DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom. Rokopisi se ne vračko. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.	Izhafa vsako sredo In soboto. Naročnina za Jugoelavito znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo m-eeečno 15 Dim.	Malib oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malib oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popuet, Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirak1.
Štev. 54.	Sreda, 8. julija 1931.	Leto VI.
K izidu madžarskih volitev.
Socijalni demokrati so pridobili dva poslanca.
Pomembni so pri volitvah na Ogrskem volilni okraji s tajno volilno pravico. Predvsem prihaja v poštev glavno mesto Budimpešta in okolica. V petek je bil v budimpe-štanskem volilnem okrožju ugotovljen rezultat nedeljskih volitev.
V	Budimpešti je bilo izvoljenih ? socijalnih demokratov, 5 poslancev vladnega bloka, 6 poslancev Wolfove stranke, 3 demokratskoli-beralne Rassayeve stranke, 2 demokrata Vaszonijeve smeri in 2 krščanska socijalca Friedrichove smeri. V okolici Budimpešte sta bila ^voljena 2 socijalna demokrata, 1 k' . poslanec, 1 krščanski socija-, ,c m 1 demokratični poslanec Fa-bianove stranke.
i .0cii®^Iia demokracija je dobila i J v “udimpešti in okolici 9 podili CeT.\ ker je dobila tudi v dru-okrožjih 5 poslancev, bo
slance/ SiT' P.arl*mcntu 14 .p0‘  i ' "ocim je imela v preisniem
parlamentu 12 poslancev.
Končni rezultat volitev bo molj ce ugotoviti šele po izvedbi ožjih volitev, ki se vrše ta teden. Vlada čirf Slcer vedno dvetretjinsko ve-i -j0 V ,^ovem parlamentu, ali kakor zid volitev v Budimpešti in okolici kaže, se temelj madžarske tiranije v prosvetlenejših delih države bolj in bolj maje.
Hoverjev načrt je v glavnem zmagal.
Delna odškodnina za vzhodne države.
Dne 3. t. m. se je vršila v Parizu ®eja med zastopniki Zedinjenih držav in Francije. Po dolgotrajnih po svetovanjih in pogajanjih je Francija Pristala na Hooverjev predlog. Podobnosti še sicer niso dognane, endar je zadeva domala urejena.
Vzhodnim državam, ki najbolj go-rn,ajo zaradi reparacij, se dovoli i amesto reparacij 25 milijonov do-p^ev (1400 milijonov Din) posojila. .^ančna politika velike antante a namen zavarovati vzhodne dr-j.e Pred ruskim gospodarskim
Vatikan nadaljuje borbo z Mussolinijem
In vendar gre za sporazum.
Papež je izdal novo encikliko na vse škofe sveta, v kateri obsoja po-Jjtiko italijanske vlade in razpust društev katoliške akcije. V okrožni-c‘ trdi papež, da je katoliška akcija !!?Politična in ni protifašistična. Ita-‘!a hoče samo iztrgati vzgojo mla-jU'e cerkvi, kateri pripada polen ružini predvsem cerkvi po najvišji nalogi.
^ Videti je, da ta spor še ne bo kr/1- .11, narveč se poostruje, kar bo katoliški akciji, ker Musso-„Pn>tak nima resne volje nastopiti Protl Vatikanu.
Znižanj plač na Poljskem. Kot
zasilno odredbo štedenja je ministrski svet v Varšavi sklenil znižanje P*ač železničarjem za 10 do 15 odstotkov. Enako se nameravajo znižati prejemki tudi poštnim uslužbencem.
Bol trboveljskih rudarjev za obstanek
Ali je Trboveljska premogokopna družba upravičena delavstvu mezde
znižati ali ne?
Kakor je že znano, poteče sedaj veljavna kolektivna pogodba med rudniškim delavstvom in TPD, katero je slednja odpovedala dne 28. julija. Do takrat se mora skleniti nova pogodba, ker bi v nasprotnem slučaju nastalo takozvano brezpo-godbeno stanje.
Ker pa vsaj po našem mnenju ni takšno stanje koristno ne za enega niti za drugega, se sedaj družba kot delavstvo pripravljata za glavno razpravo, ki se mora vršiti nekako v sredi tega meseca.
Ko so bili dne 26. junija t. 1. zastopniki delavstva pozvani na tozadeven razgovor, so zastopniki družbe izjavili, da se ima z ozirom na nekonkurenčno zmožnost trboveljskega premoga, na vsak način sedaj obstoječe akordne postavke in temeljne plače urediti tako, da preostane družbi gotov finančni efekt.
Kaj se to pravi? To se pravi, da se imajo sedanje plače rudarjev znižati.
Pri vsem1 tem se družba sklicuje še tudi na to, da je draginja za toliko in toliko odstotkov padla.
Mi se danes v to vprašanje podrobno ne bomo spuščali, ker smo v eni izmed zadnjih številk lista »Delavec« dovolj- jasno povedali, da delavstvo obstoječega eksistenčnega minimuma nikakor ne more priznati in sicer prvič zaradi tega, ker mu je bil leta 1922 usiljen in drugič pa, ker delavstvo na podlagi tega eksistenčnega minimuma povprečno nikdar ni doseglo dejanskega eksistenčnega minimuma.
Sklicevanje družbe, da so pri njej plače delavstva najvišje v državi, za delavstvo ne drži, prvič iz razloga, ker je treba upoštevati visoko storitev delavstva in drugič pa, ker se kulturne in življenske potrebe naših rudarjev ne morejo in ne smejo primerjati s kraji, ki kulturno zaostajajo.
Danes hočemo samo ugotoviti, ali je družba upravičena zahtevati redukcijo plač radi nekonkurenčnosti in vsled previsokih produkcijskih stroškov v zvezi z delavskimi plačami, oz. premajhne višine sedanjih storitev napram predvojni.
Obremenitev 1 tone premoga po delavskih plačah in drugimi obratnimi stroški je sledeča:
Leto na plače drugi izdatki in prebitek*
1913	K 4.50	K 3.80
1923	Din 94	Din 128
1924	99	147
1925	99	141
1926	75	138
1927	62	140
1928	67	119
1929	69	113
1930	65	105
Ako sedaj vzamemo cene, plače, ostale izdatke in prebitek za 1 tono, izraženo v 100 v letu 1925, dobimo sledečo sliko:
		Ostali izdatki	
Leto	Cene premogu Plače		in prebitek*
1925	100	100	100
1926	89	76	98
1927	82	63	99
1928	78	69	84
1929	76	70	80
1930	71	66	79
Iz	zgoraj	navedenega	je razvid-
no, da ,ie ouremermev i tone premoga v zadnjih 6 letih na plačah bila stalno manjša napram padcu cen
* Po podatkih rudarskega glavarstva.
premoga in pa ostalim izdatkom: in prebitku.
Sedaj pa preidimo k produkciji in storitvi sami. Ta storitev je računana samo na delavstvo in ne na poduradnike in uradnike:
Na delavca Na delavca Leto Produkcija in leto in šiht Število v tonah v tonah kg delavstva 1913	1,349.000	198	600	6833
1925	1,518.550	162	540	9686
1926	1,391,260	191	637	7294
1927	1,628.750	234	780	6950
1928	1,574.210	210	(?!)	700	7508
1929	1,957.000	227	757	8636
1930	1,415.000	216	(281)	720 (904) 6547
V vprašanju storitve za leto 1928 je povdariti, da je v tem letu delavstvo precej šihtov praznovalo. Isto-tako je s produkcijo in storitvijo na delavca, leto in dan v letu 1930, kjer je letna produkcija preračunana na 300 delovnih dni. Ker se je pa v tem letu praznovalo povprečno po 90 šihtov, znači to izpad produkcije 424 ti^oč 440 ton. Če bi se torej v letu 1930 redno obratovalo, bi morala znašati letna produkcija 1,839.440 ton, na delavca letno 281 ton in na storjeni šiht pa 904 kg.
Ce sedaj sumiramo delež delavskih plač na vrednosti produkcije, pridemo v odstotkih do sledeče ugotovitve :
V letu 1913 je bilo 49.5%; v letu 1925 — 41.5%; v letu 1928 pa še samo 35%.
Nasprotno pa vidimo, da se je dnevna storitev delavca napram letu 1913 enako 100 dvigala sledeče: leta 1925 — 90; leta 1926 — 105.80; leta 1927 — 123; leta 1928 — 114; leta 1929 — 120 in v letu 1930 pa 133.
Kaj nam povedo te številke? Te številke nam povedo, da je obremenitev delavskih plač napram produkcijski vrednosti v letu 1913 padla za 14.5% v dobro družbe in da se je povprečna storitev delavca napram letu 1913 dvignila za 33% zopet v dobro družbe.
Povdarjam pa, da so te številke dobljene na podlagi podatkov, ki jih da družba rudarski oblasti v evidenco, ki torej gotovo ne gredo v škodo družbe, temveč prej v škodo delavstva.
Iz zgoraj navedenega mislim, da te številke same dovolj jasno govore in povedo, kje se more vzeti, da se premog toliko poceni, da bo njegova konkurenčna zmožnost upostav-ljena. Težki milijoni, ki jih prejemajo delničarji TPD leto za letom v obliki dividende, so prvi, pri katerih se ima pričeti. Drugič visoke tanti-jerne, katere družba leto za letom izplačuje svojim višjim funkcijonar-jem, naj se odpravijo. In tretjič pa — ni potreba vedno pri vsaki krizi gledati na tistih par dinarjev, ki jih prejme rudar za svoje mukepolno delo. ne pa videti visokih plač ravnateljev in raznih upravnih svetnikov. Tu so viri, s katerimi se da doseči pocenitev premoga tako, da mu ne bo nihče mogel konkurirati.
Zmanjševati danes delavstvu plače, ki je od leta 1925 do danes doprineslo 32 smrtnih žrtev vsled nezgod, za katerimi žaluje že okrog 275 vdov in sirot (svojcev itd.), 205 pohabljencev in ki je utrpelo 7267 nezgodnih slučajev in to v času, ko je že do skrajnosti gospodarsko izčrpano delavstvo vsled poldrugolet-nega praznovanja šihtov, prisiljeno na javno beračenje, da ne propade
F. Austerlitz umrl.
Ime Friderika Austerlitza je bilo dolgo let znano po vsej Avstriji in tudi v inozemstvu. Vsa javnost je vedela, da je Austerlitz glavni urednik dunajskega socijalnodemokratič-nega glasila in dnevnika »Arbeiter-Zeitung«. Vedno in povsod si slišal, da je »Arbeiter-Zeitung« najboljši, v vsej javnosti priljubljeni, temeljiti in najiskrenejši list, ker je Austerlitz urednik. Njegovi članki so bili temeljiti, poljudni in vsestranski, kakor bi jih mogel napisati le verziran diplomat.
Friderik Austerlitz je bil rojen leta 1862 v Hochliebnu pri Mladi Bo-leslavi na Češkem. Sin siromašne rodbine je bil ter je obiskoval samo ljudsko šolo, nato se pa izučil za? trgovskega pomočnika. Potoval je na Dunaj in stopil v službo, kjer je vodil oster boj v trgovskem društvu, dokler ga društvo, ki je bilo liberalno, ni izključilo.
Na mladega Austerlitza je bil opozorjen pokojni sodrug dr. Viktor Adler in ga je povabil, da naj sodeluje pri »Arbeiter-Zeitungi« kot dopisnik. »Arbeiter-Zeitung« je izhajala takrat samo trikrat na teden. Toda, ko je 1895 postala »Arbeiter-Zeitung« dnevnik, je Adler nastavil Austerlitza kot prvega političnega urednika. Leta 1895 pa je postal Austerlitz glavni urednik lista,
V stari Avstriji Austerlitz ni hotel sprejeti političnih mandatov. Pač pa je bil poslanec po vojni od leta 1919 do zadnjih volitev, to je do oktobra 1930. Pri zadnjih volitvah: je odklonil kandidaturo.
Austerlitz je bolehal komaj par tednov za težkim poapnenjem žil ter je podlegel bolezni ponoči od sobote na nedeljo.
Preprosti, siromašni trgovski pomočnik, ki se je posvetil izobrazbi, se je povzpel na ta način do popolnega moža, ki bi bil delal čast vsakemu političnemu poslu. Sijajne službe so mu ponujali, pa jih je zavračal in ostal do svoje smrti zvest proletarski stvari.
V veliki meri sta njegova zasluga tudi avstrijski tiskovni in časnikarski zakon, ki jih je kot stilizator in referent kljub opoziciji ustvaril razmeroma v svobodni smeri.
Pogreb pokojnega Austerlitza^ se vrši danes iz palače »Arbeiter-Zeitung« in bo njegovo truplo ob 3. uri popoldne upepeljeno.
Bodi mu blag spomin in njegova zvestoba in pridnost naj nam bosta za vzgled!
Francoski parlament je bil v soboto odgoden za nedoločen čas, naj-brže do novembra.
vsled lakote, se pravi, izvršiti zločin nad tisoči in tisoči nedolžnih človeških bitij, ki niso ničesar drugega zakrivila, kakor da so inozemskemu kapitalu ustvarila ogromne milijone, a sebi pa lakoto in obup.
Zato apeliramo na vso našo javnost, da sprevidi upravičenost rudarskega delavstva v borbi za svoj bori obstoj in da predvsem merodajni krogi uvidijo, da gre tu za kruh ti-sočev in tisočev državljanov, od katerih se le takrat lahko zahteva izvrševanje dolžnosti, ako se jim^zago-tovi pogoje za življenje. Družbi pa kličemo: roke proč od delavskih plač; če že morate, vzemite tam, kjer je, a ne tam, kjer nič ni!
J. Arh.
Socialni napredek in republikanski režim v Španiji.
Boljši časi za delavstvo.
Od nje ustanovitve je španska republika polagoma odobrila vrsto mednarodnih konvencij Mednarodnega urada dela. Predvsem je bila brezpogojno odobrena washington-ska konvencija o delovnem času. — Kakor je znano, ima v tej deželi agrarno vprašanje velik pomen. V tej zadevi je bila izdana naredba, ki določa, kako naj se gospodari z la-tifundiji (cerkvena in druga dedna veleposestva), o obdelovanju zemlje, o delovnem razmerju v kmetijstvu; sestavljena je bila skupna tehnična komisija, ustanovljena so bila posebna sodišča, da razsojajo v sporih zaradi delovnega razmerja v kmetijstvu itd.
Nobene panoge socijalnega skrbstva, ki ga je stari režim' tako silno zanemarjal, ni, da ne bi bila republika kljub težkim razmeram posvetila zadovoljivo pozornost. Opozorimo naj samo na sedaj se vršeče uvajanje podpore za nezaposlene in pomoč materam.
Da se prepreči nezaposlenost, je bil ustanovljen poseben urad za pobijanje nezaposlenosti. Ta urad ima nalogo, proučiti vprašanje nezaposlenosti, urejevati finančna nakazila, predlagati ukrepe v prilog zmanjšanja nezaposlenosti ter organizirati posredovanje dela. Od tega urada bodo javno priznane posredovalnice dela za nezaposlene in blagajne za podpiranje nezaposlenih prejemale denarna nakazila. V pravilih urada se določa: Urad ima nalogo, s sodelovanjem s celoto in posameznimi panogami pospeševati namene posredovanja dela. in blagajn za podpiranje nezaposlenih. Naloga države pa je, da take zavode ustanovi in jih finančno podpira. Osnuje naj se mreža posredovalnic za delo in blagajn za podpiranje nezaposlenih po vsej državi, ki bodo omogočale natančen pregled položaja in nudile potrebno pomoč. Izredna nezaposlenost je vsekakor velika nesreča in dolgotrajna nezaposlenost je težko breme za velike dele Španije.
Španski republikanski režim je prišel do oblasti v trenutku velikih socijalnih težkoč, v katerih prihajajo na dan vsi neodpustljivi grehi starega monarhističnega režima. Z vsemi svojimi močmi se trudi mlada španska republika, da zadosti svojim socijalnim nalogam.
V	Čehoslovaški je 14.900 ljudskih
šol s 41.255 razredi, 40.949 učitelji in 1,721.615 učenci.
Kdo je Albert Thomas?
Kako karakterlzlra praški list direktorja Mednarodnega urada dela.
orientacije. In pravico ima do tega,
Osip Dimov:
Vas in mesto.
V pondeljek zjutraj sem se vrnil v mesto iz vasice, kjer sem bil posvetil dva tedna svojemu okrevanju. Par ur po prihodu me je že zopet popolnoma zamotal dirindaj velemestnega-življenja. Prečital sem veliko kopo pisem, ki sem jih bil našel na svoji mizi, prelistal celo goro časopisov — v štirih jezikih neusmiljeno klical po telefonu prijatelje, mimogrede mnogo čital, marsikaj slišal in marsikaj poizvedel. ..
Kaj se je zgodilo v času moje odsotnosti?
V velikem inozemskem mestu so skušali docela neveliki ljudje delati veliko politiko. Brzi vlak iz N. v NN. je iztiril, pri tem je izgubilo 25 ljudi življenje, 49 pa je bilo težko ranjenih. Dosegel se je nov, popolnoma blazen hitrostni rekord za avtomobile: veljal je samo šest smrtnih žrtev. Dva nedolžna sta bila obsojena na smrt; štirje bančni ravnatelji so bili oproščeni. Našli so s smrtnonosnimi bacili napolnjeno bombo, ki more v par sekundah uničiti cel armadni zbor. Dovoljenih je bilo več milijonov za gradnjo novih oklopnih križark. Filmska igralka gospodična X je shujšala za dva funta, pa ji niso izplačali zahtevanih 150.000 frankov. Z boksačem X se ne bo meril težki atlet K, temveč Z.
V	»Prager Presse« je napisal Pavel du Bochet o idealih mednarodnega urada dela članek, v katerem karakterizira med drugim Alberta Thomasa naslednje:
Na razpravi zadnje konference urada dela je zbudilo največ pozornosti poročilo direktorja urada Alberta Thomasa, ki je podalo verno sliko o gospodarskem in socialnem položaju. Glavni predmet je bil problem nezaposlenosti. Thomas se ni ustrašil, da je očital vladam, tudi angleški, da se preveč obotavljajo z ratifikacijo konvencij. Očital je direktorju angleške delodajalske organizacije Forbesu VVatsonu, ki je celo član administrativnega sveta mednarodnega urada dela, da govori o uradu z omalovaževalnim nezaupanjem. Ta kritika je zbudila sicer razburjenje, a so angleški delodajalski zastopniki obljubili, da ustrežejo znani vvashingtonski konvenciji z ratifikacijo.
Albert Thomas je mož, ki zna prepričevalno vplivati s svojo zgovornostjo in je obenem bojevnik. Povsod ga najdete; leto za letom obiskuje glavna mesta povrsti, da izposluje v parlamentih in vladah ratifikacije svojih konvencij. Za seboj ima delavske množice, ki so utrujene zaradi nezaposlenosti in gladu. Evropa ne sme zamuditi niti enega dneva, pravi Thomas, če se hoče ogniti nevarnim posledicam. Tudi v svojem visokem položaju ostaja Thomas le boreči se socialist, kakor nekdaj. Seveda sklepa dogovore, če treba, tudi z Mussolinijem in magnati veleindustrije, nikdar pa pri tem ne skriva svoje politične
Angleški nažrt premogovnega zakona.
Ohranitev 7V'2 urnega delavnika.
Angleška delavska vlada je predložila v torek spodnji zbornici načrt novega premogovnega zakona, ki naj bi omilil gospodarske in socijalne razmere v premogovni industriji. Načrt zakona odgaja predvsem povrnitev k sedemurnemu delovnemu času v premogovnikih, ki bi se moral uveljaviti te dni z ozirom na predpriprave za sprejem konvencije. Načrt predlaga ohranitev lx/z urnega delavnika za dobo 12 mesecev oziroma do uveljavljenja ženevske konvencije, ki določa ll/\ urni delavnik. Do takrat morajo tudi sedanje mezde ostati v veljavi. Izvršni odbor rudarske zveze je priporočil konferenci svojih delegatov, ki zboruje v Londonu, da načrt v ozirom na mednarodni položaj sprejme.
V	severni Nemčiji je propadlo enajst popolnoma svežih gledaliških iger.
Torej, kratko — prav za prav se ni zgodilo nič. Vse je točno tako, kakor je bilo prej.
Koncem tedna sem zopet pokazal hrbet mestu ter se vrnil v svojo vasico. Bog nebeški, koliko sprememb! Kaj vse se je zgodilo za časa moje petdnevne odsotnosti!
Na stroju za rezanje slame starejšega Klavža se je odvil vijak ter niso mogli delati cel poldrugi dan. Oskar je pri mlatenju s cepcem udaril Guština po nogi. Ker sta oba vneta za Metko, prevladuje splošno mnenje, da udarec ni bil nesrečen slučaj. Rjava kobila Loti je vrgla lepo malo žrebe. Končnoveljavno je sedaj, da bo letos zelo malo repe. Teta Ivana se zopet zelo pritožuje čez bolečine na hrbtu, ki so nedvomno posledice prehlajenja pred petindvajsetimi leti. V četrtek zjutraj je bilo zelo oblačno, deževalo pa vendar le ni. V gozdu se je podrlo drevo. Mlajši Klavž je videl dve srni. Sta-vronek je dobil sinovo pismo: nepridipravu je zopet treba denarja.
Torej kratko, mnogo, zelo mnogo se je zgodilo. Življenje vre samo na vasi.
Svet sestoji iz par velemest — in iz širnega podeželja. Mesta delajo nekaj časa hrup, potem izginejo. Podeželje pa je trajno, ostane . ..
ker je strankar. Toda ravno to pogumno strankarstvo je bistvo njegove moči na mestu, ki ga opravlja. Brez njega, brez vnetosti, ki jo kaže ob vsaki priliki, bi organizacija dela danes ne bila tam kakor je, marveč bila bi le senca akademskih razprav in statistik.
Velika zasluga Thomasa je, da se mu je posrečilo reprezentante treh skupin, vlad, delodajalcev in delavcev združiti in prisiliti k vedno širšemu in uspešnejšemu sodelovanju. To je tem pomembneje, ker se rekrutirajo ti reprezentanti iz vseh dežel, tako da je ženevski urad, njega administrativni svet in plenarna seja podobna majhnemu svetu, kjer odmevajo socialni konflikti vsega sveta.
Pravijo celo nekateri, da je ta organizacija filijalka socialistične internacionale. dasi v tej trditvi ni mnogo resnice. Pač pa socialistična internacionala bistveno vpliva na delo v mednarodnem uradu dela. Socialistična internacionala zahteva nasproti boljševizmu idejo evolucije in napredka. Tako upa tudi Thomas, da nastopi metodično sodelovanje vseh razredov družbe na podlagi velike mednarodne pogodbe, s katero bo zajamčena svoboda in blagostanje vsakega delavca. Posrečilo se mu je prodreti s tem idealom preko vseh kriz in prepričati avtorje XIII. člena verzajlske pogodbe, da se morajo zajamčiti socialne in človeške pravice z zvezo društva narodov. Albert Thomas je torej na svojem mestu dober vojak miru.
Pogajanja za 40 urni delavnik v Nemčiji. Nemško državno ministrstvo se pogaja z raznimi panogami industrije o prostovoljni uvedbi 40-urnega delovnega tedna. Stavbinski podjetniki so se doslej odločno izrekli proti uvedbi 40 urnika. Z ozirom na naraščanje nezaposlenosti bo vlada primorana sama odrediti skrajšanje delovnega časa, če se podjetniki ne bodo hoteli sporazumeti.
V	Leipzigu so bili 3. julija zopet težki spopadi med komunisti in narodnimi socijalisti, pri katerih je bil eden ubit in več ranjenih.
Ravnatelj dunajskega saniranega kreditnega zavoda je postal bivši minister in prijatelj cesarja Karla dr. Aleksander Spitzmiiller. Zavod je sanirala predvsem država in se tozadevni zakon nahaja v parlamentu. Novi ravnatelj tega velikega zavoda sme imeti po zakonu največ 2000 šilingov mesečne plače.
Marksisti in NDO.
Da si bomo na jasnem.
Iz Trsta so v Ljubljano »vtihotapili« tržaško zastavo narodne delavske organizacije v Trstu. Da proslave ta veliki čin, so delali časopisno reklamo že nekaj dni za razvitje te zastave in obenem napadali — marksiste, kakor pravijo, češ, da jim v Trstu niso pustili govoriti slovensko in so zato baje ustanovili svojo NDO organizacijo, katero so včasih nazivali tudi še z drugimi imeni.
Nas vsa ta stvar ne bi zanimala, če bi gospodje tam okoli ne imeli sami predolgega jezika. Če pa napadajo takozvane »marksiste«, pri čemer mislijo na naše svobodne strokovne organizacije, m-oramo že resnici na ljubo povedati nekaj, kar pokaže pravo vlogo gotovih ljudi v tržaškem delavskem gibanju.
Tržaške NDO niso osnovali delavci, pač pa slovenski meščanski nacionalisti iz povsem političnih namenov, da politično sebe uveljavijo, ker je bila večina tržaškega delavstva slovenska in da svoj vpliv povečajo v boju proti organiziranemu delavstvu tudi v zvezi z Italijani. — Kdor se hoče o vseh dogodkih v Trstu sam prepričati, naj kar pregleda časopisje iz prvega in drugega desetletja tega stoletja, pa bo čital o zgodovinski vlogi te organizacije v delavskem gibanju.
Navajamo samo en primer. Menda leta 1912. je imelo tržaško pristaniško delavstvo ljuto mezdno borbo, v kateri ic moralo stopiti v stavko. V tej stavki se je predstavnik NDO dr. Mandič dogovoril z italijanskim nacionalistom dr. Cimado-rijemi, tajnikom trgovske in obrtne zbornice, da mu je NDO preskrbela stavkokaze, seveda slovenske delavce proti slovenskim rojakom, ki so se nahajali trenutno v stavki.
Ljudje, ki se sedaj zbirajo pod to zastavo, delajo v najožji zvezi s ta-kozvano Stankovičevo organizacijo, za katero so podjetniki že večkrat kaj prispevali.
Pojasniti srno morali to stvar, ker nikakor ne gre, da bi javnost bila samo pristransko in neresnično poučena. Privoščimo jim slovesnost, privoščimo zastavo, toda zgodovina se ne sme pačiti. Bodočnost bo pa pokazala svoje. Značilno je, kako se je med delavstvom agitiralo za to prireditev. Nekateri agitatorji, predvsem nekateri preddelavci, so vabili na slavnost. Kako pa taki ljudje vabijo bedne delavce, predvsem- nesrečne begunce iz Primorja, je itak vsakomur znano. Delavcem pa pravimo, da je njih mesto samo v svobodnih strokovnih organizacijah, ki so bile in bodo neodvisne od podjetniških vplivov in ki so in bodo svoja tovariše v boju podpirale.
Nadure je treba plaiatl I
Tolmačenje zakona o zaičiti delavcev.
Minister za socijaln-o -politiko in narodno zdravje je izdal glede pojma prek-očas-nega dela iv smislu § 10 Zakona o zaščiti delavcev sledeče tolmačenje:
§ 10 -Zakona o zaščiti delavcev -predvideva, da morajo plačevati lastniki podjetij vsako prekočasno delo najmanj 50% višje od rednega.
Za-kon predvideva v svojem členu 6 možnost podaljšave delo-vnega časa v slučaju, če jo sklenejo */s enega podjetja s tajnim glasovanjem.
§ 8 istega zakona predvideva gotove slučaje, v katerih -se mora delovni čas na prošnjo -delodajalca izjemoma podaljšati. Odstavek 1, 5, in 6 § 8 predvideva plačilo (dodatka) za izvršeno -prekočasno delo, do-čirn ostali odstavki istega paragrafa takega plačila ne predvidevajo.
Nekatere državne oblasti so tolmačile besedo »vsako« v § 10 tako, da je plačati kot prekočasno -delo tu-di delo v smislu 2,,
3., 4., 7. in 8. odstavka § 8.
Visled tega dajem Inšpekcijam dela na znanje, da se ima smatrati kot -prekočasno delo v smislu § 10 samo -delo v smislu § ( ter 1., 5, in 6. odstavka § 8, nikakor pa ne podaljšanje delovnega časa v smislu 2., 3,,
4., 7. in 8. odstavka § 8.
V smislu gornjih izvajanj podjetja niso dolžna plačati nadurnega -dela v sledečih primerih:
2.	V podjetjih, ki -delajo z izmenami, toda občasno prekinjajo delo, in v katerih sme -delati pomožno osebje -tudi preko 8, 9, odnosno 10 ur na dan, -odnosno 48, 54 ali 60 ur na tede-n; vendar ne s,me njih povprečni delovni čas v treh ali manj tednih presezati 8, 9, odnosno 10 ur na dan, odnosno 48, 54 ali 60 ur na teden.
3. Če to izrečno zahtevajo razloigi višje sile ali nenadne potrebe, ki -se ne javljajo periodično, in sicer zato, da se odpravijo eventualne zapreke za -normalno funkcioniranje posameznih podjetij. V -teh -primerih morajo lastniki podjetij najkasneje v 24 urah od trenutka, ko je nastopila ta even-tualnost, o tem poročati pristojnemu oblast-vu s pripombo, kdaj je nastopila do-tičn-a zapreka in kdaj je prestala.
4. Če se na osnovi -običaja ali dogovora med po-možnim osebjem in iastnikom -pod jetja dela v podjetju en -dan ali več dni v tednu -manj nego 8, 9, -odnosno 10 ur na dan, se sme v njem druge -dni v tednu delati -preko 8, 9, odnosno 10 -ur na dan; toda ta -podaljšava ne sme nikoli trajati več nego 1 uro na dan, niti ne sme presezati števila predhodno -o-puščenih delovnih ur.
7. Če to neizogibno zahteva razvoj poslov v posameiznih podjetjih. V tem primeru smejo pristojna oblastva dovoliti, -da se v posameznih podjetjih ali v -posameznih njih oddelkih podaljša delovni čas za 2 uri na dan, največ za 4 tedne. Na ponovno prošnjo se sme ta dovolitev podaljšati nal' več še trikrat -po 4 tedne -v ene-m koledarskem letu.
8. Pri podjetjih, ki delajo izključno sezonsko in ki so izpostavljena atmosferskim vplivom, je deloivni čas svoboden z omejitvami, ki jih sme predpisati minister za -socialno politiko sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo. ____________________ _
Beduini so napadli v Maroku neko vas, ki uživa zaščito Francozov-Razvil se je krvav strelni boj, p° katerem so se napadalci umaknili u1 pustili na licu mesta 46 mrtvih-
Doma in po svetu.
Podedovana mentaliteta. Razumem, mi smo tudi ljudje. Čednosti in slabosti imamo. Vendar se prištevamo naprednemu krogu ljudi, katerih naloga je, da prelomijo s starimi predsodki, s historijskimi dogodki ter se uživimo v sedanje in bodoče življenje. Napačno je, računati z meščansko ideologijo, napačno absolutno vpoštevati razne mentalitete, privilegije in pridobljene pravice. Vse to sicer eksistira in nas ovira v razvoju. Toda mi moramo uueti poguma, da povemo, da to, ^ar je bilo nekoč in ni v bistveni zvezi (tu sem ne spadajo lokalni patriotizem, prednost, historična nazi-ranja itd.), ne more biti opravičba, da naj popustimo v svojih načelih, popuščanje v tem oziru znači majhne j’ P^esnUve °d starih nazorov in predsodkov. Delavsko gibanje si mora utirati pot naprej, njemu mora blti tudi najnaprednejši korak še vedno prezastarel. Predsodkov se Pa moramo otresti predvsem mi, če “Očemo biti pravo gibanje. In tudi tem velja naš boj!
Imenovanje novega komisarja pri osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Namesto dosedanjega komisarja prof. Odiča je bil unenovan za komisarja pri osred-n)em uradu za zavarovanje delavcev \ .fagrebu generalni tajnik indu-rijske zveze Marko Bauer. Novi Ug?lsar ie bil že predsednik uprav-imo °dbora za časa poslovanja o!°Va.ne uprave. niCe^°r|}ev zgradbe Delavske zbor-uedeli jVem Sadu se je vršila v sen na ne "*•'	m'’ na sl°ve"
vzoče Cm’ slavnosti so bile na-centra1nSOC?a]noP°^^ne oblasti, za nic rir %• ,a)ništvo Delavskih zbor-
dan so se T.?pal°Yič ,itd' Popo1' vršile delavske športne
domu PwVejur pa zabava v novem žili x' editve so se seveda udele-
tn, -l zast°pniki svobodnih strokovnih organizacij.
Ruske knjige prepovedane. —
avojčas je ministrstvo za notranje zadeve prepovedalo za Jugoslavijo vse ruske knjige v originalu brez ozira na njihovo vsebino. Nedavno 1® pa izdalo tolmačenje te odredbe, da so prepovedani tudi vsi prevodi pig, ki so se tiskale v Rusiji po t jZ’ l-.brez ozira na to, ali je v njih i ° !seviška tendenca ali ne. Na pod-va te,?a..tolmačenja je že dala upra-0mp. c*ie v Ljubljani zapleniti vse knjižn?^6!, knJiže P° vseh javnih 1® zar>f • knjigarnah. Hotelo se znanegaCm r .* uemške prevode djajeva re ^ozucga teoretika Ber-ga j j' p°manopisca Merežkovske-
^erlinu njSOV’ ki„žive po Parizu in
ruskih 'j 7 zadnjih slov. prevodov
noVa m so zaplenjena Fedi-
'nsk0v:>Mesta in leta« v založbi iskovne zadruge.
vi. ž*Pre®emba v banski učni upra-
nan,e^meSeca novembra 1929 je bil Sotina r Pr°syetn.eža šefa dr. Dra-Prosvot ončaria imenovan za šefa ke t . ravnatelj ljubljanske real-Lon* P azi’ Prosvetni šef dr. D. Sedafr-Pa- ja, r®a^nega ravnatelja, odroju j1 z“a*° naučno ministrstvo
4d.e?;tved‘aSkleps15-
z Jspr,e.men,be T učiteliski organistu ,e- Postala sekcija za drav-?*o banovino. Predsednikom je bil ^voljen urednik »Učiteljskega tova-JTj*. Ivan Dimnik, prva podpred-anica Mira Engelmanova, drugi Predsednik Viktor Grčar, tajni-C pOS*P Kobal in enajst odborni-bil Proračun te organizacie, ki je Utr* sPreiet °a skupščini, ‘znaša za štl? 1931/32 4,500.000 Din. Članov akcija okoli 3000. nic^Jezniško progo Št, Janž—Sev-imenov^ gra,dili\ Za oddajo del za ena i'Van° železnico se je že vršila šila spCkac’,a'	brez	uspeha.	Vr-
b° še ena licitacija,
*
ž *a2«™® se> Pri volitvah v mad-da y 1 Par'ament je Bethlenova vla-na O*3 i a Z vebko večino, ker je na w m uvedena večinoma jav-0 1 ev, ki jo lahko kontrolirajo
oblasti in magnati ter veleposestniki. Za tako volilno zmago ni treba biti dobra vlada, ni treba biti poštena vlada, ker volilce lahko moralno in socijalno prisili, da volijo nje kandidate. Torej Bethlen si niti s svojim delovanjem niti s svojo priljubljenostjo ni pridobil večine v parlamentu. In gospod Mussolini je Be-thlenu čestital k smešni častni zmagi, ker zmaga garantira prijateljstvo med obema državama.
•v'
Poleti je treba lase bolj negovati!
  Prah in vročina škodujeta
lasem. Če jih redno umivate z Elida Shampoonom — Vam ostanejo lepi in zdravi!
Vsak teden po enkrat 9i umijte glavo!
ELIDA SHAMPOO
Cvetko Kristan:
Dvajset milijonov zlatih mark odklonjenih.
(Zelo značilna poteza kapitalističnega gospodarskega sistema.)
Naši listi so že nekaj poročali o izumu tkzv. »večne vžigalice«. Poročali so tudi o boju švedskega vžigaličnega. kralja Kreu-gerja proti tej iznajdbi, vendar jasne slike o tej stvari nam niso podali.
V zadnji številki avstrijskega strokovnega lista »Oesterreichischer Metali- und Bergarbeiter« pa čitamo o tej zadevi zelo informativen članek Maxa Eck-Trolla, iz katerega posnemam tu nekaj misli:
»Brzojav sporoča danes, da je Ivar Kreuger, ki je eden od najbogatejših ljudi na svetu in lastnik vžigaličnega monopola v večini držav, tako tudi v Nemčiji (in v Jugoslaviji tudi, op. pisca), ponudil iznajditelju večne vžigalice, dunajskemu kemiku dr. Ringerju, 20 milijonov mark (preko 270 milijonov dinarjev) za prodajo večne vžigalice, in je obenem iznajditelju sporočil, da patenta potem ne bo izrabljal, nego ga bo uničil. Poročilo pravi dalje, da je dr. Ringer ponudbo odklonil.
Nimamo skoro primera, da bi kak izumitelj odklonil tako izredno visoko ponudbo. Ali mnogo važnejše za gospodarstvo posameznih narodov in celega človeštva pa je vprašanje, da-li bodo države še v naprej dopuščale, da katerikoli koncern pušča za celotno človeštvo koristen izum iz čistih dobičkarskih interesov brez vsega v škodo človeštva neizrabljen. Slučaj Kreu-ger-dr. Ringer se bo razvil v boj za moč v vžigaličnem monopolu. Za politike vseh držav pa bo potrebno, razmišljati o vprašanju, da-li naj bi se sklepanje takih pogodb, kakor jo je nameraval skleniti Kreugerjev koncern z izumiteljem večne vžigalice z zakonom ne proglasilo za neveljavno, kajti take pogodbe bi bilo treba kot neodgovar-jajoče »dobrim običajem« proglasiti za neveljavne.
Zdaj se je pobrigal dr. Ringer gotovo tudi za druge možnosti, kako bi vnovčil in dal pravo vrednost svojemu izumu in govori se, da se pogaja dr. Ringer že nekaj mesecev z nekim velikim ameriškimi koncernom radi izkoriščanja svojega izuma. Zadnje čase govore tudi, da se je pogajal izumitelj zlasti s sovjetsko vlado in da je tudi Velenakupna družba konzumnih društev v Nemčiji (katere lastne vžigalice edine v Nemčiji; niso pod vplivom Kreugerja, op. pisca) interesirana na izrabljanju tega izuma. Da-li je vse to točno, ni mogoče ugotoviti.
Koliko je Kreugerjevemu koncernu na tern, da odkrije tajnost izuma, vidimo iz vesti, ki doslej še ni bila preklicana, da se je neki ravnatelj Kreugerjevega koncerna že pred meseci utihotapil pod krinko inozemskega inženirja v laboratorij dunajskega izumitelja ter da je že takrat predlagal dr. Ringerju, da naj proda za veliko odškodnino svoj izum Kreugerjevemu koncernu, potem ko bo neka študijska komisija tega koncerna izum še enkrat preizkusila.
Iz česa torej obstoja večna vžigalica?
Vžigalica oz. vžigalna palčica nima z navadno vžigalico nič skupnega. Na njej ni niti sledu o lesu. Palčica obstoji iz neke
kemične tvarine v obliki in velikosti četrtine navadnega svinčnika, ki je spravljena v kovinskem zavojčku. Na drgalni ploskvi zavojčka se vsako vžigalno palčko 600 krat lahko prižge in zopet ugasne.
Za preskušnjo sem pregledal vsebino Kreugerjeve škatljice vžigalic. V vsaki posamezni škatljici se nahaja kakih 60 vžigalic; z 10 škatljicami enega zavoja lahko torej prižgemo le 600 krat, torej prav nič večkrat kakor z eno samo vžigalno palčico.
Kreugerjev zavoj vžigalic pa stane v Nemčiji pod diktatom cen od Kreugerjevega koncerna 30 pfenigov (torej 4 Din, pri nas pa 10 Din).
Taka »večna vžigalna palčica« z enakim učinkom pa stane le 6 pfenigov (Din 0.81).
To znači pocenitev v Nemčiji za 80%.
Mi vemo, da ležijo v shrambah velikih koncernov že mnogi važni izumi, ki so bili odkupljeni od revnih in nepremožnih izumiteljev za beraške cene. In kupljeni so bili ne z namenom, da se jih izkoristi v blagor vsemu človeštvu, marveč da se jih kakor v tem-le Kreugerjevem slučaju, uniči.
Splošnost ima živahen interes na tem, da se vsaka potrebščina za dnevno porabo v interesu manj premožnega prebivalstva čim bolj poceni. In to zlasti, ako gre za pocenitev kar za 80% in so zaloge lesa v Evropi tako pičle, pa se za vžigalice porabi toliko lesa, ki bi se ga morda boljše lahko porabilo n. pr. za izdelavo papirja.
Moč trustov in koncernov vzbuja vsak dan večje skrbi.
Kakor'malokateri slučaj kaže ta boj za moč med koncernom in izumiteljem: na skrajno potrebo, da najdejo politiki vseh držav sredstva in pota, da onemogočijo tako ljudstvu sovražno zadržanje velikih koncernov.
Kajti najvišji zakon vsake politike bi moral biti: »Ljudski Interes nad privatnim interesom!«
Tako torej Max Eck-Troll.
Vendar bi bilo potrebno pri vsem tem pomisliti še na to-le. Kaj pa bo z delavstvom, ki ga je uporabljala in zaposljevala vžigalična industrija, ako bo prevladala večna vžigalica? V današnjem kapitalističnem družabnem redu in gospodarstvu so pravzaprav vsi izumi in vsa poenostavljenja produkcije ne v blagor, nego v gorje človeštvu. Vsak novi stroj pomeni danes le toliko in toliko več profita svojemu lastniku in toliko in toliko brezposelnih delavcev na cesti in lačnih želodcev na delavčevem domu več. Današnji gospodarski red mora vzbujati ob misli na katerikoli novi izum delavstvu, ki od tega reda živi, le strah pred bodočnostjo, ko jih bo ne glede na vse, radi stroja in radi racionalizacije obrata z njim, podjetnik kar pognal na cesto.
Vse to da misliti in vse to sili še toliko bolj k izpremembi današnjega družabnega reda, da novi stroji in novi izumi ne bodo več vzbujali človeštvu groze in trepeta, marveč bodo vsemu človeštvu v korist, za katero so jih veliki duhovi izumiteljev tudi iznašli.
Bomba je eksplodirala v nekem italijanskem tovornem vlaku. Ko je
prispel tovorni vlfik na postajo Ti-bortina blizu Rima, so opazili carinski organi, da je dospel nek tovorni vagon s francoskimi zaporami. Zato so hoteli vsebino pregledati. Med pregledovanjem pa je nastala silna eksplozija, ki je raznesla cel vagon. Carinskega uradnika je raztrgala na kose. Atentat so baje organizirali anarhisti.
Wilsonova vdova v Evropi. Wil-sonova vdova je prišla v Poznanj, kjer so odkrili Wilsonu spomenik. Vdova pride tudi v Jugoslavijo.
i f x!retep v laškem parlamentu. V
latiskem parlamentu v Rigi je nastal v soboto, 4. julija, kraval, ki ga je povzročil poslanec ruske manjšine, pravoslavni nadškof v Rigi, Johann, ki kot ruski poslanec pripada desnemu krilu parlamenta. Nadškof je imel oster govor proti socijalnim demokratom. S klici »lažnjivec«. »slepar«, so jeli razburjeni socijalisti metati razne predmete proti nadškofu, nakar je več socijalistov potegnilo žaljivca z govorniške tribune. Na pomoč so mu prihiteli ostali ruski w slanci. Končno pa so nadškofa spravili iz sejne dvorane.
2700 starišev obsojenih. V Braun-schweigu je prišlo vsled reakcionarne šolske politike narodno soci-jalističnega notranjega ministra Franzena do šolskega štrajka, radi česar se je Franzen rcvanžiral s tem, da je vložil proti 2700 starišem, ki niso svojih otrok pustili v šolo, ovadbo pri sodišču. Starši so res bili obsojeni v posameznih slučajih do 15 dni zapora. Seveda je ta obsodba v širokih krogih povzročila silen odpor in socijalnodemokratična dežel-nozborska frakcija je zahtevala umaknitev obsodb oz. amnestijo. Ta predlog pa je propadel in sedaj iz-gleda tako, da bo moralo 2700 staršev v zapor.
Policija proti straži pred Hitlerjevo palačo. Vodja nemških fašistov Adolf Hitler si je omislil častno stražo pred svojo rjavo hišo v Miinchnu, ker se najbrž v svoji domišljiji smatra za kralja Nemčije. Ker pa straža stoji v prepovedani uniformi, zato je policija hišo obkolila ter neposlušno stražo aretirala.
O strašni vročini poročajo iz vseh krajev Španije. V Murciji je znašala temperatura 1. julija 40" C. V okolici se čutijo potresni sunki in pojavil se je hud ciklon.
Praznik ameriške ustave. Ustavo ameriških Zedinjenih držav vsako leto proslavljajo na najsijajnejši način vse stranke v Zedinjenih državah. Ta dan ni razlike med demokrati in liberalci. Letos so hoteli Amerikanci proslaviti svoj jubilej ustave tudi s tem, da je bil ta dan dosežen sporazum s Francijo glede moratorija za vojne reparacije. Jurij Washington je bil mož, ki je vodil akcijo za osvoboditev izpod angleškega podaništva in dne 30. aprila 1789 je prvi prezident Zedinjenih držav Jurij Washington prisegel na ustavo. Amerikanci znajo ceniti svojo ustavo, zato imajo v spomin osvoboditve dne 4. julija državni praznik*
Zlate rezerve Zedinjenih držav. Zlata rezerva Zedinjenih držav znaša 4659 milijonov dolarjev ali v naši valuti 260 milijard Din. In kljub temu vladata v Ameriki kriza ter brezposelnost in so bančni polomi na dnevnem redu. Reveži nimajo ničesar od zlata, ako ni zaslužka.
Pomilostitev? Sovjetski centralni izvršni odbor je odredil, da pregnani kulaki (veleposestniki) po petih letih zopet lahko dobe državljanske pravice, če dokažejo, da so opustili boj proti sovjetom zaradi zaplenjene zemlje in hočejo postati pošteni delavci.
Ameriška letalca Post in Gatty,
ki sta v Newyorku startala za polet okrog sveta, sta srečno dosegla svoj cilj in sta preko Atlantika, Evrope, Sibirije, Japonske, Tihega oceana in Alaske v 8 in pol dneh zopet dosegla Newyork, kjer so ju ljudske množice navdušeno pozdravljale.
Sedaj, ko je Kiirten že obglav-ljen, se bo šele določilo, komu pripada nagrada za njegovo aretacijo. Glavni delež nagrade bo prejela najbrž njegova žena, ki je napravila prvo ovadbo in povzročila aretacijo. Del nagrade bo pa gotovo prejelo dekle, ki je bilo Kiirtenova zadnja žrtev in je kot prva privedla na sled množinskega morilca iz naslade.
5 letni morilec. V Biedroncih pri Varšavi je kmet Skibicki, ko je šel na polje na delo, pozabil v hiši nabasan samokres. Njegov 5 letni sinček se je doma igral s svojim prijateljčkom, 7 letnim sosedovim sinčkom. Med igro sta se sprla in 5 letni junak je pograbil samokres in je z enim strelom ubil svojega tovariša.
Velika vročina v Zedinjenih državah. Iz Chicage poročajo, da je silna vročina pomorila v Zedinjenih državah okoli 1450 oseb. Poginilo je tudi mnogo živine. V južni Dakoti utegne biti do 5000 rodbin, ki potrebujejo nujne pomoči. V Chicagu je pomrlo zaradi vročine 368, v Jo-wi 173, v Wisconsinu 164, v Mississi-piju 114, v Indijani 55 oseb.
*
Regulacija spočetij. Graški zdravnik dr. Knaus, ki se že več let inten-zivno bavi s temi vprašanji, je ugotovil, da ženska ni vsak čas dovzet-nj za sP°^eMe, in sicer je to odvisno od rednosti njenega mesečnega peri-a. rri ženski, pri kateri se menstru acija ponavlja redno vsake štiri ted-nei je organizem prvih deset dni po začetku menstruacije in od osemnajstega dne dalje nedovzeten za spočetje. Dovzetna je samo od 11. do vključno 17. dne. Tudi moški se lahko za gotovo dobo napravijo neplodni, ne da bi bila za to potrebna operacija, ali da bi njih moške zmožnosti kaj trpele, enostavno potom vštrca-nja ženskega hormona. S temi ugotovitvami bo moderni evgeniki veliko pomagano.
Tudi Ti
pridobivaj naši »Delavski politiki" nove naročnike.
Merilo delavske zavednosti je delavski tisk. Zato moraš tudi Ti pridobiti »Delavski Politiki« še vsaj enega novega naročnika.
Delavec, nameščenec! pomnita, da Vajine interese zastopa le
delavski tisk, zato čim več naročnikov, tem večji vpliv in tem močnejši bo naš glas.
Zato na delo! V vsako delavsko stanovanje, v vsak lokal naš list — »Delavsko Politiko«.
Maribor.
Potreba nove ljudske šole v Mag-dalenskem predmestju. Že več let se
ob zaključku šole v javnosti razpravlja o potrebi zgraditve nove ljudske šole na desnem bregu Drave. Do danes pa žal merodajni faktorji niso ukrenili potrebnih korakov, da bi zadeva prišla končno z mrtve točke, čeravno je zadeva nujna. Dosedanja 'dekliška ljudska šola v Magdalen-skem predmestju zdaleka ni primerna več za šolsko uporabo, in sicer iz razloga, ker je poslopje že staro in mnogo premalo za velik obisk šoloobveznih otrok. Ravno tako je deška ljudska šola mnogo premajhna, tako, da so vsi razred j prenapolnjeni. Vsled tega trpi pouk, učitelji nič manj.
Dvokolo znamke »Puch« je bilo minulo soboto ukradeno iz veže tukajšnjega sodišča. Kolo je črno ple-skano in je last dr. Kieserja.
Dolgo je trajalo, sedaj bodo pa končno vendarle nadaljevali s tlakovanjem Kopališke ulice. Granitne kocke, ki so bile toliko časa menda v okras Glavnega trga, bodo sedaj zginile.
Iz letnega poročila državne gimnazije v Mariboru je razvidno, da je v minulem letu obiskovalo gimnazijo 572 učencev in 113 učenk; 88 učencev in 16 učenk je dovršilo šolo z odliko, 97 jih bo moralo izpite
ponavljati, 35 pa jih je pri izpitih padlo.
Pergamentni papir za vkuhavanje
kupujejo gospodinje samo v papirnici Ljudske tiskarne, Slomškov trg 6.
Jesenice.
Dogodki zadnjega tedna so tudi na Jesenicah prinesli marsikaj novega. Koncem junija je bil zlasti oblegan naš kolodvor. Poleg običajnih in številnih turistov smo doživeli kar tri sprejeme. Ljubljanski škof je prišel blagoslavljat preurejeno cerkev, potem smo pa imeli tudi sprejeme ameriških izletnikov v dveh garniturah. Pri enem izletniškem vlaku se je dogodil zanimiv inter-mezo. Poleg slovenskih izletnikov se je pripeljal tudi vagon slovenskih brezposelnih delavcev iz Francije. Ameriške rojake so jeseniški rodoljubi vseh vrst sprejeli z rožami, govorancami in jedjo, čeprav bi morda Amerikanci lažje našim ljudem postregli, ker so ti izletniki dobro situirani, z dolarji podkovani rojaki. (Radi dolarjev jih tudi naši rodoljubi snubijo.) Brezposelnih iz Francije pa ni nihče nagovoril z lepo besedo, tudi jim ni nihče postregel s toplo jedjo. — Na Jesenicah je umrl po dolgem bolehanju večkratni občinski gerent Valentin Černe. — Tovarniškemu delavcu žičarju Toplicu je pa umrla žena po dolgem bolehanju
NI POTREBA
skrbeti, kje si boste nabavili Obleke, levile, sandale, perilo, klobuke, ter vsakdanje potrebStine, ker kupite iste po zelo solidnih cenah pri
JAKOB LAH, MdrlbOr, GM t« Z.
Oglejte si izložbe in zalogol
Pristopajte k zadrugi
u
!*
PI/ARM/NE
POTREB/CIME
^	PAPIRNICA
LIUD/UC M	TI/KARME
/LOM/KOV TRG 6
r. z. z o. z. v Mariboru
Pristopnina znaša 5 Din, delež 125 Din. Vsak delavec, delavka naj smatra za svojo dolžnost da bo član te delavske zadruge.
3(upuile svoje potrebščine pri naših inseren-tih.
na proletarski bolezni tuberkulozi. Zapustila je več nedoraslih otrok. Umrla je v starosti 44 let. — Mnogo zanimanja vzbuja sodba malega senata v Ljubljani, ki je mlajšega delavca obsodil na mesec dni zapora radi nasilja, ki ga je ta izvršil nad svojo zaročenko. Pred meseci jo je v razburjenosti in napadu ljubosumnja z nožem nevarno ranil na obrazu. V nevarnosti je bil celo njen vid. Potem sta se pobotala, nato poročila, zdaj se je pa surovo dejanje obravnavalo pred sodiščem.
Mezdno gibanje jeseniških kovinarjev bo morda v kratkem zaključeno, ker se tozadevna pogajanja vodijo z veliko naglico. Želeti je že, da se enkrat urede ta vprašanja.
Trbovlje.
Lep izlet na Menino pianino. Za praznike, 28. in 29. junija, smo priredili člani »Prijatelja Prirode« pešizlet na Menino planino v Savinjskih Alpah (1508 m). Iz Trbovelj smo se podali preko Čemšenika na Motnik in od tu na vrhove. Vreme smo imeli krasno oba dneva. Nepozaben nam ostane solnčni zahod s pogledom' na Kamniške planine in naslednji dan nič manj veličasten vzhod. Razgled je bil diven. Flora krasna. Prenočili smo deloma zunaj pri ognju, deloma v koči pri stavbi planšarije »Bibe«, ki je banovinska last. Nazaj smo se vračali skozi Motnik, za Čemšeniško planino, Sv. Lenart in Sv. Planino. Vseh izletnikov nas je bilo 19. Hodili smo prvi dan 7 in pol ure, drugi dan pa 8 ur. Tudi kmečka mladina iz okolice je posečala to planino oba dni v lepem številu. To je znak, da se tudi med kmečko mladino začenja preobrat v načinu življenja. Torej, delavke in delavci, na plan! Uživajte svoje proste ure v naravi!
Ludendorf obsojen. Bivši general-štabni šef v svetovni vojni, Ludendorf, je dolžil grofa von Dohna, velikega mojstra nemške lože, češ, da je ta na podlagi svojih prostozidarskih zvez že v letu 1911 vedel za nameravan umor Franca Ferdinanda. Dohna je tožil Ludendorfa za raz-žaljenje časti in je bil le-ta za to obsojen na 500 mark globe ali 10 dni zapora. To je najnovejši poraz Ludendorfa po svetovni vojni.
Vojvoda D’ Aosta je umrl. V Turinu je umrl v 62. letu starosti voj-
Vsakdo mora Citati Fr. 2geCevo knjigo
o spolni vzgoji
Stane 8 Din in se dobi v vseh knjigarnah. —
voda d' Aosta, ki je bil poveljnik v svetovni vojni na soški fronti pri tretji italijanski armadi.
Ciganska bitka radi oslovske tekme. V španskem mestu Alova se je vršila tekma med dvema ciganskima rodovoma na — oslih. Seveda je eno pleme zmagalo in bi premagano pleme moralo po dogovoru plačati nagrado drugemu. Premagano pleme pa po vzgledih naših športnih »drukerjev« ni hotelo priznati poraza. Vsled tega je med obema rodovoma prišlo do hude bitke, v kateri so bili ubiti štirje cigani.
Meh za smeh.
Zato!
 Papa, zakaj pa ženske niso vojaki?
— Zato, ker se mora pri vojakih uibogati.
Zmešnjava.
— Pomisli, k meni je pa nocoj nekdo vlomil.
— Ali je kaj odnesel?
— Odnesel? Bogme, dobro je naletel. Moja žena je namreč mislila, da se jaz vračam s kroka ...
Gospa poučuje svojo novo služkinjo.
»Da veste, Marta; če pusti gospod čevlje pred vrati spalnice, pomeni, da jih morate osnažiti.«
»Vem, milostljiva — kaj pa, če jih pusti pred stanovanjskimi vrati?«
Zasliševanje.
Sodnik:	»Obtoženec,	ali ste tožitelja
udarili v afektu?«
Obtoženec: »Ne, gospod sodnik, ampak v veži.«
Zakonski pomenek.
»Prav dobro vem, da bi me najrajši videl sto metrov pod zemljo!«
»O — če že o tem govoriš, se zadovoljim tudi z enim metrom!«
Profesorska.
Potepuh:	»Stoj!	Če se zganete, ste
mrtev!«
Profesor: »Ne kvasite takih neumnosti! Sami premislite: če se zganem, je to vendar dokaz, da živim!«
MALA NAZNANILA.
zastonj
Vsi letni naročniki dobe
14 karatno originalno amerikansko
zlato nalivno pero
ali pa Kilrschnerjev ročni leksikon,
(900 strani, 32 tabel) ali eno prvovrstno radijsko cev.
Zahtevajte takoj brezplačno na ogled „Radiow welt“. Naroča se Administration der „Radio-welt“ Wien I, Pestalozzigasse Nr. 6, ki prinaša obširne radioprograme, interesantne slike in ima lepo urejene poučne tehnične članke.
ion v veiiKi m
tu in inozemske nogavice po nizkih cenah.
Trgovina z rokavicami in stezniki
Marija Siefoer,
Maribor, Glavni trg 14, preje Gosposka 9-
ELEKTROMEHANIČNA DELAVNICA
M. TRABI
Maribor, Vodnikov trg 3, Tel. 2702
Popravila vseh vrst električnih strojev In aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev, dynamo-strojev, transformatorjev Itd. Lastna preizkuševalnica, točna ln ku-lantna postrežba, zmerne cene, nakup In prodaja porabljenih' motorjev ln dynamo-strojev.
Pristopajte k zadrugi
»DELAVSKI DOM"
r. z. z o. z. v Mariboru.
Pristopnina znaša 5 Din, delež 125 Din. Vsak delavec, delavka naj smatra za svojo dolžnost, da bo član te delavske zadTuge-
V tekstilnem bazarju
Vetrinjska ulica št. 15
Maribor
se dobi dobro blago za ženske in otročke oblekce po Din 8'—, 10-—, 12'— meter. Oglejte si pred nakupom.
IV
IMoinite mole prihranke
v Štajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru, Rotovški trg štev. 6.
Posojila dajemo po ugodnih pogojih!
Glose oftrestalemo do 67
proti trimesečni odpovedi.
Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavltell Jošip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij Izdala In urelule Viktor Eržen v Mariboru.