostora rubrike Tribuna. To smo ¡tudi napisali. Pazili smo, da nismo v vašem pismu izpustili ničesar bistvenega. Zagoto^-viti smo vam, da 'bo disciplinska komisija v najkrajšem času obravnavala vaš primer. To pa je bil nemara tudi smoter vašega pisanja? Zdaj ste ga dosegli. Počakajmo torej na odločitev. Uredništvo namreč ni disciplinska komisija, kii bi lahko reševala primere kot je vaš. Zato so vaši očitki uredništvu neutemeljeni. NAJMLAJSI IN NAJSTARE JSl Tovariš urednik! Prosim za odgovor: Kdo je najstareij-ši in kdo majmlajši član našega kolektiva Zanima me tudi, kje delata in koliko časa sta v podjetju. MR Ferdinand PINTER, rojen leta 1895. V podjetju je od 10. 3. 1952. Anton PEČNIK, rojen leta 1947. Zaposlen v mehanični delavnici od leta 1962. Makedonci o sokovniku Pred kratkim smo prejeli pismo glavnega odbora Rdečega križa LR Makedonije, ki ga objavljamo v kratkem izvlečku. Glavna naloga, ki si jo je zadal glavni odbor Rdečega križa v naši republiki, je boj proti alkoholizmu. V našem programu so predvsem tečaji v mestih in vaseh, na katerih poučujemo ljudi o predelavi sadja v sadne sokove. Dosedanji rezultati so povsem zadovoljivi, v prihodnje se pa nadejamo še ¡boljših. Poleg vseh načinov, ki jih upoštevamo pri seminarjih, smo prišli do spoznanja, da je ¡prav vaš izdelek SOKOVNIK v ta namen najprimernejši. Je praktičen, e-konomičen in prikladen za masovno uporabo. Prav zavoljo teh odlik uporabljamo SOKOVNIK kot edini pripomoček pri ¡seminarjih. V stroških, ki smo jih planirali za letošnje leto, je tudi- izdaja prospekta, ki bi vseboval poleg receptov za sočenje ¡tudi barvne reprodukcije in sliko ter opis vašega izdelka. Prospekt bi natisnili v nakladi 500.000 izvodov. Sodimo, da bomo s to propagando dejavnostjo — s seminarji in letaki — pospešili prodajo SOKOVNIKA v naši republiki. NAGRAJENI ŠOFERJI KINO UNION 30. — 3. 9. 1962 »V KREMPLJIH VOHUNOV« švedski VV film 4. — 7. 9. »NE UBIJ« jugosloanski falm 8. — 11. 9. 1962 »SAMSON« poljski Csc film, ob 16 uri ruska risanka 12. — 15. 9. »SAFIR« »ALI BABA IN 40 RAZBOJNIKOV« angleški barvni Csc film 16. _ 17 . 9. 1962 »ALEKSANDER NEVSKI« ruski film 18. - 19. 9. 1962 »ALEKSANDER VELIKI« ameriški barvna Csc film 20. — 23. 9. 1962 »ČRNI BLISK« nemški barvni film 24. — 27. 9. 1962 »CISTO NEBO« ruski film 28. — 29 . 9. 1962 »SREČA V TORBI« jugoslovanski VV film 30. — 1. 10. 1962 »RDEČA JADRA« ruski barvni Csc film KINO METROPOL 29.- 1. 10. 1962 »LOV NA DOTO« ruski barvni Csc film 2. — n. 9. »PLAVI ANGEL« ameriški barvni Csc film 6. — 8. 9. 1962 »ABECEDA STRAHU« jugoslovanski film 8. — 10. 9. 1962 »GOLO MESTO« ameriški film H. — 14. 9. 1962 »STRANSKE POTI« italijanski film 15- — 18. 9. 1962 »OBSEDENA ZENA« ameriški barvni Csc film 19. - 22. 9. 1962 »PREPOVEDANE STRASTI« ameriški barvni Csc film 23. — 26. 1962 »SCANO BOA« itnljansko-španski film 27. — 30. 9. 1962 »PLES V DEŽJU« jugoslovanski film 19. — 22. 9 .1962 »DVE LJUBEZNI EDDY DUCHIN-A« ameriški barvni Gsc film 1. — 4. 10. 1962 »PO TOLIKIH LETIH« francoski Ose film LETNI KINO 1. - 4. 9. 1962 »OBRAČUN PRI O. K. KORALU« ameriški barvni VV film 5. — 8. 9. 1962 »DVORNI NOREC« ameriški barvni VV film 9. — 12 . 9. 1962 »NOC LUKRBCIJE BORGIE« italijanski barvni Gsc film 13. — 15. 9. 1962 »DOLGO TOPLO LETO« ameriški barvni Csc film 16. — 18. 9. 1962 »MAČKA NA VROČI PLOČEVINASTI STREHI« ameriški barvni Csc film 19. — 22. 9. 1962 »DVE LJUBEZNI EDDY DUCHINA« ameriški barvni Csc film 23. — 26. 9. 1962 »TOBY TAYLLER. ameriški barvni VV film 27. — 30. 9. 1962 »NE POZABI ME« ameriški barvni film MATINEJE 16. 9. 1962 »SMRT NA PACIFIKU« ameriški Csc film Metropol 23. 9. 1962 »MOŽ V SIVEM« ameriški barvni Csc film Union 30 . 9. 1962 »DAMA IN POTEPUH« ameriški barvni Csc film Metropol Za dan šoferjev so organi delavskega upravljanja nagradili vse voznike motornih vozil. Vsakdo je dobil denarno nagrado v znesku 5.000 din, medtem ko je prejel vodja garaže tovariš Marjan Pristovnik 8.000 dinarjev. Nagrajeni so bili zaradi vzglednega ravnanja z motornimi vozili, zaradi vame vožnje brez nesreč in prekrškov in zaradi prizadevnega opravljanja svojih nalog. Nagrajencem želimo še v prihodnje varno vožnjo. FILM »ECONOM« V UNIONU V propagandnem oddelku smo izvedeli, da so dobili prvo kopijo propagandnega filma o loncu »Econom« Film je sinhroniziran v slovenščini. Ker bo marsikaterega člama kolektiva zanimal ta film, ki govori o našem izdelku, so se ¡propagandisti odločili za entedensko projekcijo v kinu Union. Film bodo vrteli od 2. do 9. septembra pred vsemi tremi predstavami. Kot smo že obvestili naše brav-ce, je scenarij zanj napisal Zvone Kržišnik, ¡režiral ga je Matija Maležič, medtem ko igra naslovno vlogo prvak ljubljanske Drame Jurij Souček. o Sinajt&ieo Poročam vam eno strahotno žalostno novico, ki bo moje ljube bravce fantastično pretresla, ker sem jaz, en vaš zvesti dopisnik, v eni bolniški, ker me je moja ljuba žena nehote zaradi enega domačega samoupravljanja mahnila z enim težkim stolom po glavi iz česar je sledil en zlom lobanje ali faktura, kakor se temu medici-narsko reče, kar pa ima eno veliko posledico v obliki enega gipsa na moji glavi, ki pa ima le eno velikansko prednost in ta je, da če me bo moja ljuba ženM mahnila še enkrat, bo dobil en gips fakturo in ne ena moja lobanja. Kot sem že poročal v začetku mojega poročila, je prišlo do enega obračunavanja v naši družini zato, ker se ena moja ljuba žena ne spozna na samoupravljanje, katerega smo v moji ljubi družini uvedli, kakor smo v mojih poročilih že zasledili, kjer se je tudi že videlo, da bomo vedno naleteli na ene težave in nerazumevanje pri eni moji ljubi ženi. Na seji pred štirimi meseci smo ugotovili, da naš električni štedilnik ne dela tako kot bi moral, iz česar sklepamo, da je fantastično potreben enega popravila. Ta problem smo preverili in pretehtali z vseh aspektov. Svoje mnenje je povedala moja ljuba žena kot neposredni uporabnik, potlej se je izprsil moj mule, kot neposredni uporabnik in en koristnik dobrine v obliki temperature, spremenjene v prebavljivo hrano in naposled sem o tem govoril še jaz, človek z naglašenim e-konomskim faktorjem. Sklenili smo, da ga damo kljub vsemu popraviti v bližnji servis. Da, en tak sklep je pred štirimi meseci prinesel naš organ. Na naslednji seji, ki je bila fantastično burna, smo u- gotovili, da štedilnik še vedno ne deluje, kar je z njegove strani nerazumljivo upiranje sklepom. Zato smo sklenili, da sklep še ni izvršen in se o problemu še enkrat pogovorili, in naposled prišli do zaključka, da en e-lektrični štedilnik mora v eno popravilo, kakor smo sklenili že na eni prejšnji seji. Ko smo imeli sejo v naslednjih dneh, je bilo opaziti s strani ene moje žene že velikansko nasprotovanje, ker smo ponovno ugotovili, da objekt naših razprav še vedno ne deluje in mora moja ljuba žena zaradi tega kuhati na enem navadnem štedilniku, kar je pripeljalo do tega, da se je ena moja ljuba žena nakuhala bolj kot če bi prišel iz ene oštarije pijan domov, prijela en velikanski stol, na katerem je ponavadi sedela in me z njim fantastično kresnila po glavi rekoč: — Dosti imam razprav in enih sklepov, zaključkov in podobnih stvari v našem organu hišnega samoupravljanja. Sklepamo, sklepamo, tega kar sklenemo, pa nihče ne izvršuje. Kaj nam pomaga vse to, če pa je štedilnik še vedno pokvarjen! Jutri ga odpeljem sama v servis brez vseh vaših sklepov ... In tako je moja ljuba žena storila dva velikanska štosa, ki nista pri nas v navadi, ker me je prvič kresnila po glavi in mi s tem fakturirala glavo in drugič je odpeljala z vozičkom štedilnik v popravilo že po tretjem sklepu našega organa. Pravim, in to bom vedno prepričan, da moja žena ni za našo sodobnost, ker ona nekatere stvari pojmuje fantastično starokopitno. Lep pozdrav iz ene bolnišnice od vašega fantastičnega dopisnika Štefan Frakelj V avgustu so nas obiskali Af ričani, ki študirajo v Sloveniji Ogledali so si proizvodne obrate, nakar so se menili s prestavniki našega podjetja o nekaterih vprašanjih, ki zadevajo predvsem delavsko samoupravljanje. Študent Edward M. Iumnbwa nam je pisal, da ga je močno impresionirala velikost podjetja. IZPOLNITE IN POŠLJITE UREDNIŠTVU ŠT. 8 Kaj vam je v številki najbolj ugajalo? __________________________ Česa pogrešate?___________________________________________—------ Kaj bi naj spremenili? ------------------------------------------ O čem bi radi brali prihodnjič? ________________________________. KRIŽANKA J Maš ■ 1 iz deli ki" mam ! V to š 3 4 5 X ? d 9 40 | 44 12 X 43 ! | 44 X /5- 1 1 /6 49 X IS £ 19 20 X 21 to 29 X 23 X 24. £ & ¿V X 25 26 X 29 23 XI 29 3o X 31 ¿2 % % ■ 33 3Î X 35 1 X 36 X 37 i VODORAVNO: 1. velilka posoda; 6. globok krožnik s pokrovom; 11. častnik; 13. pladenj; 14. it. moško ime (znan smučarski prvak Colo); 15. obdelam s pilo; 16. ki pripada Ireni; 18. južnoameriška ovca; 19. dodatek za kavo; 21. začetnici podpredsednika Zvez. izvršnega sveta; 22. površinska mera; 23. domače žnsko ime; 24. oblika pom. glagola; 25. lat. predlog; 27. ladijski drog; 29. vbija; 31. m. ime; 33. reka na Primorskem; 35. otok pri Novi Zelandiji (i je j); 36. enaka samoglasnika; 37. grški filozof. Vrnila Po triindvajsetih dneh potovanja, sta se vrnila domov kolesarja Hinko Frank in Jože Pogorelec. Mad malico so ju pričakali pred upravnim poslopjem sodelavci in tovariši s šopki cvetja. Po vrnitvi sta povedala, da je bila pot zanimiva, lepa in naporna. Nikoli ne bosta pozabila štiristo kilometrov, ki sta jih prepešačila v črnogorskih hribih Ker tega načina »kolesarjenja« nista že prej predvidela, sta se vrnila brez podplatov na čevljih. Vendar ju vsi napori 3000 kilometrov dolge poti niso odvrnili od tega, da bi že zdaj ne snovala novega podviga za prihodnje leto. NAVPIČNO: 1. vrsta posode za kuhanje; 2. ponuditi; 3. moško ime (po-mulljševalnica); 4. naziv za naš popularni lonec; 5. vprušalnica; 7. hunski poglavar; 8. tovarniška dvorana: 9. ne-somernost; 10. polaga v tekočino; 12. poljedelsko orodje; 17. Nova Gvineja (spor med Indonezijo in Nizozemsko); 20; vdolbina v zemlji; 24. hotelski uslužbenec; 26. posoda zn mast; 28. velika stanovanjska hiša; 29. posoda za nošenje vode; 30. kratica za Panamerican Airways; 32. vrsta razcvetja (repa); 34. visoka igralna karta. sta se Anekdote in šale Tovariš Srečko Jamnišek je bil član komisije, ki je nadzorovala dela pri gradnji stolpnic, zato je tudi večkrat obiskal obrtnike, da je videl, kako napredujejo z delom. Nekega dne je opazil, da niso nekaj zidarji storili tako, kot bi morali. Stopil je k mojstru in mu to povedal. Mojster mu je obljubil, da bodo njegovo opravičeno pripombo upoštevali. Ko se je to primerilo še drugič, mu je pa mojster brez vseh ovinkov dejal: — Ne bodite no sitni! Mar v vaši fabriki delate takšne piskre, kakršne bi morali? ENA IZ CRIKVENICE — No Tone, kako si se imel v . Crikvetnici? — Slabo, slabo! Le trikrat smo imeli poharne piščance, vitno je tako dirago, da sem :se ga komaj šestkrat nacugal. Edino, kar je bilo dobro, je to, da me je dober prijatelj s tičkom pripeljal domov. S. K. AMORTIZACIJA Francelj: Veš kaj, Jože? Zanima me, zakaj zadnji čas tako hitro spiješ svoja dva Šilca žganja? Jože: Kaj ne veš, da začnemo z delom že deset minut pred šesto? Francelj: Kje pa dobiš denar? Od plače? Jože: Kje pa! Špekuliram. Lani decembra sem kupil sokovnik, ki ga posojam sosedom celo sezono. Seveda si zaračunam 10 odstotno amortizacijo. Francelj: To si dobro pogr.un-tal. Tudi jaz ga bom kupil. Jože: Ha-ha-ha ... Kje ga boš pa dobil. Mar ne veš, da smo re-balansirali plan ... Š. K. PRED TOVARNO — Le stopi Tine! Že pred tridesetimi minutami bi moral začeti z delom. — Kaj, tri minute je že čez? Potem pa grem ,in pridem čez tri-četrt ure. Eno so mi že itak odtegnili. MR Uspeh celjskih strelcev na republiškem prvenstvu Republiškega prvenstva so se udeležili tudi strelci SD »Tempo« in strelci ostalih celjskih družin. Ker so vsi najboljši strelci vseh družin sestavljali celjsko ekipo, lahko prav gotovo vsem udeležencem iskreno čestitamo, saj so premagali vse sodelujoče ekipe in tudi favorite — ekipo Ljubljane. Celjani so dosegli v strelstvu takšen uspeh, kakršnega prav gotovo ni nobeden pričakoval. Dosegli so: 9 prvih mest, 5 drugim mest, 4 tretja mesta, 6 četrtih mest, itd. Od 30 nagrad, ki so bile pripravljene za najboljše strelce, so jih Celjani obdržali kar 21. Za tak uspeh še enkrat vsem udeležencem iskreno čestitamo. J. Š. Poraz v zadnjih minutah V nedeljo, dne 12. avgusta, je bil na igrišču OLIMPA dvoboj nogometnih sekcij: ŽNK »CELJE« : ŠD »OLIMP«. Kot ponavadi, so zmagali pionirji OLIMPA z rezultatom 4:2, mladinci pa s 3:1. Tudi prvo moštvo ni igralo slabo, če že ne-moremo reči, da so bili boljši, so pa prikazali vsaj enakovredno igro. Prav gotovo, da je rezultat važen, zmagalo je moštvo ŽNK »CELJE« z rezultatom 4 : 1. Naj povem še to, da so zmagovalni goli .padali vsi od 84 do 90 minute prav zaradi neiznajdljivosti zelo pomlajene obrambe Olimpa- Ko smo vprašali novega trenerja ŠD »OLIMP« tov. Čater Vilija kako je zadovoljen s fanti, je odgovoril, da v kolikor se bodo tako trudili in kot so se prav na tej tekmi, nima bojazni za nastop v novi sezoni, ki .se bo predvidoma začela 26. avgusta t. I. Pionirji »Olimpa« prvaki Celja Pretekli mesec je bilo končano pionirsko nogometno prvenstvo Celja. Po vsem pričakovanju so zmagali pionirji OLIMPA. S tem so si priborili pravico nastopa na okrajnem prvenstvu, ki bo predvidoma v tem mesecu v Celju. Ponoven dokaz, da je resnično v tem industrijskem delu mesta Celja največ mladega naraščaja nogometašev, je prav ta ponoven ugpeh .najmlajših OLIMPOVCEV. Kdo tega ne verjame, naj si o-gleda treninge na igrišču OLIMPA, ki so vsak ponedeljek in četrtek popoldne, pod vodstvom tov. Staneta Coceja. Na občinskem pionirskem prvenstvu je sodelovalo 6 pionirskih ekip: OLIMP I 4 KLADIVAR I 4 OLIMP II 4 KLADIVAR II 4 3 1 0 9:2 T 2 2 0 9:2 6 1 1 2 7:8 3 0 3 1 2:4 3 J. Š. Rešitev križanke iz prejšnje številke VODORAVNO: Sirija, Tunis, Arabija, urar, likam, dobival, Adar, keramika, mir, ioni, aj, trn, Oto, ta, Aragonija, Libanon, Negri, izum, oj, Bolavar, iti, Sudan, joj, Nigerija, aparat, Kenija. NAVPIČNO: salama, Uilbija, dridaj, izotop, rakar, »bulija, Ibar, trami, Jim, Iran vena, aj, Kongo, it, Adcn, on, orion, sek, tuba, tinkture, urim, oje, din, Navip, ag, Maji, Irak, or, naj; lapalija.