St. 46.
Maribor, dne 26. oktobra 191L
Tečaj XLV
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Jahaj» vsak četrtek ln velja s poštnino vred In ▼ Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četri leta 1 K« Naročnina za Nemčijo 5 K, za drage Izvenavstrijsfo letela 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K, Naročnina se poSilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru, — List se dopoSilja do odpovedi. — Udje „Katol fUJtornega društva" dobivajo list brez posebne narožnine4 Posamezni listi stanejo 10 vin, i-1 Uredništvo: Koroška cesta štev, 5, i— Kokopisi se ne vračajo, >~> UpravniStvo: Korott«
cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije, E« iasaraie se plačuje od enoetopne petttvrste ca enkrat 15 stOa za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust, Inserati se sprejemal do srede zjutraj, hh Srn
zaprte reklamacije so poštnine proste,
Naši nasprotniki.
Razburjenje, ki so ga vzbudile letošnje držav-nozborske volitve, se je precej poleglo. Le tuintam ša kuha kak liberalec ali nemškutar tiho jezico nad popolnim porazom pri teh volitvah. Katoliško-narodna stranka je zmagala v vseh okrajih in njeni poslanci so na Dunaju pridno zastavili z delom, da izvedejo program, ki so ga razvijali ob Času volilne borbe svojim volilcem. Doma pa vsaka stranka živi svoje strankarsko življenje naprej. Kako je to življenje?
NemŠkutarska stranka si sploh nikdar ni upala prav med ljudstvo. Da bi poučevala naš narod, da bi ga organizirala, to ji ni prišlo nikdar na misel. Svoje nazore razširja med nami samo s svojim listom „Štajercem". Ti nazori so skrajno škodljivi za naš narod. Jemlje se našemu narodu potrebni ponos ter se mu slika edino-le nemški narod kot upoštevanja vreden.. Kdorkoli se trudi, osvoboditi naše ljudstvo izpod gospodarskega jarma Nemcev in nemškutarjev, kdor svari ljudi pred upiivom nemškega liberalizma in žganjarstva nemških in nemšk.utarskih mogotcev, ta si je lahko svest, da ima za napade nanj vsaka številka „Štajerca" dovolj prostora. Ali je tako delo, ki jemlje narodu spoštovanje pred samim seboj in ga tlači v duševno in gospodarsko odvisnost tujih ljudi, hvalevredno ali ne, si lahko razsodi vsak trezen in pošten človek.
Liberalna stranka, celjska in slogaška, ima ob Času volitev vedno polna usta ljubezni do slovenskega naroda.. Mladina, kmečka, obrtni iindelavski stan, naše gospOdarstvor^iaše jezikovne pravice, vse to ima liberalec ob volitvah sam le v lastni zalogi. Kadar so volitve minule, kaj pa potem?
Ali se liberalci brigajo sedaj kaj za mladino? Njihova mladinska zveza je mrtva. Med kmeti nočejo snovati izobraževalnih društev, ker jim ni za omiko našega kmeta. Delavske organizacije nimajo nobene, ker je liberalni nauk sploh nesposoben za delavske sloje, kajti liberalizem je vera ljudskih izkoriševalcev in visokih, dobro plačanih gospodov. Zadružna organizacija, v kolikor so jo ustvarili pri nas liberalci, poka sedaj vsled slabega, neprevidnega vodstva, na vseh koncih in krajih. Kako slabo je liberalna zadružna organizacija vplivala v narodnem oziru, razvidimo iz žalostnega dejstva, da posamezne njene zadruge sedaj pred potopom bežijo pod nemško državno in nemško deželno nadzorstvo. Za obrtni stan ne gane liberalna stranka niti z mezincem, Čeprav ima v tem star
nui pretežno večino pristašev. Nikjer ni tako majhne brige za organizacijo obrtnega stanu kot pri nas, to pa zato, ker se je pri nas ta stan udal lenemu in brezplodnemu liberalnemu vodstvo,
O naši stranki nam ni treba govoriti. Vsaka številka naših listov nam pripoveduje o vsestranskem delu naših somišljenikov v prid vseh slojev slovenskega naroda. Le eno je Še pomenljivo pri njej: premalo delavcev v požrtvovalni, javni službi za naš narod. Kdor je dobre in blage volje, kdor čuti v sebi moči za naporno delo v korist bližnjemu, njega vabimo v svojo sredino.
Italijansko—turška vojska.
Italijani zasedli tripolitansko obal.
Mesto Homs, ki leži vzhodno od Tripolisa, so Italijani dne 20. t. m. napadli s suhega in z morske strani. Tu so imeli Italijani lahko delo in so mesto po kratkem boju zavzeli.
Bolj težko je bilo zavzetje mesta Derna, ki je bilo utrjeno, najbrže kot Tripolis. Italijani so je morali več dni obstreljevati z morja. Uničili so vse u-trdbe ter poškodovali tudi druge hiše. Najtežje delo pa so imeli Italijani pri Bengaziju.
Maloštevilni Turki v tem mestecu so se hrabro branili napram italijanski premoči. Italijani si niso upali streljati z morja s topovi na mesto, ker se nahaja v njem velika smodnišnica, ki bi se bila razletela, ako bi padla kaka krogla va-njo. Italijanski listi poročajo, da so morali napraviti Italijani naskok z bajoneti na to mesto. Tako je Še-le sedaj vsa tripo-litanska obal v posesti Italijanov.
General Kaneva je določil 20.000 mož za prodi-ranje v notranjost Tripolitanije,
Poraz Italijanov.
Italijani so doživeli dne 21. oktobra pri Bengar ziju velik in težaven poraz. Turki in Arabci so napadli 8000 Italijanov in >e padlo izmed Italijanov 800 mož, na turški strani 885 mož. Med Italijani v Bengaziju vlada najslabša disciplina. Viharji na morju ogrožajo italijansko brodovje.
Na uradnih mestih taje posameznosti o boju pri Bengaziju. V Rimu pa so razširjene vesti, da so bili boji zelo krvavi, in da vlada zadržuje brzojavke, ker poraza ne mara priznati. Govori se celo, da je padlo pri Bengaziju okoli 1000 Italijanov. V bližini Bengazi-
ja se je razletela tudi neka smodnišnica. Turki s» baje v Bengaziju pomorili vse Italijane. Koliko je bilo umorjenih, ni znano.
Odbit i t a 1 i j a p s k i napad.
Časopisi javljajo, da je tri sto Italijanov, ki s« skušali napasti Turke v sandžaku Džeb in Harba, južno od Tripolisa, bilo odbitih. Turške čete je podpiralo 1500 domačinov. Italijani imajo 50 mrtvih.
Boj pri mestu Bengaziju.
Dne 18. t. m. je dospel pred Bengazi drugi oddelek italijanskega vojaštva in več vojnih ladij, Admiral Aubry je pozval mesto, naj se takoj uda. Turške oblasti so to odklonile, na kar jim je dal admiral rok do jutra 19. oktobra. Morje je bilo vso noč nemirno. Ker se je proti jutru zdelo, da se vreme izboljša, so italijanske vojne ladje zjutraj pričele streljati na u-trdbe. Ko so prve italijanske Čete stopile na kopno, so jih Turki napadli. Vendar se je posrečilo Italija-nom, da so odbiti Turke. Nato se je na obali izkrcalo 4000 mož, Čeprav ao Turki, podpirani od Arabcev, Še vedno živahno napadali Italijane.. Boj, ki se je pričel ob 9. uri dopoldne, je trajal do solnčnega zahoda.
Turški Častniki zahtevajo, da naj zasede Turčija Črno goro.
Iz Carigrada javljajo, da je več višjih častnikov obiskalo vojnega ministra ter zahtevalo od njega, da. zasede takoj 30.000 mož Črno goro, katero naj se proglasi za turško ozemlje. Ker Turčija Italije n« more napasti, a živi Črna gora v tesnem sorodstv» z Italijo, naj bi zasedanje Črne gore veljalo kak.or boj proti Italiji ter Italiji in velesilam dokazalo resnost položaja,. Ako bi vojni minister odbil zahteva častnikov, so ti odločeni, izvršiti ta načrt na lastno pest.
Vpliv vojske na Benečaie.
Benečani so zelo veseli in ponosni na italijansko armado v Tripolisu. V svoji domišljiji že vidijo plapolati italijansko trobojnico v celi deželi.. Jako značilno pri vsem tem pa je,, da med tem, ko vlada pri Benečanih glede vspehov Italije v Tripolisu tako veselje in navdušenje, beže marsikateri pod orožje poklicani rezervisti Čez mejo v Avstrijo, ker ne marajo pustiti svojih kosti v alrikanskih puščavah..
PODLISTEK.
Iz minulih dni.
(Črtica iz naše doline. Spisal Miroslav pri Sv. Marjeti ob Pesnici.)
I. List iz spominske knjige.
Od državne ceste, ki vodi od juga skozi Maribor, mimo St. Ilja proti Gradcu, se odcepi tam, kjer se lajtersberški hrib izgubi v pesniško dolino, od glavne stranska proga, okrajna cesta, ki pelje po dolini mimo Sv. Marjete naprej proti Sv. Lenartu. Lepi in prijazni kraji se razprostirajo pred očmi potnika, ho-dečega tod. Sredi doline se vije v vijugasti črti izvrstnega peska bogati, bistri potok Pesnica. Na obe strani Pesnice se razprostirajo obširni travniki, kjer bujno raste sladko seno. Ob vznožju hribov obeh strani, ki omejujejo dolino, kakor tudi sredi doline ob okrajni cesti, so vrstoma raztreseni prijazni kmečki domovi; ob vznožju hribov, kjer se prično le-ti vzdigovati, se nahajajo rodovitne njive, višje gori so pa na senčni strani večinoma gozdovi, na prisolnčni strani pa raste vinska trta . . .
Marsikateri tujec, ki tod potuje,, si misli, ogle-dovaje to lepo okolico: „Srečni ljudje, ki bivajo tukaj!" A njemu, ki so mu tukajšnje razmere znane, nudi pogled na te kraje tudi marsikateri otožni spomin. On gleda čedne kmetske domove in ve, da v veliko njih ne prebiva več nekdanji ponosni, svobodni kmet, ampak da si ondi pod tujo streho služi svoj trdi kruh uboga raja, ki ob velikem trudu ter majhnem plačilu obdeluje posestvo svojemu gospodu-meščanu. Ob okrajni cesti od Maribora do Sv. Marjete so večinoma vsa najboljša posestva v rokah meščanov. Sicer pa lahko z radostjo beležimo, da se kmetje tega,
kar so si v prošlih desetletjih osvojili, trdno drže; oni, ki imajo Še svoje domove, se jih tesneje oklepajo, kakor njihovi lahkomiselni predniki. Kaj pa je bil pravzaprav vzrok, da je privedel toliko kmetov te lepe okolice do tako žalostnega propada? Odgovor starih ljudi na to vprašanje se navadno glasi: „Železnica". Kako to? Bilo je namreč tukaj doma veliko kme-tov-voznikov! Njih največja skrb je bila, imeti lepe konje, njih najglavnejše orodje bič in voz, njih najljubše opravilo potovanje, oziroma vozarjenje. Vozili so raznovrstne potrebščine tedanjega časa. Daleč tja gor na sever so vozili n. pr. vino, ki so ga nekdaj^-tako obilo rodile naše gorice; od ondot so pa pripeljali soli, železa itd. Drugokrat je trebalo z vozom daleč tje dol na jug, v Trst, po raznovrstne stvari, ki so jih potrebovali trgovci. Ponosen je bil naš tedanji kmet, ki je bil v tej dolini doma. Kako tudi ne ?! Oglejva si, blagovoljni čitatelj, v duhu to-le podobo: Na dvorišču stoji težek voz, na katerem je naloženih osem polovnjakov vina; pred vozom je vpreženih čve-tero močnih konj, ki že nestrpno čakajo, bijoči s kopiti ob tla, kedaj že poči bič. Počasnih korakov se približa kmet v visokih Škornjih, irhastih hlačah, s Širokokrajnim klobukom na glavi. Krog voza grede si še enkrat natančno ogleda, ali je vse v redu; ttP' patam Še kaj popravi. Gospodinja prinese blagoslovljeno vodo, pokropi ž njo moža, konje, voz in želi blagoslova na potu in srečne vrnitve. Kmet naročujoČ Še družini, kaj ima storiti za Časa njegove odsotnosti, napravi z bičem pred konji po tleh tri velike križe ter se priporoči tako s tem starodavnim znamenjem božjemu varstvu; bič zažvižga, konji potegnejo, in z „Bog pomagaj — srečno!" zapusti kmet svoj dom; težko je domačim, gledajočim Še nekaj časa za vozom, dokler jim za ovinkom ne izgine izpred oči, kajti vedo, da ga dolgo ne bo ter da ga na potu čaka mnogo nevarnosti . . .
Ako je šlo po sreči, se je vrnil voznik po preteku 14 dni, enega ali dveh mesecev, z lepo svoto denarja. Kmet je poplačal svoje potrebščine, uredil svoje domače gospodarske zadeve, konji so se odpočili in jel se je pripravljati na novo potovanje.
Sicer pa tudi niso bili redki taki slučaji, da se je mesto s Štirimi, vrnil z enim konjem, ali s praznim žepom. Mogoče se mu je pripetila med potjo nesreča, ali je zašel med vinske bratce-igralce, ki so se po vsej deželi poznali kakor cigani., . Toda kaj se je pravi voznik zmenil za take postranske malenkosti? Težko je čakal dneva, ko zopet poči bič! Tako je šlo od roda do roda. Ded je nekdaj vozaril križem sveta, oče je bil voznik in vnuk isto,
Gospodarstvo je opravljala žena s posli in družino, in Če ni Šlo vse, kakor bi moralo biti, kaj zato, saj prinese gospodar zopet suhih denarcev. — A kakor se na svetu vse spreminja, jele so se tudi za našo dolino napovedovati močne spremembe. Kmetje so se vračali s svojih „tur" temnih obrazov, kajti slišale so se med svetom čudne novice, da nameravajo v kratkem Času po tej dolini izpeljati — železnico. Mladina se je te novice silno razveselila, češ, to bo veselo življenje; kmetje nevozniki so malomarno zmajevali z ramami, Češ, meni je vseeno, pride železnica, ali ne pride. A kmetje-vozniki so se je — bali, uvažujoč njene zle posledice, jezili so se in hudovali.
Toda nič ni moglo silnega časovnega toka novih naprav preprečiti. Ko je minulo nekaj let, je so-pihal in žvižgal po teh krajih parni stroj, vožeč s seboj dolgo vrsto težko obloženih voz. Kmetje-vozniki so potrtega srca gledali prizor in z žalostjo morali pri-poznati, da se s tako silno premočjo ni mogoče meriti! Večino prejšnjih voženj je sedaj izvrševala železnica, ki je z veliko hitrostjo, toda vkljub temu mnogo ceneje prevažala vse potrebščine iz daljnih krajev semkaj in nazaj. Kmetski vozovi so odslej rjaveli po
Stran 2.
ur
SLOVENSKI DOSPDRAH.
26. oktobra 1911,
Politični ogled.
Dne 19. oktobra: Cesar je danes sprejel papeževega odposlanca monsignorja Bislettija, — Ministrski predsednik Gauč se je posvetoval z voditelji večjih državnozborskih strank o položaju. Listi poročajo o predstoječi spremembi ministrstva. — Nem-Sko-nacionalna zveza je sklenila, da se zoperstavi u-stanovitvi italijanskega vseučilišča na Dunaju. Pri glasovanju o predlogu italijanskega posl. Concija za to vseučilišče pa so ostali Nemci v manjšini. — Zja novega ogrskega trgovinskega ministra je imenovan namesto odstopivšega Luk.aČa poslanec Ladislav Beothi.
—	Nemško-irancoska maroška pogajanja se bližajo svojemu koncu.
D n e 20, o k t o b r a: V državnem zboru se vr-Še pogajanja za večino. Nobena stranka se ne vpreže rada v vladni voz. — Za Češko-nemški sporazum se zanima posebno prestolonaslednik Fran Ferdinand, ki je izrazil željo, da bi se že skoraj dosegel mir med Cehi in Nemci. — Dunajski kršČ, soc, hočejo preosno-vati svojo stranko. Izdali so nova strankina določila,
—	V ogrskem državnem zboru traja obstrukcija dalje, Košutovci in pristaši bivšega predsednika Justa hočejo z obstrukcijo strmoglaviti vladno brambno predlogo. — Španska vlada je iztirala iz dežele princa Braganca in vojvodo Parma, ker sta ob portugalski meji zbirala upornike proti portugalski republiki. —
—	D n e 21, o k t o b r a: Javno mnenje se suče najbolj okrog vprašanja o italijanskem vseučilišču,
—	Ministrski predsednik Gauč se je včeraj posvetoval z načelnikom nemško-narodne zveze o delovnem načrtu državnega zbora. — Cehom se je baje ponudilo, Če vstopijo v vladno veČino, dva ministra. — Na Dunaju se vrši te dni shod zastopnikov avstrijskih mest, — Pogajanja med manjšino in veČino v ogrskem državnem zboru bodo imela baje ugoden uspeh, — Kitajski ustaši so premagali v hudem boju vladne čete.
—	Dne 22, oktobra: Vlada namerava še ta teden predložiti državnemu zboru predloge o novih davkih. Položaj v državnem zboru je vedno bolj nejasen. Posamezni listi pišejo o odgodenju državnega zbora. — Pogajanja med obŠtrukcijonisti in vladno veČino na Ogrskem so zopet omajana. — Vstaši na Kitajskem zmagonosno prodirajo naprej. Vladne Čete beže.
Dne 24. oktobra: VeČina državnozborskih strank hoče vprašanje italijanskega vseučilišča spraviti v naučni odsek, ne v proračunski. Italijani se tej nameri zoperstavljajo* — Položaj v državnem zboru je zelo nejasen. Vlada do sedaj še nima za seboj veČine, — V Gradcu je bil izvoljen za državnega poslanca nemški nacionalec profesor Held, Poprej je bil v tem okraju izvoljen mariborski Wastian. — Za koroškega deželnega predsednika bo baje imenovan grof SafgoČ, podpredsednik namestništva v Trstu. — Hrvatski ban TomašiČ je odstopil. Poroča se pa, da kralj njegovega odstopa ne bo sprejel. — Kitajski ustaši so zavzeli mesto Kinkiang in zažgali mesto Ja-men.	_
Državni zbor.
Dunaj, 24» oktobra 1911.
Ko se je draginjska razprava končala v zbornici in so se dragipjski predlogi odkazali draginjskemu odseku, se je začelo prvo čitanje vladnega predloga glede preosnove zborničnega poslovnika. Slovenci v tej razpravi niso govorili. Sicer pa je pjih stališče itak znano. Pravice vseh jezikov se morajo tudi v poslovniku zavarovati in majhnim strankam se ne sme onemogočiti delovanje. Predlog se je odkazal poslov-piškemu odseku.
Nato je prišlo na vrsto prvo čitanje vladnega predloga glede ustanovitve laškega vseučilišča na Dunaju. V to razpravo je posegel Hrvatsko-slovenski klub z dvema govornikoma. Dr. JankoviČ je označil
kolarnicah, njih najlepše konje so odgnali Nemci; e-dina njih gmotna rešitev bi bila odslej v umnejšem gospodarstvu in pridnem delu. Pa ni lahko onemu, ki se v rani mladosti temu ne privadi; le malo jih je nastopilo to rešilno pot. Velika veČina njih je hodila pogubno pot. Doma jim je postajalo dolgčas, in so pohajali po gostilnah, kjer so si pri rujnem vincu preganjali žalostne spomine. In da se križi in težave lažje pozabljajo, so često posegli po pisanih kartah. In tako je v dokaj veseli družbi preminil marsikateri dan. marsikatera noč in marsikateri desetak. Doma vsled takega gospodarjevega ravnanja ni moglo biti v najboljšem stanu; žena je tožila in prosila moža in mu razkladala sto nujnih potreb; a kdo bo rad poslušal take puste reči? Odšel je raje v gostilno nazaj, kjer je bilo vsaj kaj zabave. Ako je zmanjkalo denarcev, kaj zato? Saj ima krčmar kredo; celo tako blagodušni ljudje so se našli med njimi, ki niso le tirjali za plačilo, še izposojevali so denar drage volje. Ko se je drecej nabralo, mu je posekal upnik kos najlepšega gozda; ta je pil, oni pa je pisal naprej... In prišlo je, kar jo moralo priti. V nekaj letih je zapel boben, nekdanji ponosni kmet je odšel. praznih rok s svojo družino s starodavnega doma svojih pra-dodov v tuji svet s trebuhom za kruhom, a posestvo je kupil meščan. Tako in enako se glasi zgodovina propadlih kmetij. Pripetil se je pa semtertje tudi kak izvanreden slučaj propada, ki se je razločeval od drugih popisanih po svoji nenavadnosti in posebnosti.
(Dalje prih.)
stališče celotnega kluba, dr, SesardiČ pa zahteve avstrijskih Hrvatov, ki želijo, da se pripoznajo izpiti zagrebškega vseučilišča tudi v Avstriji,
Dr. Jankovič je s tem govorom prvikrat nastopil v državni zbornici. Okoli njega se je zbralo veliko Število poslušalcev. Dr, Jank.oviču teče beseda izredno gladko, njegov glas je prijeten, prednašanje srečno. S svojim govorom je naredil dr*. JankoviČ velik utis ter se upeljal v zbornici med najboljše govornike. Slovensko zastopstvo, osobito pa spodnještajer-sko, si je pridobilo ž njim izborno moč in si povečalo svoj ugled.
Dr. JankoviČ je izvajal, da stojimo Slovenci nepremakljivo na starem stališču, ki zahteva slovensko vseučilišče v Ljubljani kot krono velikega prosvetnega napredka Slovencev na vseh poljih. Načeloma priznavamo, da je tudi zahteva italijanskega ljudstva po višji šoli opravičena. Ce so naši zastopniki v minolem državnem zboru vihteli pojno kopje proti italijanski zahtevi, se je to zgodilo, ker je vlada z italijansko zahtevo izvršila grdo politično kupčijo, da je dobila italijanske glasove. Prosvetne zahteve avstrijskih narodov se morajo izpolnjevati po potrebi, ne pa vsled nenravnih kupčij. Tudi sedaj postopa vlada krivično, če samo Italijanom izpolnjuje njih zahteve, drugim narodom pa ne. Italijani sami pa nimajo pravice, da zahtevajo od vlade za svoj narod Šole, ker tudi oni nočejo dati Šol drugim narodom tamkaj, kjer so v večini, kakor v Istri, Trstu, Gorici.
V draginjslcem odseku je bil dr. Vepstov-š e k izvoljen za poročevalca o prekupovanju. V seji dne 19. t. m. je dr. V e r s t o v š e k govoril v istem odseku proti socialno-demokratičnim predlogom, ki so kmečkemu ljudstvu skrajno Škodljivi. Merijo na to, da se uniči naša živinoreja. Prava draginja je letos med kmečkim ljudstvom v onih krajih, kjer je bila suša in toča. Na Spodnjem Štajerskem preti posebno ubož-nejšim slojem med kmečkim prebivalstvom to zimo pomanjkanje in glad. Tukaj se naj pomaga. Socialni demokratje kriče o draginji po mestih večinoma radi tega, da bi si pripravili na Dunaju tla za bodoče občinske volitve. Dr. VerstovŠekov govor je hudo razburil socialne demokrate, a med treznimi poslanci našel splošno priznanje.
* «
Ministrskemu predsedniku Gauču huda prede. Javno je izjavil, da se hoče pri svojem vladanju opirati na nemško-liberalne poslance, ki so združeni v takozvanem nacionalverbandu. A njegove besede niso našle odmeva v srcih nemških nacionalcev. Mestni poslanci v nacionalverbandu (tudi celjski Marki in mariborski Boštjan) zahtevajo neomejen in prost u-voz prekomorskega mesa, ne da bi se pri tem upirali na pogodbo z Ogrsko, ki določuje, da morajo tudi Og-ri v to privoliti. GauČ se mora držati tega določila, a v nacionalverbandu mu Štrajkajo iz strahu pred svojimi mestnimi volilci. Tudi glede italijanskega vseučilišča so v nacionalverbandu drugega mnenja kakor GauČ. Večina noče laškega vseučilišča na Dunaju, a vlada hoče samo Dunaj. Stališče Gaučevo radi tega ni najbolj trdno. Zviti vodja Poljakov, bivši finančni minister Bilinski, je pravočasno opazil zadrege GauČeve ter začel na svojo roko snovati veČino v zbornici. Da bi mu odtegnil Cehe, ki so za močno večino neobhodno potrebni, je GauČ obljubil Cehom dva uradniška ministra, ako ga podpirajo. 2e bližnji Čas nam bo pokazal, kdo je močnejši, GauČ ali Bilinski. Nekateri politiki celo trdijo, da bo zaradi teh homa-tij državni zbor odgoden, dokler se razmere ne zjasnijo.
Razne novice.
*	Somišljenike pozivamo, da sedaj pridno agi-tirajo za nove naročnike našemu listu. Le stranka, ki ima dobro razvito časnikarstvo, je nepremagljiva. Tudi na časnike po gostilnah se naj pazi. V mnogih' gostilnah, v katere zahajajo naši pristaši, visijo sami nasprotni listi. Ven ž njimi iz vsake hiše in vsake gostilne. Delo za dobre časnike je pravo apostolsko delo.
Iz šole. Deželni Šolski svet je imel dne 12. t. m. sejo. V njej se je sklenilo med drugim: Definitiv-ni učitelj v Dolu, Jožef Roš, je prestavljen k Sv. Flo-rijanu; učiteljica Rezika Petovar v Kapelah pri Brežicah stopi v stalni pokoj; definitivni učitelj Ivan U-rek v Vuzenici je premeščen kot učitelj na Vransko; učiteljski suplent v Zibiki, g. Henrik Blazinšek, je imenovan definitivnim istotam; nadučitelj v Olimjah, Oskar Zolpir, pride za nadučitelja na Črno goro; u-čiteljica Ljudmila Schreiner v Slov. Bistrici je imenovana za nadučiteljico na deški ljudski šoli v Št. Jurju ob juž. žel.; učiteljica v Trbovlje-Vodah, Ana Lapornik, je prestavljena na dekliško ljudsko šolo v Trbovljah; definitivna učiteljica Ana Kalšek v Gotov-ljah, je nameščena kot učiteljica v Cadramu.
*	Današnji številki je priložen stenski koledar.
*	f. Dr. Josip Vošnjak. Na svojem posestvu Visole pri Slovenski Bistrici Je v soboto zvečer ob 'A9. uri v starosti 77 let umrl starosta slovenskih pisateljev, dr. Josip Vošnjak. Z dr. Josipom Vošnjakom je izginil mož, ki je igral posebno v 70. letih zelo važno vlogo v našem političnem življenju. Dr. Josip Vošnjak je bil po poklicu zdravnik in se je kot tak nastanil v Ljubljani, kjer je bil izvoljen v deželni sbor in odbor. Od mladih nog do visoke starosti je služil dr. Josip Vošnjak svojemu narodu, in tudi ko so že pešale njegove telesne moči, je njegovo sroe
še plamtelo za slovenski narod. Kot pisatelj je znan dr. Vošnjak po vsej Sloveniji. Njegove povesti je narod zelo rad Čital. V zadnjih letih se je dr. Josip= Vošnjak popolnoma odtegnil javnemu delovanju in živel mirno na svojem posestvu Visole pri Slovenski Bistrici. Pogreb se je vršil v torek ob 2. uri popoldne. Blagemu buditelju naroda svetila večna luč!
*	Na grobeh. Zopet bomo na praznik Vseh svetnikov in vernih duš pohiteli na grobove naših rajnih. Nekako izredna otožnost preveva naša srca, ko stojimo ob gomili dragih nam pokojnih. Koliko skrbnih slovenskih mater, ki so učile svoje otroke slovenskega jezika in jih vzgajale k poštenemu življenju, počiva v hladnem grobu! A mnogo teh otrok se je žal odtujilo našemu narodu. V posilinemške okove oklenjeni, zametujejo govorico rajne matere, svoje otroke pošiljajo v ponemčevalne šole. Drugi so zopet zavrgli krščanska načela rajnih starišev, so odpadli ali pa se ne zmenijo za cerkev, zabavljajo čez njo in duhovnike. Ali se vsi ti, ko bodo stali na vernih duš dan na grobu svojih rajnih očetov in mamic, ne bodo zamislili nazaj na mladostne dni?
*	Liberalci so vedno napadali nagodbo z Ogrsko, Da pa ta nagodba vendar tudi nekaj velja, nam dokazuje sedanji boj za uvoz prekomorskega mesa in žive živine iz balkanskih držav. Naši živinorejci bi bili že davno uničeni, ako bi se Ogrska ne branila temu uvozu. Liberalcem pač ni za uboge živinorejce, ampak le za svoj trebuh in Žep.
*	Iiam ploveino? Z vso silo hočejo kmečki nasprotniki doseči, da bi se uvažalo argentinsko meso in srbska živina carine prosto v poljubni množini v Avstrijo. A' poglejmo, ali je res pomanjkanje pitane živine v naših krajih? Kaj Še? Se norca se delajo mesarji in prekupci iz kmeta, ki jim pride ponujat debelo živino. In kako plačujejo ti ljudje našo pitano živino? Od več strani se nam poroča, da obetajo mesarji in mešetarji za pitane vole samo 70, 72 do 76 K za 100 kg žive teže. To je vendar več kot oderuško! Meso je Še vedno po 2 K kg, a cena živini je padla, zadnji čas za 10 do 20 K pri met. stotu. Pri svinjah je ravno tako. Na živo vago se baje plačujejo, po krajih1, ki^so oddaljeni od železnice, po 80 vin. do 1 K za kg žive teže, a meso moraš plačati pri mesarju po, 2 K 40 vin. To so razmere, ki so vsega obsojanja vredne. Vse kriči: „,Ti kmet si kriv tega, da je vse tako drago". A drugi se smejijo in si na račun, draginje in kmeta polnijo žepe in so glavni krivci draginje. Ni čuda, Če tudi kmet postaja nevoljen in vzroji. Nahaja se v stiski, a liberalci in socialni demokratje-ga slikajo kot oderuha in glavnega krivca draginje,
*	Slovence v Gradcu in druge rojake opozarjamo na edino slovensko gostilno v Gradcu, Prokopi-gasse 12, blizu glavnega trga. Rojaki, vaša dolžnost je, podpirati narodna podjetja.
*	Složnost slovenskih poslancev. Nemški listi poudarjajo, da ni noben klub v državnem zboru tako složen in edin, kakor je klub, v katerem so združeni slovenski in hrvatski katoliško misleči poslanci pod vodstvom dr. SusterŠiČa. Večalimanj se vse druge državpozborske skupine cepijo, izstopajo iz njih posamezni poslanci ali pa so v. klubu drugi medsebojni prepiri. Le klub naših, za svoje volilce vnetih poslancev, stoji kot skala trdno skupaj, pripravljen braniti vsak Čas koristi in pravice svojih volilcev. Bodimo ponosni, da imamo na Dunaju tako vrle zastopnike!
*	Slovenci, naprej! V Gorico, glavno mesto goriške dežele, pride kot okrajni glavar Slovenec Re-bek. Kjer so Slovenci zavedni, se mora tudi vlada o-zirati na nje!
*	Susteršičev govor o uradniških plačah, ki smo ga zadnjič priobčili v izvlečku, je hudo razburil tudi naše liberalce in sociane demokrate. Liberalci kričijo, da je dr. SusteršiČ sovražnik uradnikov. Izrekel se je pa v istini samo proti prevelikemu Številu uradnikov ter povdarjal: manj uradnikov, a tem boljše plače. Seveda je popolnoma pravilno ugovarjal proti temu, da bi se v sedanjem času draginje zviševale plače celo uradnikom do šestega činovnega razreda. Socialni demokratje pa kričijo, da je proti nižjim uradnikom in delavcem, osobito proti železničarjem. Toda ta je bosa. Izrecno je rekel: mali'naj dobe izboljšanje, za te se gre, njim se naj pomaga. Zahteval je, da pridejo tudi železničarji v predlogo za izboljšanje plače, in sicer vsi tudi delavci na progi, na katere so socialni demokratje pozabili, ker po večini niso v njihovem taboru. Dr. SusteršiČ je govoril, kakor govori pravi ljudski zastopnik, ki se briga za uboge in pomoči potrebne, ne pa za iste, ki so že siti visokih plač vkljub svojemu majhnemu delu.
*	Liberalno-socialno-demokraška zveza v Belgiji. Dne 13. t. m. so bile v Belgiji občinske volitve odborniških mest. Liberalci in socialni demokratje so nastopili skupno proti katoličanom ter so zmagali v 9. mestih, med tem ko so na deželi zmagali povsod ka^ toličani. Liberalno-socialno-demokraška zveza je zelo zadovoljna z izidom v mestih, a listi poročajo, da so katoličani povsod napredovali glede na število volilcev. Katoličanom bo treba povsod resno in složno na^ stopati proti združenim nasprotnikom krščanstva: divjim rdečkarjem in hinavskim liberalcem. Oboji so največji Škodljivci ljudstva in grobokopi posameznih narodov.
*	C. kr. notar AViesthaler je bil seveda navzoč pri otvoritvi Šulferajnske šole v Peklu pri PoljČanah. Pri tej priliki je gospod c. kr. notar omenil, da je slovensko geslo: Spodnještajerska je naša zemlja, krivo, temveč se mora glasiti: ta zemlja je vedno bila, je in bode nemška. Mi nočemo izgubljati Časa s tem, da bi g. c. kr. notarja učili zgodovine, samo na to ga opozorimo, da se kraj, kjer g. o. kr. notar izvr-
Suje svoj posel, imenuje Slov,. Bistrica, da je torej ta kraj od nekdaj slovenski in da v slovenske kraje spadajo slovenski c. kr. notarji.
*	Stajerčijanci, pozor! Vaši poslanci v državnem zboru, Marki ip \Yastian, se strašno trudijo, da bi se uvažalo meso in živina iz tujib držav v našo, in prva skrb jim je, da se uradništvu zvišajo plače. Za kmeta, ki bo letos po nekod moral stradati, pa se ne brigajo. Stranka, ki ima take poslance, gotovo ni kmetu prijazna.
*	Vedno lepše. Ptujski poslanec Malik je v seji državnega zbora 'dne 17. t. m. tudi to-le povedal: „Gotovo smem od slovenskega sodnika pričakovati bolj nepristransko razsodbo, kakor od sodnikov, ki tako živijo, kakor sodniki v Ptuju in Lipnici, V Lipnici, spoštovana gospoda, pijančujejo celo noč (veselost), razbijajo gostilne, ti gospodje sodniki. Do 5. ure zjutraj žrejo pijačo in ob 8, uri se vsedejo na sodnji stol, in bi naj delili pravico, s tako bučo! (Živahna veselost in klici: Čujte, čujte!) To so stvari, ki smrdijo do neba!" — Tako sodi nemški poslanec o nemških sodnikih!
*	Nemški sodniki. Zastopnik mesta Ptuj v drž. zboru, znani Malik, je imel letos vsled volilnih bojev opraviti tudi z nemškimi sodniki. V seji dne 17. okt. ie ta vsenemec o njih izrekel to-le zanimivo in značilno sodbo: „V mojem volilnem okraju se je sedaj začela od strani strankarskih sodnikov proti mojim pristašem in meni pravcata maščevalna vojska. (Cujte!) Nič ni na tem, ako imenujem sodnije, to sta sodniji v Ptuju in Lipnici. Mojemu očitanju bi se te dve sodniji lahko izognili, ako bi imeli pravno dostojnost in bi mojo zadevo, kakor sem zahteval, odkazali drugemu sodišču. To se ni zgodilo, iz kljubovanja ne! In sedaj prosim, gospoda moja, dajte dobro paziti, kake gorostasne reči se dogajajo. Se predno je mogla prošnja mojega zastopnika, naj se odkaže zadeva drugemu sodišču, priti potom okrajne sodnije na okrožno sodnijo, in odtod na deželno sodnijo, je že prišel brzojavnim potom odlok deželne sodnije, da je prošnja odbita. Ko sem prišel k sodnijski razpravi, Še pri sodnijskih aktih ni bilo najti te rešitve. (Živahni mej-klici.) Moj zastopnik je rekel: Nezaslišano je v zgodovini pravosodja, tudi avstrijskega, da se more kaj takega zgoditi. In gospoda moja, vkljub temu ima pravosodni minister korajžo, da tukaj zagovarja tar ke strankarske sodnike in nam pravi, da bi naj spoštovali sodnikovo neodvisnost. Gospoda moja, take razsodbe so velika krivica, ki se dogaja vsemu prebivalstvu, pravim vsemu prebivalstvu, . .," Mi nimamo besedam Malikovim o nemških sodnikih ničesar pridja-ti.
*	Naši poslanci so izvoljeni, dr., BenkoviČ v 2 odseka, Brenčič v 8, dr. jankoviČ v 2, dr. Korošec v 2, Pišek v 3, Roškar v 1, dr. Verstovšek v 4 odseke. Klub je razdelil torej mandate za odseke precej enakomerno» Gotovo pa se nima pravice zaganjati v naše voditelje „Sloga", kajti njen krušni oče je v zadnjem zasedanju v škodo drugih klubovih tovarišev sedel v 8 odsekih. Zmetajte torej pred lastnim pragom!
*	Koroški dež. predsednik baron Hein gre v pokoj. To vest bodo naši koroški bratje pozdravili z velikim veseljem, kajti bil je vjetnik nemških nacio-nalcev ter vsled tega zagrizen nasprotnik koroških Slovencev. Letos ob ljudskem štetju jim je razpustil katoliško politično društvo, toda ministrstvo za, notranje zadeve tega razpusta ni odobrilo. Ravno ta Čin mu je omajal najbolj stališče in reklo se mu je, da mora prositi za vpokojenje. Sedaj Hein gre, slovensko katoliško politično društvo pa slavi danes v Celovcu prvi občni zbor po razpustu ter s tem dokazuje svetu, da tudi Nemcem ni vse dovoljeno.
*	Lepe razmere na naših poŠtah. V ponedeljek, dne 23. oktobra je naše uredništvo prejelo po pošti iz St. Lenarta v Slov. gor. pismo, ki pa je bilo že odprto, in sicer se je razločno videlo, da je nekdo z nožem ali čem podobnim odprl pismo, a ga je pozabil zopet zalepiti. Ker se sumi, da se je zgodilo1, to na pošti, se je uredništvo takoj pritožilo na vodstvo mariborske poŠte, ki je uvedlo strogo preiskavo. Zadevo sma tudi naznanili poslancem na Dunaj, da povedo na pristojnem mestu, kako gotove ljudi muči radovednost, kaj nam dopisniki sporočajo.
*	Nakup živine na Češkem. Kmetijska družba v Gradcu je začela akcijo za nakup živine na Češkem. Sedaj, ko je bila cela akcija v tiru, je pa ista izjavila, da je proti akciji. Vsled tega je c. kr. poljedelsko ministrstvo z odlokom z dne 20. oktobra 1911. štev. 43.860 izjavilo, da z ozirom na stališče Kmetijske družbe v Gradcu ne more akcije podpirati. Mi bomo v prihodnji Številki objavili cel odlok ministrstva, za zdaj le povdarjamo, da obsojamo početje Kmetijske družbe v Gradcu in isti resno svetujemo, da v bodoče boljše premisli, predno začne kako gospodarsko akcijo.. Upamo, da se bo o tem Še izpregovorila resna beseda!
*	Brezposelne služkinje, obračajte se na „Društvo sv. Marte" v Gradcu, ki vam daje varno zavetišče. Stanovanje v Prokopigasse 12.
*	Za Siov. Stražo je nabral večje število obrabljenih znamk g. Vitomir Zličar na Ponikvi. Hvala I__
Poroka v cesarski hiši.
Oči celega sveta so bile te dni obrnjene v Svar-cau, neznaten kraj na Nižjem Avstrijskem, kjer se je dne 21. t. m. vršila poroka nadvojvode Karla Franca Jožefa s princesinjo Žito iz knežje rodovine Parma. Nadvojvoda Kari Franc Jožef je sin pred leti umrlega nadvojvode Otona in nadvojvodinje Marije Jožefe in je torej opravičen po prestolonasledniku Franc Ferdinandu, kojega otroki so vsled ženitve z grofico
Chotek, sedaj kneginjo Hohenberg, izključeni od pre-stolonasledstva. Ker po pravilih naše cesarske hiše kneginja Hohenberg ne more biti cesarica, je najnovejša nadvojvodinja Žita naša bodoča cesarica. Vsled tega je vzbudila ta poroka večjo pozornost, nego druge poroke v cesarski rodovini.
Nadvojvoda Kari Franc Jožef je star 23 let in je stotnik pri kavaleriji, princesinja Žita je stara Še komaj 18 let.
Poročil je visoki par poseben odposlanec papežev, ki je prinesel novoporočencema tudi krasen poročni dar papežev, umetniško podobo Kristusovo. Poroka se je vršila v francoskem jeziku. K poroki v Svarcau je prišel tudi cesar, ki je izročil nevesti dragocen dar, nakit za na glavo v brilantih. Med sveto mašo za poročence je cesar ves čas klečal ter se od ginjenja jokal. Le v trenotku poroke, ko je nevesta s posebno krepkim glasom in odločno izrekla predpisani „da", se je srčno nasmehljal. Po poroki je bil cesar izredno veselo razpoložen ter se je dal z novoporočencema in z vsemi gosti večkrat fotografirati.
Pri poroki je bil navzoč tudi stric ženinov, princ Maks saksonski, ki je duhovnik in sedaj bogoslovni profesor v Švici.
Samoumevno, da so se izvršile za gostijo na gradu parmanskih knezov, Svarcau, velike priprave, da se dostojno sprejmejo visoki gostje in da se da. novi nadvojvodinji primerna bala. Vse priprave z nevestino balo so baje stale okoli pol milijona kron.
Nadvojvoda Kari Franc Jožef se je vzgojeval pod nadzorstvom svoje matere nadvojvodine Marije Jožefe, sestre sedanjega saksonskega kralja, in po nasvetih prestolonaslednika Franca Ferdinanda, ki je mlademu nadvojvodi posebno naklonjen. Pri vseh manevrih je bil Kari Franc Ferdinand adjutant prestolonaslednikov. Ženin je med vo|aŠtvom zelo priljubljen zaradi svojega priprostega in ljubeznjivega občevanja. Tudi DunajČani imajo mladega nadvojvodo izredno radi, in kadar se je zadnja leta prikazal na ulici, so ga prisrčno pozdravljali.
Princesinja Žita tudi nima več očeta, in je vodila njeno vzgojo njena skrbna mati. Vzgojena je strogo verski. Papež je bil pobožni knežji rodbini vedno naklonjen ter Čuti posebno veselje, da se je princesinja Žita omožila v našo cesarsko rodovino. Koj po poroki sta zaročenca poslala sv. Očetu brzojav, v katerem mu naznanjata svojo izvršeno poroko in mu izražata posebno udanost. Žita je plemenitega in usmiljenega srca in si je izvolila za načelo svojega življenja prelepi rek: Ne za se, ampak za Vas.
Avstrijski narodi molijo te dni za srečo visokih novoporočencev ter prosijo Boga, da jim vzrasteta v dobre in blage vladarje!
Mariborski okraj.
m Maribor. V ponedeljek, dne 23, oktobra, jeu-mrla Marija Spaček, žena gostilničarja „pri grozdu" v Tegetthoffovi ulici. Pogreb se je vršil v sredo popoldne.
m Maribor. Dognalo se je, da je cerkveni ropar Weber eno monštranco, katero je imel zakopano na vrtu v Koroški ulici, ukradel v šentpeterski cerkvi v Ljubljani, drugo pa v Gratweinu pri Gradcu. Weberja bo baje sodilo mariborsko porotno sodišče.
m Maribor. Tukajšnji vinotržci imajo letos lepšo trgatev kot vinorejci sami. Pokupili so že meseca septembra, mnogo novega vina po 36, 40 do 50 vinarjev liter. A že sedaj so cene vinu neprimerno poskočile. Spomladi pa bo vino, katero je prodal kmet sedaj za 40 v., veljalo najmanj 80 v. do 1 K liter. Pričakujemo pa, da bodo mestjani in socialni demokrat-je vpili, da je kmet kriv, Če je vino drago.
m Maribor. Dne 25. t. m. dopoldne so poročili mil. gospod knezoškof v svoji dvorni kapeli g. c. in kr. nadporočnika Edvarda Steyrer, ki je prideljen generalnemu štabu, sedaj v dragonskem polku štev. 14, z gdč. Hildo Wokaun, mlajšo hčerko g. dr. Wo-kaun, c. in kr. višjega deželno-sodnijskega svetnika v Mariboru. Pred poroko so imeli mil. g. knezoškof na novoporocenca ganljiv nagovor. Razven gostov je bila zbrana v dvorni kapeli še cela vrsta najodlič-nejšili gospodov in gospa iz Maribora, Bodi tukaj Še omenjeno, da je bil oče nevestin skozi vseh osem let na c. kr. gimnaziji v Celju sošolec prevzvišenega gospoda kneza in škofa.
Zavod šolskih sester v Mariboru je bil v torek dne 17. oktobra 1911 veselo presenečen po visokem obisku prevzvišenega nadpastirja. Nenapovedani so došli ob 10. uri predpoldne in posetili po vrsti obojni otroški vrtec, vse razrede Vadnice in Franc. Jožefo-vega jubilejnega ženskega učiteljišča, telovadnico in druge k učiteljišču spadajoče prostore. V višjih letnikih so izpodbujali gojenke zlasti k vztrajni pridnosti, Češ, da malomarna gojenka sama sebe bolj kaznuje, kakor je kaznovana po slabem redu v izpričevalu, ker .sii Škoduje za poznejše življenje, da pa je enako marljivost samai sebi v plačilo in v korist. ;Tudi so poudarjali važnost krščanskega nauka lin potrebnost življenja po naukih svete vere, pred vsem potrebnost pobožne molitve, s katero si izprosimo božjega blagoslova za svoje delo. Kot zasjtavo božjega blagoslova so prevzvišeni gospod knezoškof v (vseh razredih podelili višepastirski blagoslov. Ob 12. uri opoldne so se poslovili od zavoda, čigar predstojnice in gojenke bodo ta dan ohranile v hvaležnem spominu.
m St. Ilj v Slov. gor. Veselica, ki jo ie priredilo naše Bralno društvo, se je dobro obnesla. ,.Kri-voprisežnika" je igrala naša mladina zelo dovršeno. Vsi igralci in igralke so bili na svojem mestu. Tudi
prosta zabava pri Celcerju je ugodno iztekla. Šaljiva trgatev in druge zabave so nudile občinstvu obilo razveseljevanja. Obiskali so nas tudi naši sosedje Ja-reninčani s svojim pevskim zborom, nadalje Mariborčani, Sentjakobčani in celo slovenski delavci iz Lip-nice so prihiteli k nam. Bralno društvo je z uspehom lahko zadovoljno. Dobro bi bilo, ko bi se igra „Kri-voprisežnik" Še zopet ponovila.
Št. Ilj v Slovenskih goricah. Gostilničarju gospodu Vaupotiču na Novinah je umrl nadebudni sinček Petpček. Pogreb se je vršil iv sredo dne 18. oktobra, Udeležilo se ga je velika množica ljudstva.
Št. Ilj v Slov. gor. V soboto, dne 21. t. m. zjutraj je umrla tukaj po dolgi bolezni gdč» Terezija Gor-nig, stara 83 let. Ranjka je bila teta našega vrlega gosp. Baumana. Blaga žena, počivaj v miru!
m Ceršak pri St, Ilju. Zvezda Bresnikova je utonila. Odslovili so ga od naše šulferajnske nepotrebne mučilnice. Kaj je le vzrok temu? Bresnik se je vendar toliko trudil za. to Šolo, in v „Marburgerci" toliko hvalil uspehe te „univerze". Baje so spoznali gospodje pri Šulferajnu, da je Bresnik le preveč pameten m da bi se Šolarji pod njegovim vodstvom preveč naučili. Zato niso več pogodbe ž njim obnovili in njegovo srce potolažili z obljubo, da pride za, „ravnatelja" trirazredne šulferajnske Šole na Pragersko In naš Bresnik jim je res verjel in se hvalil po St. Ilju, Češ on je za kaj višjega ustvarjen, in da bo napredoval. Pa z obljubo ni bilo nič. Tako je dobil Bresnik, odlikovan s kolajno za 401etno zvesto delovanje. slovo od Sulferajna, Tako je zvezda tistega Bresnika utonila, ki je napravil toliko nesreče v Cer-Šak.u s šulfera.jnsko Šolo.
m Sv. Lenart v Slov. gor. Okrajni zastop. Najvažnejši točki zastopove seje dne 16. t. m. sta b .i med drugimi izvolitev novih članov okrajnega šolskega sveta in železnična proga Purkla—St. Lenart— Ptuj. Članom okrajnega šolskega sveta so bili izvoljeni sledeči gospodje: Rojs Jakob, Suman Matija, Vogrin Anton, Wella Fran in c. g. p. Kasijan Zern-Ija.k, gvardijan od Sv. Trojice. K stavbi gori navedene železnice prispeva okraj 50%. Sklene se tudi vloga na c. kr. namestnijo radi ustanovitve obrtno-nadaljevalne Šole v St. Lenartu.
m Sv. Trojica v Slov. gor. Pri volitvah v posojilnico smo torej pogoreli. Glavni vzrok je nezavednost našega ljudstva, ki ne spozna škodljivosti posili-nemške nadvlade v Slovenskih goricah in je celo zaverovano v blaženo nemščino. Saj vam nihče ne brani nemščine, ljudje božji, ampak izpreglejte že vendar enkrat, da je dvojna reč, učiti se nemščine in pa uganjati nemško politiko. Četudi znaš nemški, ostati moraš vendar Slovenec in delovati politično za svoj narod, ne pa pomagati posilinemškim zagrizencem, svoj jezik zatirati in svoj rod zaničevati. Ali ne uvi-diš, da ostaneš na ta način večno hlapec in suženj na svoji lastni zemlji, Nemec pa svoj "gospod? Drugi vzrok propada je neverjeten strah naših ljudi pred nasprotniki. Ljudje so se bali, da jih takoj zarubijo in pobesijo, če bi ne glasovali ž njimi. In ko so zapazili, da imajo Nemci rdeče glasovnice (mi smo imeli bele) in da volitev torej ne more biti tajna, pa so kar trumoma, bežali v nasproten tabor, kjer se jim je z znano brezobzirnostjo delilo nasprotne glasovnice. Ko smo prišli na volišče, smo šteli 175 svojih mož, brez-vestnost nasprotnikov pa nam je vzela preko 70 vo-lilcev. Tretji in glavni vzrok, da so nas premagali, pa je izdajstvo. Eden naših, dosedaj najvernejših pristašev, je zadnji dan odskočil in nam izneveril kakih1 50 mož. Pa saj je dobro, da spoznamo ljudi in izvemo, kje je vera in kje nevera. Seveda so delovali tudi z lažmi in izmišljotinami. Govorili so o razporih med nami in obrekovali posameznike izmed nas, da so le zbegali ljudi in jih toliko bolj prestrašili. Nasprotniki so se potem še celi dan vlačili po trgu in izzivali. Nazadnje so morali naši mogotci svoje lastne pristaše metati na cesto, ker so se tako upijanili, da so se spravljali nad nje same. Mi se pa zanašamo: Za pravično stvar smo šli v boj in ta je Še vedno zmagala, pa bo zmagala končno tudi pri nas.
m Sv. Trojica v Slov. gor. „Grazer Tagblatt" od 22. oktobra prinaša poročilo o posojilniških volitvah pod naslovom: „Der Kampf ums Deutschthum". Boj za nemštvo torej. Ali vidite, kako ste se vsodli na limanice, lahkoverni kmetje? Zatrjevali so vam, da so Slovenci in da je boj samo za" osebe. Pa zduj poglejte: „Boj za nemštvo"; in ta boj ste izvojevali Slovenci, po navadi verni in dobri Slovenci, a tOKrat zapeljani in premamljeni od posilinemcev. Aii zdaj verujete, da se ne gre samo za gosp. Goloba, temveč za obstanek in blagor slovenskega naroda, vas samih? Prihodnjič pa pojdite zopet v boj za nemštvo, dokler vas ne zmanjka v Slov. goricah, ki jih naseljuje Südmarka s protestantovskimi Svabi. be tako naprej, da si izkopljete sami svoj grob. Ob njem pa se bo Nemec smejal vaši malomarnosti, zidai Interan-ske temple in pregnal zadnjo slovensko besedo iz SI. goric. „Grazer Tagblatt" tudi laže, da sno kupovali glasove, med tem, ko je resnica, da smo plačali samo agitacijske stroške. S čim so oni plačevali in stra-hovali ljudi, o tem naj vprašajo svojo vest. Obrekuje-jo in pljujejo tudi na naše Žene. A to je že tako gnusno in podlo, da se samo obsoja.
m Pekel pri Poljčanah. Dirindaj, ki so ga priredili šullerajnovci pretečeno nedeljo, ob priliki ,,bia-goslovljenja" nemške šole, je imel samo izzivalen značaj. Hajlanje, vpitje pesmi „Wacht am Rhein", huj-skajoči govori, s tem se je reševalo pekelsko nemštvo. Nemški listi poročajo, kako se je vsa slavnost veli-
Častno izvršila. 'A tukajšnji Slovenci smo priße, da je imela ta prusovska ceremonija le bolj žalostno sliko. Navzoči so bili vsi posilinemci iz daljne in bližnje okolice, a pohvalno moramo omeniti, da je velika večina domaČega ljudstva prezirala to vsenemško prireditev, Nemški listi lažejo, da se je 150 otrok vpisalo v novo Šolo. Kolikor je nam znano, je le 37 starišev iako nesrečnih, da so zapisali svojo deco — tujcu.
m Dravska dolina. Slovenska Straža je obljubila v naše veliko veselje z darovi Mohorjanov ustanavljati v narodno in versko ogroženih krajih pre-potrebne mladinske knjižnice, ki naj bi nadomeščale ljudsko šolo. Obstoječe šole ne razvijajo duševnih moči otrok za napredek — kako redki so pri nas dijaki
—	ne vzgoje njihovih1 src v plemenitosti, značajnosti in ljubezni do rodne matere, V šolah, kakor so pri nas, poveličujejo, hvalijo In gojijo na vse pretege sa-nio le nemštvo, dokler slovenske dece ne izpridijo, V srce jim po malem, pa vstrajno vlivajo srd in gnjev proti materi, ki jih je rodila, proti cerkvi, ki jih je krstila, proti rodbini, ki jih je vzredila. Tako zastrupljajo in popačijo za drag denar našo mladino; ali slišite slovenski očetje in katoliške matere? Plačani so od naših1 davkov, navrh Še prejemajo podpore od Südmarke in Šulferajna-, kar pa je največja drznost; Še od slovenskih žuljev pobirajo doneske za svoje prusaške podružnice. In vi, sicer vrli Ziadrav-Čani, ste jim za to še nekako hvaležni, jih spoštujete in poslušate, nosite ves svoj zaslužek" v žepe tujcev, ki vas le v lice hvalijo, v resnici pa le pomilovalno prezirajo in v vseh javnih zastopih brez vas zoper vas vladajo, Ako so Šole v tujem jeziku res za mladino tak blagoslov, zakaj pa se potem Nemci sami tako branijo za svoje otroke tujih, n. pr, čeških, laških, slovenskih, posebno pa Še madžarskih šol? Na Ogrskem se namreč vsaj nekoliko maščujejo nad Nemci njih krivice, ki jih leto za letom svetohlinsko, zavrat-no gromadijo nad slovensko celo na Štajerskem in Koroškem. Tam doli na SedmograŠkem je več sto let stara naselbina Nemcev (Švabov), a premoč med njimi imajo Madžari, ki jo porabijo za svoje mažaronske Šole brez ozira na rodni jezik otrok. Pa kako so tam Nemci hudi zavoljo tega. Ni prostora, da bi vam opisal, kako se do najvišje oblasti vedno in povsod bra-nijo Nemci proti takim šolam tam doli na, Ogrskem, pri nas pa vas farbajo in vsiljivo nadlegujejo z enakimi mučilnicami! Navedem le danes označbo tujih šol jz besedami uvodnega Članka v nekem nemškem dunajskem dnevniku, v katerem se zopet enkrat „nemški voditelj na Južnem Ogrskem" vsaja nad madžarskimi Šolami nemških otrok. Piše tako-le: „Pred vsem pričajo novejše (ogrske) postave brezobzirnost in hinavstvo brez primere (beispiellose Verschlagenheit), ker na videz so še evropske, v dejanju pa so nališpa-ne krutosti, da bi nas (Nemce) podjarmile. Grof A. Xpponyi) trdi,- da varujejo slabo plačane učitelje in. lajšajo ljudstvu davčno breme, v istini pa ne zasledujejo ničesar, nego madžariza,cijo šol lin duševno razdedovanje (Enterburg) Širokih ljudskih mas (po naše bi se reklo: poneumnevanje priprostega naroda), da jih lažje odtujijo podedovani narodnosti. (Tam doli zahtevajo ozir na podedovani jezik, nam pa vsiljujejo le „občevalni" jezik, kako so nedosledni!) Najprej storijo v šolah (razprto je v nemškem izvirniku) z madžarskim poukom, ki ga otrok ne razume, ljudstvo'manj vredno, (wird es minderwertig, gemacht) potem ga spravijo ob pošteno življenje (wird es entsittlicht), naposled ga. pridobijo za proti-habsburške namene prenapetnežev iz leta 1848. Tega voditelji madžarske politike niti ne skrivajo, še-le drzno priznajo, da duševna škoda ljudstva ne bo segala čez en človeški rod, ker tačas se preobrat dovrši in vnuki teh, ki danes trpijo pod potujčevanjem, bodo duševno že visoko razviti Madžari, (?!?) „Sicer pa", celo trdijo, „komur ni na Ogrskem prav, naj se izseli".
—	Z besedami tega „voditelja" obsodijo Nemci sami sebe. Ali niso ogledalo in popis grdili namenov, ki jih brezobzirno vršijo leto za letom nad vašimi otroci vaši „prijatelji", sedanji gospodje vaših nekdanjih gruntov — oholi Nemci? Od kod in kakšen prerok naj pride, da vas, ponosne Poliorce in vas, ponižne Za-ilravčane, prepriča in vam dopove, kako kruto silite lasten zarod v narodno in versko propast, ker trpite, še celo zahtevate — nemške Šole za slovenske otroke! ?
Ptujski okraj.
p Ptuj. Že zadnjič sem vam poročal, da se v Ptuju nekaj kruha. V „StajerČevem" pašaliku ni vse v redu. Uradniki izstopajo iz mestnih in javnih uradov, največji mestni mogotci, „ŠtajerČevi" krušni očetje, so hudo skregani meil seboj. Ne bo dolgo, ko bo začelo pošteno pokati. Cc bi vam o vsem, kar se tukaj godi, poročal, bi imeli, Vi, g. urednik, opraviti z gospodi, ki poznajo paragrafe.
Poroka. Dne 23. oktobra t. 1. se je poročil g. Fr. Koser, c. kr. poštar v Juršincih pri Ptuji, z gospico Štefko Zadravec z Vnrberga. Bilo srečno!
p Sv. Lovrenc v Slov. gor. Naši sakoški sloga-Ši se pač nepotrebno bahate v 43. številki „Sloge" radi zmage pri občinskih volitvah. Pišete, da ste zmagali po hudem boju, katerega vam pač ni bilo potrebno, ker nam je že dosedanji župan g. Fr. Stebih pred volitvijo županstvo odpovedal. Mislimo pa tudi, da vi g. Muršiču, novemu županu, niste ravno kako imenitnega priimka ol esili na vrat, ako ga prištevate k vašim pristašem; dozdeva se nam, da g. Fr. Muršič či-ta „Slov. Gospodarji". Strankarjev, hujskačev in zga-
garjev pa doslej mi nismo poznali. Toliko v odgovor slogaškemu dopisunu. >— Sakoški občan...
Sf. Lo»renc na Drav. polja. V petek, dne 20. t. m. je v Žapečji vasi tekom enega leta že četrtič izbruhnil ogenj. Začeia je goreti kopica slame pri posestniku Draškoviču. K Brtči je bilo popolnoma mirno vreme in so ogenj hitro zapazdi in s pomočjo požarne brambe zabranili, da se ni razširil na gospodarsko poslopje, ker sicer bi uničil še tisti del vasi, ki je po groznem velikonočnem požaru še ostal. Zdaj v jeseni bi bila nesreča tem hujša.
p Svetinje pri Ormožu.. Vesel gre slovenski mladenič, kadar ga kliče cesar, v vojake; peli smo in vriskali, da je odmevalo še zopet in zopet od rojstne hiše, ko smo že izginili žalujočim materam izpred oči. Srečno smo preživeli tri leta vojaške službe ter se zopet zdravi in veseli vrnili po prestanih bridkih izkušnjah k svojim ljubim dragim. Toda ne vsi tako; JauŠevec Franc prinesel si je na dopust bolezen, ki ga je že 18. vinotoka t. 1. položila v naročje neizprosni smrti. Bil si, dragi moj tovariš, ves čas svojega življenja vzgleden slovenski mladenič, zvest služabnik Marijin, hvaležen in pokoren sin svojih dobrih roditeljev ter ponos vsej fari in občini; to je jasno pričal tvoj veličasten pogreb. V slovo ti pa kličem: Na svidenje nad zvezdami!	J. H.
p Središče. Nedeljski sokolski sestanek se je kljub bobnečemu oznanilu pri cerkvi popolnoma ponesrečil. Pričakovano ljudstvo je izostalo in s tem jasno pokazalo, da ni liberalno, kakor se ga slika pred svetom. Gospodje so potem pri zaprtih vratih protestirali proti „klerikalnemu zmaju", ki jih baje hoče „požreti" in so pometali „klerikalne smeti". Naš Orel jim leži v želodcu.
p Središče. Naj izve celi svet, kako pridno in marljivo so znašali naši hberalčki gnjezdo, v katerem je dne 22. t. m. zagledal luč sveta Sokol. Seveda to ni nič čudnega, če se tam, kjer so liberalci, snujejo tudi liberalna društva. Toda naši naprednjaki so pozabili v prevelikem veselju, da je zdaj jesen, katera prežene ptice-selivke v južne kraje. Med te ptiče je prištevati tudi središkega Sokola, ki je zdaj pri nas že v drugič ustanovljen. .Zadnjič je bil ustanovljen predlanskim, seveda tudi v jeseni. Na njihovo veliko žalost je zletel tisti Sokol z drugimi ptiči vred v južne kraje, od koder ni več ne duha ne sluha o njem. Enaka žalostna usoda čaka tudi letošnjega So-kolčka, ker je: „Središki Sokol mladi ptič, — ki nima perja nič, — a huda zima mu preti, — gotovo ga umori." — Ker so začeli naši liberalčki zdaj vzdigo-vati svoje glavice, si marsikdo misli, da slovensko-katoliška mladina pri nas spi, O ne! Ona pridno deluje v svojih organizacijah; posebno naši mladi Orli se kaj lepo razvijajo, pri katerih pričakujemo tudi velikega uspeha. Oni bodo gotovo prekosili svojega nasprotnika, ker njih temelj stoji na krščanskem prepričanju,— Nadelo Orlov, mlada/Četa, — ker to dolžnost je naša sveta.
p Kmetijska podružnica za ptujsko okolico naznanja, da priredi dne 5. novembra in 10. decembra t. 1. poučna zborovarja. Pri prvem bo govoril kmetijski strokovni učitelj g. Zidanšek o živinoreji, pri drugem pa živinozdravnik g. Uršič o živinskih boleznih, zlasti o kužnih. Zborovanje se prične vsakokrat ob 10. uri predpoldne v dvorani g. Zupančiča v Ptuju. Posestniki, ki želijo biti udje naše podružnice lahko pri tej priliki naznanijo svoj pristop; udje pa lahko vplačajo udnino za leto 1912. Vabimo torej vse k obilni udeležbi.
p Sv. Lovrenc na Drav. polju. Kar si je naša mladina že dolgo želela, se ji bo izpolnilo 29. t. m., ko se bo ustanovila mladeniška in dekliška zveza, v kateri bi se naj zbrala vsa poštena mladina, da si tamkaj blaži srce, se vsestransko izobrazuje, razveseljuje, vzgojuje, skratka, pripravlja za poznejše življenje. Potrebuje dandanes kmečki stan zavednih, izobraženih gospodarjev in vzornih gospodinj, a temelj za to je treba položiti v mladosti. Starišem hočeta mUdeniška in dekliška zveza biti pomočnici prj vzgoji sinov in hčer, vam, dragi mladeniči in mladenke, pa bo zveza dobra prijateljica v lepih, tako važnih a tudi nevarnih mladih letih. Mladeniči in dekleta, mnogo tisoč poštenih slov. tovarišev in tovarišic vaših je že združenih v mladeniških zvezah, kjer se v vel.ko veselje skrbnih starišev in domovine urijo v delu za svoj in ljube domovine blagor. Stopite tudi 29. t. m. v krog teh plemenitih mladeničev in deklet. Govoril bo preč. g. dr. Hohnjec z Maribora in domači mladeniči in dekleta. Vabimo prisrčno tudi sosednje mladeniče in dekleta!
Ljutomerski okraj.
1 Ljutomer. Vinorejci nismo nič kaj zadovoljni z letošnjo trgatvijo. Malo, jak'o malo smo, pridelali. Nam, ki je bila sila za denar, smo vino že v poletju naprej prodali. Prekupci pa bodo spravljali večje dobičke v svoje kase, kot smo dobili mi za vino. Je že tako na tem božjem svetu, da je kmet dandanes največji revež, a kljub temu vse zabavlja proti njemu.
1 Ljutomer. Učenci se bodo sprejemali v tukajšnjo šolo-realko v petek, dne 4, novembra t. 1. ob 9. uri dopoldne v šolski sobi na glavnem trgu v Ljutomeru. Tisti učenci, ki pridejo na novo, naj prinesejo seboj zadnje Šolsko spričevalo od dotične šole.
Ljutomer. V pondeljek zjutraj so nalili tukaj umorjenega s preseklano glaVo M. Pregarja blizu njegovega stanovanja pod Franc 'Josipovo šolo. Pokojnik je bil blizu 40 let Šolski sluga naše slovenske šole ter je to službo lani radi onemoglosti opurJtil. N. v m. p.!
1 Radislavci pri Mali Nedelji. „Nar. List'1 z dne 12. oktobra Štev. 45, pravzaprav neko nemšku-tarsko-liberalno revče napada našega obče spoštovanega g. župana in pravi: Občinske volitve, ki so se itak dolgo zavlačevale, so pred. durmi. — Ti si res imenitni postavovedni modrijan. Pa ne veš, da mora biti postavno določen čas za pregled imenikaivolilcev, reklamacijski rok in tako naprej. Dalje se ubogo li-beralče boji, da se mu ne bode izkaznica in glasovnica ob pravem Času dostavila. Tudi za to bodi miren, naš župan bode storil, kar veleva postava, Mogoče ti jih prinese poln nahrbtnik ličitelj Stajnko.
Končno piše klin-klun-liberalče: „Upamo, da bodo vo-lilci znali pametno razsoditi ter voliti svojo gospodarsko korist", Ja, dragi liberalček, volili bodo krščanske može in ti že sedaj upam reči, da bodo liberalni stolički v občinskem odboru Čisto prazni ostali. Vam pa, dragi mi voliloi, kličem: Pridite dne 6. listopada 1911 vsi na volišče k našemu gosp. županu in volimo može, kateri bodo delovali za blagor občine ter so zavedni in verni Slovenci.
1 Gor. Radgona. Po dvekratni volitvi volilnih mož za okr, bolniško blagajno v Gor. Radgoni, je bila kljub vloženi pritožbi Slovencev volitev predsednika in odbornikov dne 8. t. m. Naše c, kr. okrajno glavarstvo je po komisarju dr, Faschingu postopanje naših posilinemcev odobrilo, akoravno je bila pritožba slovenskih obrtnikov neovrgljivo utemeljena. Izvoljen je Nemec Korath, ravnatelj radgonske opekarne, ki pravi, da mora postaviti mestna občina prostor in. zalogo vseh vsakovrstnih reči ter bode 10 let tekmoval s tukajšnjimi slovenskimi obrtniki in trgovci. Ta mož bi rad delal s tukajšnjimi Slovenci tako, kakor njegovi rojaki v Beljaku in Celovcu. Vi meščani radgonski in vi posilinemci gornjeradgonski, kličemo vam: Stojte in pomislite! Vi sejete prepir, a želi boste nevihto, katera bo marsikoga odnesla iz pozorišča. Slovenski obrtniki pa zahtevamo, da se tukajšnja bolniška blagajna preosnuje in da dobimo mi lastni oddelek iste, da ne bomo imeli dvakratnega plačila in drugih nepotrebnih sitnosti.
1 Sv. Križ pri Ljutomeru. V nedeljo dne 29. t. m. ob pol 3. uri popoldan, se vrši v gostilni g. Jureša, gospodarski shod, katerega se bodo udeležili zastopniki gospodarskih organizacij iz celega okrajnega glavarstva. Govori nadrevizor g. Vladimir Pušeujak in drugi. Dolžnost nas domačinov je, da v velikem številu pohitimo na shod.
Slovenjgraški okraj.
s Slov. Gradec. Večinoma vse občine našega političnega okraja, posebno one v gorah, vedno zahtevajo poldnevni Šolski pouk na ljudskih šolah. A le malokateri se je še posrečilo, doseči to ugodnost. Paša je letos izredno lepa na naših pašnikih, a kaj pomaga, ko nimamo pastirjev. Naj bi se ugodilo tudi naši zahtevi po skrajšanju Šolske dobe, in marsikateri kmet bi dobil lažje pastirja.
s Šoštanj. Prejšnji teden so se vršile volitve vr okrajni zastop šoštanjski, in sicer v ponedeljek, dne 16, t. m. iz veleposestva, iz tržke občine Velenje in iz mestne občine Šoštanj; v torek dne 17. t. m. pa iz kmečkih občin. Za te volitve je bilo zanimanje veliko, posebno, ker je bila še v živem spominu sramotna nemškutarsko-liberalna zveza pri zadnji volitvi v šoštanjski okrajni Šolski svet, pri kateri so, kakor znano, zmagali naši možje s častno večino. Ogorčenje nad to zvezo je splošno tudi med kmečkim ljudstvom, in to ogorčenje so pokazali naši možje pri zadnjih volitvah' v okrajni zastop. Kajti pri teh volitvah so sfr-čali iz veleposestniške in kmečke skupine okrajnega zastopa vsi posilinemci in tisti, ki se navdušujejo za zvezo med posilinemci in liberalci. Samo v mestu Šoštanj in v veleobrti imajo Še posilinemci poleg Nemcev zagotovljena svoja mesta. Volitve iz veleposestva se združeni nasprotniki sploh niso udeležili, ker je bilo grozdje prekislo. Pri volitvah iz' kmečkih občin so pa nasprotniki sicer poskušali svojo srečo, a je bil ves trud zastonj. Nihče naših se ni dal pregovoriti. In tako je zmagala z veliko večino čista slovenska lista naših mož. Vsa Čast našim vrlim možem! Ker bi pa mogoče marsikoga zanimala imena posameznih nah Ših izvoljenih članov okrajnega zastopa, zato jih tukaj navedemo: V veleposestniški skupini so: pl. A-damovič, dekan Rotner, župnik Cizej, župan Koren iz: Št. Ilja, dr. Majer, veleposestnik Jan iz Skal, pos. Steblovnik iz Pake in tesarski mojster Hudovernik iz Velenja, V skupini tržke občine Velenje so: župan Skasa, posestnik Brglez, posestnik Rotnlk in posestnik Jan. V skupini kmečkih občin so: posestnik Sovič iz Raven pri Šoštanju, župan PirtovŠek iz PakeT posestnik KrofliČ iz Št. Janža. na Peči, posestnik Do-linšek iz Št. Ilja, župan Vaši iz Št. Andraža, pos. Škruba iz Topolšice, župan Bačovnik iz Belih vod in župan Kovač iz Skal. Torej so šli Dvornik^ Verbuč in Žagar v — zaslužen pokoj, toda brez pokojnine.
s Iz Vuzenice. Kakor je Že splošno znano, se-otvori letošnjo jesen dvorazredna šola nemškega Šul-ferajna v Vuzenici, Ta nepotrebna mučilnica nima drugega namena, . kakor sejati prepir, vcepiti že nežnim otrokom srd proti Slovencem in odtujiti kolikor mogoče veliko število slovenskih otrok našemu narodu. StariŠi, ne dajte se zaslepiti, ne verujte sladkim besedam tistih, kateri se drugače za vas ne brigajo, kateri vas e tebaj poznajo, kadar se jim gre za zaslužek ip dobiček in za vam škodljive naklepe. Vpišite svoje otroke v našo, že mnogo let obstoječo trirazredno ljudsko šolo, ona odgovarja vsem potrebam. Otroci se uČe slovenski in nemški; naša triraz-rednica je pripoznano najboljša šola v celem okraju. Brez vsake skrbi lahko zaupate svoje oiiukc temu zavodu; zato vam jamči izvrstno šolsko vodstvo. Šul-farajnsko Šolo bodo obiskovali otroci brez vsakega uspeha. IzstopivŠi iz nje, ne bodo znali ne slovenski ne nemški, ne pošteno brati, računati ali pisati, ne krščanskega nauka, VuzeniČani, gre se tuknj tudi za vaš žep! , Po preteku nekaj let se bo trudil nemški Šulferajn na vso moč, da bo prevzela dežela vuzeni-ško nemško šolo v svojo oskrbo in nemški deželni odbor bo to z veseljem storil, to se pravi, da bo morala vuzeniška občina vzdrževati zraven lastne tudi nepotrebno nemško šolo, in vi, VuzeniČani, bodete morali leto za letom globoko segati v žep in plačevati visoko narastle občinske doklade zaradi nemške Šo-
le. Tako se je že zgodilo po mnogih drugih krajih! Cim manj otrok bo v nemški Šoli, tem lažje se bodete obranili nepotrebnih visokih plačil. Kdo pa je med mnogimi drugimi Še podpisal prošnjo za nemško Šolo? Cujte in. strmite! PuŠnik, Just, slavnoznani Met-tinger, Kieier ali Holbl, cerkveni ključar in pred letom dni še trd Slovenec Lading, in njim vsem načelu, Erber, župan tuje mucke občine. Sami ljudje, ki nimajo otrok za Šolo ali pa nimajo sploh nič govoriti o vuzeniških Šolskih zadevah. VuzeniČani, to vam je jasen dokaz, da se tem ljudem ne gre za Šolo kot tako in njen učni uspeh, temveč za to, da delajo za nemštvo, sebi pa pridobijo priznanje in podporo od matere Siidmarke za svoje slavno „delo"! VuzeniČani, bodite torej pametni in previdni!
Konjiški okraj.
k' Konjice. Dne 19. t. m. je umrl gosp. Simon Hrepevnik. Pogreb v nedeljo je bil veličasten. Knjige Družbe sv, Mohorja se z veseljem odnašajo na domove. Naj bi obrodile veliko dobrega "sadu! Udov je letos 286. K letu, ko pride enoten imenik, naj poskoči število nad 300, saj je blizu 900 hiš v župniji.
k Konjice. V nedeljo, dne 22. oktobra ob 3. uri popoldne je imel pastor iz Celja zopet protestantovsko službo božjo v Konjicah, in sicer kakor lansko leto, v prostorih okrajnega zastopa. Ali se res v bližnji katoliški cerkvi Bog premalo Časti, ker se še zbira ta obžalovanja vredna peščica k božji službi ? Ali ima trg Konjice take može v okrajnem zastopu, da[ nič ne izda njihova, preč. g, arhidijakonu dana beseda?!
k Konjiška okolica. Vinogradnike se opozarja, naj ne prodajajo vina kar po slepi ceni, da he bodo oškodovali drugih, ki hočejo prodati svoj pridelek po primerni višji ceni. Vino ne more izgubiti cene, torej le potrpeti in počakati in ne verovati čenčam brezvestnih prekupcev.	i
Celjski okraj.
c Celje. Našemu liberalnemu generalu dr. Ku-k;ovcu se vse smeje in marsikatera poredna šaljiva pade na njegov račun. Kako tudi ne? Ko je radi svoje znane zadeve bil oproščen pred vzklicnim sodiščem, se je bralo v ljubljanskem „Slov.. Narodu", da si bo dr, Kukovec tožbenim potom poiskal zadoščenja radi poročil o njegovi obsodbi v nemških listih, „Štajercu" in. v naših. Toda kaj vidimo ? Dr, Kukovec zasleduje samo nas, druge liste pa pusti lepo pri miru. Čeprav smo mi še-le po teh listih posneli tozadevna poročila, vendar bi naj nosili mi vso težo njegovega srda. To je korajža, kaj? Res, najboljše, da Sir. Kukovec kmalu pobere šila in kopita in gre v ,Trst. Pri nas je politično povsem nemogoč.
c Celie. Živinski sejmi so v našem mestu prepovedani. Pojavila se je slinovka pri goveji živini.
c Celie. Občinske volitve za našo okoliško občino so pred durmi. AmbrožiČ in Derganc delata z vsemi silami, vozita se vsak dan v okolico, lovit volilce in pooblastila. V nemški hiši pa se vrše redno vsak večer sestanki posilinemških voditeljev. Gotovo pa je, da je trud naših narodnih nasprotnikov zastonj, slovenski volilci stoje prejkoslej neomahljivo.
c Grobelno. Pred enim tednom bi se bila skoraj zgodila tukaj velika nesreča, ki bi kmalu zahtevala dve Človeški žrtvi. KlanjŠek Martin iz Pešence je peljal lončarja A. Stante od Sv. Primoža lončarsko posodo iz sejma. Ker je bila že noč, sta imela * petrolejsko svetilko prižgano na vozu. Mimo pride ■nek drug težek voz, ki jima prevrne voz in tudi sa^ ma sta prišla pod njega. Ker se je razbila tudi petrolejka, je začela slama goreti in moža bi bila zgorela ali se zadušila, Če ne bi bil opazil tega prizora g. postajenaČelnik iz Grobelnega ter sklical ljudi, ki so šli reševat; voz je na cesti.zgorel, moža sta bila pa z lahkimi opeklinami oteta.
c Zaplanina. Javno vprašanje! Ali ne velja zakon za kužne bolezni za vse enako ? Pri nas je namreč razglašen strog pasji zapor, tako, da. mora biti pes na verigi in mora imeti tudi nagobčnik. Zakupnik lova občine Sv. Jeronim je pa dne 9. t. m. lovil po Zaplanini kakor vsi njegovi lovci, s psi brez nagobčnika.. Prosto so letali psi tudi po ajdi. Zatorej se kmetje po pravici povprašujejo, kako je to, da ima-jo naši psi strog zapor, docim smejo lovski psi prostovoljno okrog letati, Zahtevamo za vse enake pravice, ker pes je pes, naj bo kmečki ali gosposki. U-pamo, da se bodo i.a pristojnem mestu ozirali na na-šo pritožbo.
c Trbovlje. Dne 22. t. m. je imel v Trbovljah shod naš državni poslanec dr. BenkoviČ, ki je poročal o delovanju državnega zbora. Med veliko pozornostjo navzočih je aziagal pred vsem o draginji, ki tare vse stanove. Jraginje so krivi pred vsem pre-kupci, ki pokupijo blago po najnižji ceni in ga, potem prodajajo za 100% dražje. Krivi so draginje tudi kar-teli tovarn, ki sami delajo cene, kakor se jim) zdi. Naša Slovenska. Ljudska stranka je med drugim izdelala načrt, kako se naj stopi na prste tem pijavkam ljudstva. Ker socialni demokratje toliko govorijo o argentinskem m3su, zato nam je poslanec tudi povedal, da bi bila nesreča za naše ljudstvo to, kar zahtevajo socialni demokratje, da bi se naj prosto uvažalo to meso, Dunajčani so to poskusili, pa jim je že žal, ker skoro nihče več ne mara vživati tega mesa, ker Je neokusno, ti ko, da ga v dunajskih mesnicah-čaka na 100 tisoč :ilogramov na odrešenje, ker ga nihče ne mara kupiti. Toda bilo bi pred vsem povz-
digniti našo domaČo živinorejo in mesna draginja bi nehala Vodje socialnih demokratov so najbolj veseli, da je draginja, v resnici pa zoper njo no storijo prav ničesar, ker so sami v zvezi z židovskimi o-deruhi- kapitalisti. Gospod poslanec se je dotaknil tudi zvišanja plač uradnikov ter pri tem dostavil, da je v Avstriji 40% uradnikov odveč. Država naj jih odpusti, ker so nepotrebni in so tudi v velikem Številu nezmožni, potem pa ne bo treba za-nje plačevati toliko davkov. Skoro dve uri trajajoč govor g. drž. poslanca je bil z živahnim ploskanjem odobren.
c No»a cerkev pri Celju. Čebelarska podružnica za Novo cerkev in okolico ima v nedeljo, dne 29. oktobra ob pol 9. uri dopoldne v ljudski šoli redni občni zbor z običajnim vsporedom. K obilni udeležbi vabi odbor.
c Dobrna. Bralno društvo priredi v nedeljo dne 29. t. m. zabavno prireditev s srečolovom in petjem. Prijatelji zabave, sreča vas čaka, poiskati ni jo morate sami. Pridite v prav obilnem številu!
c St. Jurij ob juž. žel. V nedeljo dne 29. t. m. po večernicab priredi telovadni odsek „Orel" v Katoliškem domu predstavo „Trije tički" s petjem in srečolovom. Prijatelji lepe zabave so vsi povabljeni.
c Kmečka bralio društva v Trbovljah vabi na veselico, ki jo priredi v nedeljo, dne 29. oktobra t. 1. v dvoruni „Društvenga doma". Spored: a) „Junaška deklica" (blažena Ivana d'Arc), drama v petih dejanjih z zaključno sliko, b) „Popolna žena", veseloipra v enem dejanju. c) Prosta zabava. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina: Prvi sedeži K 1-20, ostali sedeži 80 vin, stojišče 40 vin., sedeži na galeriji 1 K. Ker je čisti dobiček namenjen knjižnici Kmečkega bralnega društva, se preplačila hvaležno sprejemajo.	Odbor.
ski odbor vseh dekliških zvez braslovške dekanije v svrho medsebojnega obiskovanja pri naših prireditvah. Na predlog Neže Valand so bile izvoljene v odbor: Julija Ocvirk, predsednica; Karolina Krašovic, podpredsednica; Kač Micika, tajniea; Justina Vede-nik, blagajničarka; Marija Kunst, knjižničarka; Marija Sinkovič in Jožela GolavŠek, odbornici, Došli so pozdravi zborovalkam iz iepega, daljnega Murskega polja, od vrlo delavnih članic Dekliške zveze pri Sv. Petru poleg Radgone in iz Arje vasi pri PetrovČah. Pristopilo je 59 članic, kar je lepo število za našo župnijo. Kaj ne, lep dan je bil! Saj pa tudi mora kipeti človeku srce veselja, ko vidi pred seboj veliko četo vrlih deklet. Dokler bomo imeli mladino, ki je dovzetna za vse dobro in lepo, ki se ne straši dela za povzdigo svoje izobrazbe, se nam ni treba bati nasprotnikov. Naj naše bodoče delo oznanjuje svetu, da biva tukaj naš rod in da zemlje naše ne damo iz rok.
Središče. V nedeljo 29. oktobra ima središki „Orel" po večerni-cah telovadbo v prostorih g. profesorja Šinka, Telovadbo bo vodil načelnik mariborskega „Orla". Pridite, kmalu dobimo še novih tovarišev.
SavicjSKa d. fina. Savinjsko okrožje „Zveze slovenskih deklet" ima v nedeljo dne 29. oktobra ob 11. uri dopoldne v čitalnici društva „Gospodar" 7 Petrovčah svojo redno odborovo sejo. Prosi se, da prihitijo vse odbornice tega okrožja ta dan v Petrovče, ker so na dnevnem redu važne zadeve.
Brežiški okraj.
b Brežice. Nemška Šola, Žalostno je, da Še vedno toliko slovenskih starišev od tu- in onstran Save tišči svoje otroke v nemško šolo; tem bolj žalostno, ker se sedaj izve, da so letos skoro vse izvenmestne slovenske otroke odklonili. Kakor je videti, gleda sedanje vodstvo in učiteljstvo tukajšnje nemške Šole na to, da bi se nemški otroci res kaj naučili, ne da bi jih zadrževali taki, ki nemški od doma ne znajo. In v tem oziru je ta nemška Šola Častna izjema med spodnještajerskimi posilinemškimi šolami, TForej, Slovenci, vaših otrok Nemci sami ne marajo, a vi le silite k njim. Kje je kaj narodnega ponosa?
b Železnica Zagreb-Zidani Most. Da se čim prej doseže primerna večerna vožnja vlakov, naj vsi župnijski in občinski uradi takoj podpišejo zadnji Čas jim doposlano prošnjo; naj podpišejo tudi vsi drugi zastopi, društva, podjetniki v brežiško-sevniškem o-kraju, in to takoj!, Ce se to prihodnje tedne ne zgodi, je stvar spet za dolgo časa zamujena. Obenem predlagam tu — naj se dopisniku oprosti — naravnost to-le:, Slavno županstvo v Sevnici 1 naj skliče shod vseh interesentov, 11, pr. na Videm, ki je radi železniške zveze primeren kraj, in tam se naj izvoli potrebno odposlanstvo. Na noge — a takoj!
b Videm ob Savi. Ne samo v naši lepi videm-ski fari, v celem brežiškem okraju in še daleč na 0-krog je bil znan in. obče spoštovan g, Franc Habinc. Naznanjamo tužno vest, da ga ni več med nami. Dne 21. t. m. se je preselil k svoji ljubeznjivi ženi, ki mu jo je pobrala neizprosna smrt že pred 30, leti. Bil je rajni Habinc, lahko rečemo, vrl Slovenec, vnet katoličan, zaveden narodnjak, skrben gospodar, ljubeznjiv oče svojih pridnih otrok in nepozabljiv dobrotnik vseh ubogih in pomoči potrebnih. V ponedeljek, dne 23,. t. m. ga je spremilo k zadnjemu počitku pet gg. duhovnikov in na stotine ljudstva. V pretresljivih besedah se je poslovil ob grobu od rajnega Franca Č. gosp. dekan Henrik Verk v imenu vseh sorodnikov in znancev. Glasno Hitenje množice je pričalo, kako priljubljen je bil rajni pri vseh. Njegovo telo spava, toda njegov spomin bo živel od roda do roda. Dal Bog, da bi nam vzgojila Slovenija Še mnogo takih mož!
Vestnik
mlad. organizacije.
Marenberg. Dekliška zveza priredi dne 5. nov. „Pri stari pošti"" ob 543. uri popoldne igro „Z viharja v zavetje" in „Dve klepetulji". Govori tudi poslanec dr, Verstovšek.
Mladeničem naznanjamo, da ima kršČ. socialna zveza zopet v zalogi mladeniške znake, komad po 1 krono. Tudi dekliških znakov je še večja množina na razpolago.
Sv. Pavel pri Preboldu. In vendar se je uresničila želja naših vrlih deklet. Ustanovila se je mi-nolo nedeljo toli zaželjena Dekliška zveza. Udeležba je bila obilna. Bili so navzoči tudi očetje in matere, in bral si lahko iz obrazov vseh zadovoljnost, veselje, posebno pa je mladi ženski svet kaaal živo zanimanje. Obiskal nas je za mladinsko gibanje neumorno delavni vlČ, g. dr. H o h n j e c. Dal Bog, da bi lepe, poučne njegove besede bile padle na rodovitna tla, Ne pozabite dekleta govornikovili krasnih opominov, ki so nas navduševali, izobraziti si um, delati za gospodarsko izobrazbo, prav posebno pa gojiti svoje srce: bivališče vere in čednosti. Krepostno bodi naše življenje, Čisto naše srce, veder naš obraz, zakaj „najlepši Čas mladosti čas — cvete srce, cvete obraz." Mi ne odgajamo ljudi s povešeno glavo; odkrite zna^ Čaje hočemo, veselja mladini ne branimo, pa radost mladine bodi poštena, Tudi dekleta tama niso zaostala. Oglasila se je k besedi Julijana Ocvirk. Navdušujoče so bile njene besede. Pa tudi bližnji sosedi so nas počastili s svojim obiskom: odposlanke Dekliške zvezo v Gomilskem in Braslovčah- Terezija Sketa nam je prinesla pozdrave braslovških deklet in v, daljšem govoru prav lepo govorila v prilog novoustar novljeni zvezi. Sklenile smo, ustanoviti tudi dekanij-
Iz celega sveta.
Velikanska terna. Pred dobrim mesecem je dobil nekdo na Dunaju 100,000 K na tri Številke, ki jih je stavil „terno seko", Zdaj zopet poročajo, da je dobil nekdo na Dunaju v loteriji skoraj ravno tako veliko svoto. Ta srečni človek je stavil pretečeni teden na Dunaj številke 15, 12, 21 — in vse tri so bile dvignjene. Stavil je 20 K na ambo, 20 K na terno in raz-ven tega Še vsako številko po 20 K ekstrato. Dobil je okroglo 86.700 K. Veliko več bi seveda dopil, če bi bil stavil 100 K na „terno seko". Na ta način bi dobil 480.000 K.
Roparski napad na župnišče. . Roparska tolpa je napadla župnišče v Vielickj v Galiciji in popolnoma oropala pisarno. Ko so roparji hoteli pobegniti, jih je iznenadil župnik, ki je večkrat na nje ustrelil. Vendar se je pa roparjem posrečilo uiti.
Najnovejše.
Cesar se je pri poroki nadvojvode Karla Franca Jožeia malo prehladih Radi tega mora ostati sedaj v sobi, ker se zdravniki bojijo, da bi prehlaje-nje z ozirom na cesarjevo visoko starost utegnilo i-meti resne posledice.
Državni zbor. Sejmi zopet odprti. Po posredovlanju poslanca R o š k a r j a pri c, kr. na-mestniji v Gradcu na podlagi prošnje okrajnega zar stopa St. Lenart v Slov. gor., so sejmi zopet dovoljeni. Zadnji Čas je že, da se prebivalstvu na deželi omogoči, priti tem potom do prepotrebnih dohodkov, in sicer v Času, ko pritiska beda od vseh strani in. se bliža zima z vsemi njenimi potrebami. — Olajšave p|'ri prodaji živine. Ne le, da so sejmi zopet odprti, odpravljena je tudi obveznost, imeti kupljeno živino štiri tedne v hlevu, predno se jo je smelo naprej prodati. Znižala se je ta določba po vplivu poslancev I v. R o Š k a r j a , dr. B e n k o v i Č a in dr. Verstovšek a* pri mero-dajnih krogih kmetijskega ministrstva, na 14 dni;; po preteku tega časa se sme nakupljena živina naprej prodati. — Poslanec RoŠkarje zadnjič zasledoval zadevo glede podpor po toči in drugih ui-mah poškodovanim, pri c. kr. okr. glavarstvu, c. kr. namestniji in notranjem ministrstvu. Skušal je spraviti to zadevo do prepotrebne končne rešitve. Samo gospoda, ki ni nikdar Čutila pomanjkanja, zamore tako počasi reševati te ^stvari. — Prvo Čitanje predloge o italijanskem vseučilišču je bilo končano včeraj, dne 25. oktobra. Predloga je odkazana proračunskemu odseku, — Danes se začne razprava o državnem proračunu. Oglašenili je okrog 300 govornikov.
Konjice. V Narodnem Domu se igra dne S, nov. ob 4. uri popoldne žaloigra „Mlinar in njegova hči".
Listnica uredništva.
Ponikva: Ne vemo, koga Vi mislite. — Braslovče: Preobširno za današnjo številko. Prihodnjič: — Hum: ¿aljivo in tožljivol — Sladka-gora: Smo že zadnjič poročali. — Zavodnje: Tožljivo! — Konjice: Hvala lepa. Prosimo poročajte večkrat kaj. Ostalo prihodnjič — Jur-klošter, Vransko: Prihodnjič!
Vprašanja m ponudbe.
liče se : 2 mladi molzni kravi za mariborski okraj. Ponudbe sprejema Osrednja zadruga v Mariboru. Trafela Jernej, pos., Rodni Vrh št. 48, p. Podlehnik, želi kupiti čistokrvno plemensko telico pinegavske pasme. C. g. Peter Zadravec, župnik, Sv. Lenart pri Veliki Nedelji želi kupiti eno kravo in pol letno teličko.
Na prodsj: Dve leti starega krasnega merjasca, iz Waldegg-hle-va ima Friderik Kukovič, župnik, Dobrna. Dva vola, 4 leta stara, Kraj-šek Jernej, Prožinska vas, p. Štore. Več lepe živine na prodaj v Vi-čancih pri Veliki Nedelji. Pojasnila daje Vičanski skrlec. — Ivan Su-panič, veleposestnik v Jarenini ima na prodaj 1 kravo na novi dojvi. na dan da 14—1(5 1 mleka. Proda tudi en par težkih volov. Jožef Trstenjak. pos. v Obrežju št. 5, ima na prodaj telico pinegavske pasme, staro 1 in pol leta. Kari Novak, veleposestnik, Hoče: en par volov, težkih 12 met. stotov. Janez Jurič: 1 par volov, težkih 16 met. stot. Jožef Roškar, pos. „Jakobshof", Št. Jakob v Slov. gor., 1 brejo telico.
Poročilo o sejmu goveje živine v Gradca
dne 19. oktobra 1911.
Prignalo seje 176 volov, 138 bikov, 210 krav, 8 telet Cene za 100 kg žive teže: Lepi pitani voli 98do 104 K, srednje debeli 86 do 96, suhi 82 do 84, biki 80 do 92, lepe pitane krave 76 do 84, srednje debele 68 do 74, suhe 52 do 56. Tendenca: Pripeljalo se je na ta in na kuntumačni sejem 232 komadov več kot prejšni teden. Cene splošno nazadujejo.
Pojasnila o inséra
daje sprasrešto samo tntm, Iii pritožb wSfliij&znaäräo za
i
Loterijske Številke:
Dne 21. oktobra 1911.
Trst . . 30 58 50 28 17 . 72 81 89 5 43
Line
Posestva, dobičkanosna in krasna »ake velikosti v mariborski okolici so po ceni na prodaj. Brezplačna pojasnila daje Josip Sernec, Gradiška, p. Pesnica.
Navezidana hiša s 5 sobami, štiri kuhinje, en oral njive za stavbene prostore, studenec pri hiši. Hiša je 20 minut od mesta Maribor. Za stanovanja se dobi 600 K. Se proda radi druge kupčije za 12000 K. Jos. Nekrep, stafbeni mojster v Mariboru, Mozartstrasse 59.
1015
Blizu Celja
se proda nova hiša, 9 iet davka prosta, z vrtom. Izplačati bo treba 4.400 K. Oglasiti se je treba t 8p. Iludinji št. 65.	1028
Hlimec—volar, samec, star 28 do 45 let, vešč vsakega poljskega dela, se takoj sprejme v mestnem žopnišču. Letna plača 170 K. Naslov gospodarja pove upravništvo tega lista.	1032
iia^ii^ii^
Kupujem vsake vrste zrno irs tudi les po najboljši ceni; tudi ss menja ¿."nje z moko. Janez Špta. posestnik parne žage in mlinar • Mariboru, nasproti dragonske ks-«me, Magdalensko predmestji.
160
Učenca sprejme takoj Jakob Go-loblfc, kipar in kiesar v Ljutomeru za kamnoseško obrt. Učenec dobi hrano in obleko, pomočniki te str-ke služijo K 8'60 do 5 K na dan in še višje.	1083
Enonadstropna hiša ob novem drž. mostu, z majhno dobro idočo gostilno in lepimi stavbenimi prostori se takoj proda. Plača se 10.000 do 12.000 K ostalo se lahko vknji-ži Kje pove upravništvo. 1049
Pazor! Želim vzeti v najem prostore za trgovino v zdravem in prometnem kraju Sp. Štajerskega, če mogoče v kakem trgu ali mestu. Ponudbe na upravništvu lista pod šifro „Nevo let® 1912". 1058
Gostilna se proda, ali v najem da, blizu fatrne cerkve ob državni cesti. Naslov pri upravništvu Slov. Gospodarja.	1078
Lt po posestvo pri Sv. Petru niže Maribora, v bližini cerkve, z novo n? saj enimi vinogradi, sadonosniki, vrti; njiva, velik vrt v Mariboru, kateri nese največje dohodke iz mladih špargelnovih in jagodnih nasadov, se takoj proda, iahki kupni pogoji. Pojasnila pri lastniku Franc Verliču v Trčovi pri Sv. Petru niže Maribora.	1045
Učenec se sprejme pri Matiju Hočevar, ključavničarskemu mojstru v Rogoznici pri Ptuju.	1( 82
5 odstotkov kupne švote dam tema, kateri meni pripelje kupe», najraje kmeta, kateri bi kupil posestvo, ki je jako lepo in rodovitno, v mariborski okolici. Potrebuje se denarja 10 do 12 tisoč kron, kaj je ?eč se zna od posojilnice vzeti, ker je zdaj posestvo brez dolga. Na3!ov prodajalca pove upravništvo.	1044
Učenec,
z dobrimi šolskimi spričevali, ki ima veselje do trgovine, se sprejme pri J. Kodriču. Fram. 1076
V <i podobna hiša je na prodaj. 5000 K se mora izplačati, ostali znesek se vknjiži. Vila nese 100 K mesečna Vpraša se v Mariboru, Nosa ulica št, 3.	1085
Godci pozor! Najboljše in najcenejša harmonike, fpraro ročno delo) z močnimi jeklenimi glasovi, dobijo S8 pri Francu Graber, iz-delovatelju harmorjik na Bregu pri Ptuju. Popravil» se točno in po ceni izvrštgejo.	1083
Mlinarja, ki je dobro izurjen za kmetske mline, tudi mora znati pšenico in ajdo mleti, neoženjen, se sprejme takoj ali pozneje. Taki, ki razume nekaj na žagi, ima pred-nos1. Ponudba se naslovi: Ivan Pfeifer, posestnik žage in mlina, Košnica pri Celju.
Lega hiša, s tremi stanovanji, klet gospodarsko poslopje, lep vrt, se radi odpotov&nja posestnika takoj po ceni proda. Nova vas št. 21 pri Mariboru.	1046
Proda se lepo posestvo s poslopji vred, ki meri 8 oralov zan^je, vinograd z novim frsjem, Pred hišo je sadonosnik, ki rodi lepo namizno sadje. Posestvo leži bliiu velike ceste, 10 minut cd trga Šmarje pri Jelšah, redi se lahko en par volov, krava, par telet in eden konj za vprego. Cena iu kar je natančnejše se izve pri posestniku Juriju Lorger v Mali Pristavi št. 2, p. Šmarje pri Jelšah.	1074
Dobro idoča gostilna s koncesijo, inventarjem, kegljiščem, z vitom in gospodarskimi poslopji vred je radi smrti v Mariboru v bližini kolodvora juž. železnice na prodaj. Vpraša se v Mariboru, Muhlgasse 15.	923
Učenec se sprejme pri Al. Maček trgovina železarne, Maribor, Tržaška cesta 25.	987
Konjski hlapec, trezen, prost vojaščine, ki ima veselje do polje-deljstva in razume vsa poljska dela se proti dobremu plačilu takoj sprejme , pi veleposestniku O to Schwa:schnig, Majšperg pri Ptuju.
1089
Le fedal
doseže kakovost fine zrnate kave svojo polno veljavo, če voli cenjen« pospodisja kot kavni pridatek najzanesljivejšo vrsto! :: ::
Najbolje
storite, če nporabljale izdrfek, ki se je izkazal že desetletja koi naiboljf, „pravega ::: Francka" iz tovarna Zagreb, vendar s a iz-s-ečno le onfcga s ka-vinim mlinčkom kot £ tovarniško znamko.
Spretni kovač
se sprejme za samostojno delo. Orodje je v kovačnici. Kje pove upravništve 1103
Proda po ceni takoj
SOstiSno
z vsemi pravicami in zemljiščem, ob okrajni cesti, pri farni cerkvi pri Sv. Barbari niže Maribora Jos. Krajnc, trgovec 1094
Posestvo na predaj, zidana hiša,
klet, stiskalnica, hlev, s&donosnik, vinograd, nji?s, gozd. Vse skupaj meri okrog 2 orala ter se nahaja v dobrem stanu, 10 minut oddaljeno cd kolodvora Poljčaoe, pripravno za psnzijonista. Kje pove upravništvo.	1097
Viničarjs, izvežbanega v vinogradništvu, treznega znečaje, oženjenega ki je prost vojaščine, ter ima 2 ali tri za delo sposobne delavske moči. Sprejme se v službo od novega leta 1912 za vinograd, ki meri 4 '/i orala. Viničar ima prosto uživanje od 6 '/a orala njiv, travnika in pašnika, dobi gotovo plačo in druge užitke. Več se izve na graščini Salovec, pršta Var&ž-din, Hrvatska. Ponudniki se naj osebno oglase.	1102
Kupčevaloi pesestev pszor! Naznanjam. da je lepo posestvo na prodaj. Lepa lega, prijasen kraj, Lepa hiša z dvema sobama, ena je novo zidana, druga pa lesena, zraven lepa zidana klet in kuhinja, tudi shiamba za razne stvari, od shrambe naprej je zopet klet za vino, potem je živinski hlev, 2 kravi in 1 tele, dva svinjska hleva, zraven parna za steljo, zraven hleva pod ia majhen kozolček, voda je poleg stanovanja, poslopje je vse s slamo krito. Na zemljišču je lepi gozd, vinograd, polje v lepi legi in tudi rodovitni sadni vrt. Posestvo se nahaja v Preslsdolu, tri četrt ure od Rajhenbnrga, je brez dolgs, cena 4000 kron. Več se izve pri g. Jožefu Brilli, posestniku v Hazellbahu št. 24, pošta Rajhenburg, Štajersko. 1099
Priden krojaški učenec se sprejme pri g. Jožif Mlinarič, Poštna ul. št. 5, Maribor.	1099
Ns prodaj je lepo posestvo, obstoječe iz hiše in gospodarskega poslopja, njiv travnika, sadonosnika, gozda, zraven pripada ena lepa viničasija. Proda se skupaj ali vsako posebej. Vse posestvo je blizu mesta. Vpraša se pri lastniku g. Bračko Friderik v Vodolah pri Št. Petru bizu Maribora,	1100
Mesarskega vajenca
ki se tudi ixuči vojenja me sa, sprejme takoj Stanislav Zamolo, mesar in gostilničar pri ov. Trojici v Slov. gor.
1093
Služba organista in cerkovniki se
odda v župniji Muta (Hohenmauten). Prva služba Božja je vselej nemška. Vstop takoj ali 1. decembra, cerkveno predstojništvo. 1109
Trgovina s steklom = porcelanom in kamenino
Iv. Kleinšek
Maribor, Koroška cesta!7
-S
C
d) o
>N
'Sr d o Pi
S
C5
priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanske posode, svetilk, ogledal, šip in okvirjev za podobe kakor vse v to stroko spad. dela. Poprave se hitro, zelo solidno in najcen. izvršujejo!
iiavâa B pepravih
Dobro! Po m\ i
Točna postrežba !
¥s!lka saloas sir, uraguce-
30s&srebrniR<9 »n optičnih
«tv^.ri po ¥§ak? eait*.
ga s&rsl»! illusir senls mtssi SraaefsaB a?» 20 d« 2GS K.
Niklasta iMuont.-arc, K ST60 Pristna srebrn» ur» „ 7-— Original ornega ur» n IS- — Kuhinjska ura	i" —
Bndiljka, niVkst»	—
Poročni prstani	. S,—
Srebrne verižio	—
— Večletna jamstvi -
NasL Dietinger
Tiieol Fehrenkii
urar in očaiar Maribor, Snsposka nilc* 26. fossajess dsiains te srahf®.
		
- - : ' — V-T-------		
Ku?ci posestev pozor I Sledeča lepa posestva, ki ležijo tik postaje Pesnica pri Mariboru, se prodajo takoj in pod jako ugodnimi plačil n mi pogoti. — Prvo meri 9 oralo/ in obstoji iz travnika, njiv, sadonosnika, gozda ter lepe zidane z opiko krite hiše in še ene lesene koče. — Drng.i meri 3 orale, oh?t<ječe iz njive, pašnika ter leseni; koče. — Nadalje tri stav-biiča po 1 '/i, 2 in 3 '/> orala, prto in drugo stavb šfe je prav za prav k rase a sadjnosnik, ki se proda tuli skupaj. — Kdor želi imeti svoje domovje blizu oz. tik železniške postaje, naj ne zamudi te ugodna prilike. Pojasnila daje g. Babi«, gostilničar na Pesnici pri M ari boi o.	1084
KK 960
Nenavadno hiter razvoj sopara.
Se pošilja na poskušnjo.
Tisoči že v rabi.
Zahtevajte cenike.
kk
sa
Vsako kurivo porabljivo.
70 odst. drv se prihrani.
Zastopniki
se iščejo
• t
Tiftania-Werke", Wels 136, Zgor. Avstrijsko
Največja specialna tovarna za parilnike v Avstrijsko-Ogrskem. Glavno zastopstvo FranC Asen, Gradec, Marienijasse 22. —

Verdnik Jožef,

Sprejme se takoj v n»ko župnišče hlapec h goveji živini. Letna plača 144 K. Kje pove upravništvo tega lista.	1105
Mizarski pomočnik, lepega vedenja, se sprejme v sfalno delo pri Ant. Lekše, mizarju v Mozirju. 1107
Sukno
saistfg
jmnufakturno blago ^pošilja najceneje
jugoslö»»»8^
l, stemeclü
t Celju.
Vzorci zastonj.
Dekle, Ui je zdravo in močeo, pridno in zanesljivo, ima veselje do krav, zna kuhati in kruh peči se sprejme s 15. novembrom ali 1. decembrom za celo leto proti lepemu plačilu in pouku v kuhsnju. Karolina Schwarschnig, releposeslnica Majš-perg, p. urna gora pri Ptuju. 1088
krojaški mojster v Slov. Bistrici,, priporoča ssojo veliko zalogo izgotovljea;h oblek za šolske fante, kakor tndi za odrasle Priporočam se tudi zi naročila, ki se bodo tečno izvršila. Ustregel bom rsem po nizkih cenah. 1095
Mesarji pozor!
V najem se da za ztlo n;zko najemnino; dobro idoča mesarij» s krčmo na račun, točenje vin», P'" va in žganja. Kraj industrijelen, prav blizu rudokopa. Vstop že s 1. grudnom. Vprašanja na M. Kračuna, p. Zreče pri Konjicah.
_ 1110
Dekle, iz poštene krščanske hiše, ki je že služilo pri inteligentnih ljudeh, želi v službo vstopiti v kako boljšo krščansko hišo. Več pove J. Vaupotič, trgovec, Makole.
1112
Naznanilo«
Amerikansko cepljene trsje, 50.000 tisoč iomado/ je na prodaj, korenjakov, Rip. Portalis 20.000 komadov, in klači Eip. Portalis za suho cepljenje 50X00 komadov. Seznam trt:
1. Mosltr. 2. Burgnndec beli. 3. MuSkat. 4. Gutede;, b. r. 5. Ranfal. 6. Kap&na. 7. Laški riztfng. 8. Silvanee 9. Rulandec. 10. Tram in ec 11. Sylvanec muškat. 12. Po-to gizec. Vse te trte so cepljene na Rip. Portalis.
Kdor si v jesen trte naroči, so cenejše kakor «pomladi Naročila se sprejemajo, dokler je kij v nalogi. Cena po dogovoru.
Janez Werbniak,
1081	posestnik—trsničsr na Bregu p. Ftuj.
Postrežba poštena! k,& jesea in zimo. Cene primerne I
priporoča
narodni in domači trgovec
Franc Lenart v Ptuju
velikansko isbiro novodošlega moškega In ženskega sukna, nadalje vsakovrstnega por-hata, hlačevine, odeje, konjske koče itd.
Kdor bo z blagom zadovoljen, naš pove svojim znanec»), Kdor bo z blagom nezadovoljen naj pove — meni.
Priporoča se
26	Franc Lenart v Ptuju.
Vosek, med v satovju, želod, suhe gobe, divji in pravi kostanj, vinski kamen, »uhe češplje, suhe hruške,
orehe,
sploh vse deželne pridelke kupi
Anton Kofenc v Celju,
vsako množino. Kdor kaj ima, naj ponudi.
■	m» O
KR m	M
	O
>2*2*	
m	'iS
Hi	>w
¿'S	
■ SS	a
š	at
	im
s	G.
Ne pozabite
Volno, sukno (štofe), cajge, modno perilno biago, preproge, odeje, koče, platno in vse manufakturno blago kupite najbolje in najceneje v domači trgovini
M. £. Šepec,
Maribor.
Grajski trg.
1036a
Burgplatz.
19
M 0)
B o
Q) tel
Rf aM A^AUV Naročujte litoželezna prenosna kot-B\lIi6IVVCII%l • ljišča za pičo, nove prekueljive prenosne kotle kakor tudi parilnike, bakrene kotle za žganje kuhati, poljedeljske stroje in vse potrebščine železnine pri
Veletrgovini z železnino „Msrktli " P. MajdiČCelje.
Sprejme se takoj
ena pridna prodajalka in ena učenka v trgovino z mešanim blagom. Obeh deželnih jezikov zmožna.	1096
Stara priznana agentura
zastopstvo dobrouspevajoče	1
ca eksport perutnine
:. Spitzer, Dunaj III,, Seidlgasse i
išče zastopstvo dobrouspevajoče
tvrdke za
Ponudbe na 8 K
št 37.


■



Fva JnSno-itajBFSha kainnos
li 1
Žep, Srsisi In sTpmžb s strojnim obratom.:: Zauad črH.:: Izuršojs nagpoisag sponiznllse in vsa monumsntalna « ss bena dela iz tu- in inozenisftega matcrljala. Plašče za pokišfua iz paztitisarongsa marmorja. Izpiosljonift nagrabi!! ssosnenta :: Najnižje mi s=s ss plačilni pepji.:: IMita ss izvršujejo
Ceniki In strašfcosni proračuni brezplačno, Brzoja^e: Kamnoseška drisiba ::
Prva štajerska
graviranje
za
stav
Ve in
a
op
Celi
2
udolf Pevec
V Mozirju ima v zalogi veliko izber manufakturnega, špecerijskega blaga, šipe, železnino, steklo, porcelan, cementno zalogo tovarne Trbovlje, posebno lepo zalogo nagrobnih vencev. Nadalje kupuje vse poljske pridelke, posebno hmelj, maslo, jajce, gobe, jaboljke, laneno seme itd. — Kupujem in prodajam izborna domača, bizeljska in haloška vina.
Franc Koban: kamnosek
poprej Al» Hcr-tfat v kačjem
se priporoča slavnemu občinstvu in čč. duhovščini za napravo nagrobnih spomenikov in drugih kamnoseških del — Cene zmerne.
Vzgojališče za deklice
čč. šolskih sester v Narodni šoli družbe
Podpisani naznanja, da ima sledeča suh^- cepljene trte na prodaj in sicer: 10.000 Laški riltek, 5000 Beli bur-gnnd^c, 3000 ilahtoine (mešane), 2000 Iz»bele, 500 Sipona ia 600 silvanca Vse trte so cepljene na Rip Portalis, dobro zaraščene in popolnoma vkoreni njene za kar se jamči. Cena ia 100 komadov 13 K. Oglasiti se je pismeno ali ufimeno pri Franca Slodnjak, trsničarjn, poŠta: Juršin-ci pri Ptuju.	1104
trsničarska zadruga »« «a»venkaru =
O se Drinoroča d. n. slovenskim stari5«m.
poŠta JurSinci pri Ptuju
ima na prodaj cepljene trte najboljše kakovosti in sicer vsa priporočljive vrste na običajnih podlagah, kakor tudi na različnih križankah. Ceniki so brezplačno na razpolago. 1057
se priporoča p. n. slovenskim starišem.
V hiši je štirirazredna ljudska šola; ozira se posebno na pouk v ženskih ročnih delih.
Šolsko leto se prične dne 4. novembra t. 1. Plačila 26 kron mesečno.
Oglasila naj se blagovolijo poslati čč. šolskim sestram v Velikovcu na Koroškem.	1048
Na debela!
i psplrlssfi«
T^a drobno!
I Goričar & Leskovšek
i
I Csil© : CSraška ulica Štev. 7.
Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih potrebščin. Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank, risalnih skladov ter vseh tiskovin za urade.
Zvezna trgovina SS«1
Celje, RotovSka ulica štev. 2.
Nov
šzboSjšan sestav!
Močna izpeljava popolnoma iz kovanega žeiesa in železne pločevine!
Svari sefpred cenejšimi in slabšimi ponaredbami iz Sitega šeSeza!
Zahtevajte cenike.	Dopisuje se slov.
1 kg. sivega pHljenega K 2—, pol belega K 3.S0, belega K 4.-ma perje mehkega kakor pnh K 6.—, veleprima oglajenega najbolj-
-, pri-jbolj-10.-,
šega K 8.—, mehkega perja (puha) sivega "K 6.—, belega K 842 prsnega puha K 12,— od 5 kg. «aprej poštnine prosto
Narejene postelje
iz gostonitega, rdečega, modrega, rumenega ali belega inleta (nau-kinga), pernica, velikost 170 krat 116 cm z dvema zglavnicama, te dve 80 krat 56 cm, zadosti napolnjene, z novim, sivim, očiičenim, košatim in stanovitnim perjem K 16-—, napol maha K 20 —, maha K 24—, pernica sama K 12-—, 14-—, 16—, zglavnica K 8'—, 3-50, 4 —, pernice 180 cm krat 140 cm, velike K 15'—, 18 —, 20-—, »glavnice 90 krat 70 ali 80 krat 80 cm, K .150, 5-—, 5'50, blazine iz gradla 180 krat 116 cm K 13'-, K 15, razpošilja po povzetja, zavojnina zastonj, od K 10-— naprej poštnine prosto.
Maks Bsrger v Dešenicu štev. 345/a, Sumava.
Kar ne ugaja, se zameni alt denar nazaj. Ceniki oblazinah, odejah prevlekah in dragem posteljnem blagu zastonj in poitnine prosto.
Važno je za delavce,
ako se ve, kje «e po ceni kupi obleka Priznano po ceni se dobi biago za obleke, perilo in obleka pri
Adolfu Wesiak v Maribora Dravska ulica 4. <
Dobi se trpežno blago po zmernih cenah. Kdor enkrat kupi, ostane stalen odjemalec.	1013
Izvrstn i učinkajoče za vsakovrstne rane, opekline, otiske in tv6re na nogah. NatanČao navodilo o vporabi je priloženo vsaki tubi.
Origiaaltuba: 1 K 20 h. — poštnina 20 h. Le pristna z varstveno znamko
atr S P. F. -me
Naroča in dobi se pri deželni lekarni
v $ ©venski Bistrici.
te^^Ns!
železnato kina-vino
Higien. rsx8t&va Dunaj 1906: Državna od-:: lika in častni diplom k zlati kolači. ::
Krepilno sredstvo sa slabotne, malo-kryne in rekonvaieeeente. Pavaroča voljo do jedi, utrjuje živce in popravi kri. Izboren okus. Nad 7000 zdravniških Bpričevai.
f.
Ka«l w v Sakamii » utakleBicala 50 pol I i S S'C9 ia p«
ui	11 * f i-m.
teflatina s železarno
v TiteiAgforii, priporoča svojo veliko zalogo lepo pozlačenih nagrobnih križev po jako nizki ceni. 23
m t^mmmm
448
n«
191 K9®
priporoča po ttajmžjih cenah svoje bogat« xaisgi> «tekleae ia paresluat»'« peaod0s svetilk, ogledal, mktvretiik šip in okvirjev ža podobe.
Vmvmstfo vmfo stoki strekih M pri earkv&h ia prfe« sisiarSsiefe.
G*®«******»®*» ■a|*$alS(9naItt* i»	posMUNk
00000000ooooooooooooooooooeoooo®
Al CA braoparllnlkl ia 3! HLiM krmo so najboljši!
Tvrdka Alojz Maček,
trgovina z železom in stavbenim materialom v Mariboru, Tržaška eesta 25, zraven bolnišnice, priporoča po nizkih cenah zagorsko apno, portlant in roman cement, traverze, železo za vozove, strešno opeko, peči, štedilna ognjišča, priprave za iste, kotle iz kovanega in litega železa, žganj ske kotle, umetni gnoj, oglje za kovače itd. Priporoča še kotle-parilnike, po nižjih cenah kot od a-gentov. Vel. zaloga krst in nagrobnih križev. - Zarezna strešna opeka I a 1000 kom. 72 K, II. 60 K, biber-glad-ki L 5o K, II. 30 K. — 986


Lajtersperška opekarna pri Mariboru ob D.
priporoča svoje izkušene in trpežne glinaste izdelke, kakor raznovrstno opeko za najnižje cene in pod H Si najugodnejšimi plačilnimi pogoji. 15 komadov mojih stisnjenih strešnih opek pokrije eden kvadratni meter strehe. | Na voz, ki drži 10 ton, se lahko naloži 6000, ali 5000 ali 4000 komadov opeke, kakoršne vrste se pač vzame. Pošiljatev se vrši na nevarnost prejemnika. Prodajalna: Roman Pachner-jev naslednik, Edmund Sčhmied-gasse. Zaloge: H. Andraschitz, Schmiedplatz, zraven gostilne pri »Zlatem levu«, A. Maček, Tržaška cesta 23 in v lastni hiši, Reiserstrasse 26, kjer se tudi sprejemajo naročila in se slrešna opeka radi ugodnosti dobi lahko za originalno tovor niš ko ceno.	Z odličnim spoštovanjem
Franc Derwuschekf mestni stavbeni mojster in posesti tovarne v Mariboru.
Trgovci!
S»eža jajca kupujem vedno po najvišji ceni. Ponudbe na:
Anton Prah,
Dunaj IV, Schonbrun-nerstrasse 7._
Na željo pošiljam refer. Dopisuje se lahko slovensko.
Kože in volno
kupuje po n^ju^jih cenah Kari Granit«, Maribor, Gosposka ulica štev. 7. Maribor.	982
K štev. 35628
D. 4531."
Razglas.
Štajerski deželni odbor je sklenil prirediti tudi lela 1912 stalne viničarske tečaje, da se vzgoje temeljito izobraženi viničarji za delo v amerikanskih vinogradih in drevesnicah v gnojenju in sajenju sa-donosnikov, in sicer priredi te-le tečaje:
1.	na deželni sadje- in vinorejski šoli v Mariboru,
2.	na deželni viničarski šoli v Silberbergu pri Lipnici,
3.	na deželni viničarski šoli v Zg. Radgoni,
4.	na deželni viničarski šoli v Skalcah pri Konjicah.
Ti tečaji se začnejo 15. februarja in se končajo s 1. decembrom 1912
V	Mariboru se sprejme......14
V	Gor. Radgoni se sprejme.....16
V	Lipnici se sprejme.......26
V	Skalcah pri Konjicah......12
posestniških in viničarskih sinov.
Ti dobivajo na naštetih zavodih stanovanje, popolno hrano in vrh tega mesečno plačo 8 K.
Izobrazba v teh kurzih je v prvi vrsti praktična, teoretična le v toliko, kolikor je to potrebno za vzorne in samostojne viničarje.
Na koncu tečaja dobi vsak udeleženec spričevalo o svoji porabnosti.
Za sprejem v te tečaje morajo prosilci vložiti koleka proste prošnje najkasneje do 6. januarja 1912 na štaj. deželni odbor.
V	tej prošnji se mora izrečno povedati, v katero naštetih šol želi prosilec vstopiti in je treba priložiti:
1.	dokaz, da je prosilec star 16 let,
2.	spričevalo poštenega obnašanja, katero mora potrditi župnik,
3.	zdravniško spričevalo, da je prosilec prost vsake nalezljive bolezni,
4.	šolsko odpustnico iz ljudske šole.
Pri vstopu se morajo prosilci zavezati, da ostanejo od 15. februarja do I. decembra 1912 nepretrgoma v tečaju in da slušajo vse izobrazbo zadevajoče naredbe dež. strokovnjakov.
V	Gradcu, 10. oktobra 1911.
loao	Od Staj. det. odbora.
Izjava.
Marija Črepinšek, posestnica in šivilja na Sp. Hudinji št. 65, obžaljujem žaljitve, katere sem nasproti različnim ljudem o Katarini Zidanšek izustila; prekličem jih kot neresnične in prosim Katarino Zidanšek odpuščanja.	109i
7a n n n i P n i P travnikov, pašnikov in deteljišč, Lfl yIIUJCIIJC je Thomasova žlindra z znamko
„Zvezda"
priznano najboljše in najcenejše fosforovo kislo gnojilo. Tudi za jesensko setev se lahko še vporablja, da se raztrosi po vrhu; za spomladno setev pa se že Bedaj v jeseni lahko raztrosi po brazdah.
Zajamčeno čisto Thomasovo žlindro Merkur' P. MajdiČ, Celje znamke „Zvezda" se dobi v trgov. I_J ' J
kjer je prodajalna zaloge Thomasovih tovarn r. z. z o. z. v Berolinu N 35.	1092
Varujte se malovrednega blaga in ponarejanji
Zahtevajte!
zastonj ia poštnine prosto cenik gramofonov, ter slovenskih plošč od prve ter edine slovenske isdelo-valnice gramofonov
Sv. Urban pri Ptuju, Štajersko.
Najboljše reference
imajoči in vsega uradovanja pri avt. uradih, in knjigovodstva zmožen mož, želi takoj svojo tajniško službo spremeniti. Ponudbe pod naslov „F. K. v Ormožu".	1106
Sanatorij „Mirni Dom"
priporočan od zdravnikov, sprejema
bolnike na iivcih,
tudi nevarne slučaje, histerične, bolne na srca, ielodcu, pa take, ki so samo okrepčanja potrebni. — Cene so zmerne. — Prospekti na zahtevo zastonj. —
i Dr. Franc Čeh, Gornja Sv. Kungota.
Vzajemna zavarov. v Ljubljani.
Glavni zastop za
Spod. Štajersko

pri Franu Pograjc, Maribor, Fabriksgasse 21
zavaruje 1. proti požarni škodi vsakovrstna poslopja, zvonove in premičnine ter — 2. proti prelomom zvonov. E ina
domača slovenska z varovalniea. Ssoji k svojim! Sprejema tudi zavarovanja za življenje, ozir. doživetje in proti nergodam za Nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico. 43	Pojasnila daje gorenji zastop
• •
Nagrobne ograje
5 lepo okrašenih vzorcev, iz kovanega želeja s prvim prepleskanjem in montiranjem za meter
samo 4'50 K pn Karolu Kerth, ključavničarju v Mariboru. Koroška cesta št. 39. U08
Trgovina s cementom in stavbenimi izdelki Ferdinand Rogač
Maribor, Fabriksgasse St 11
priporoča svojo mnogovrstno zalego cementnih cevi, stopnic, korit, kakor vseh drugih cementnih izdelkov. — Dalje: kamnatih cevi, motla-
kerske plošče itd. Sprejmejo se druga cementna dela v izvršitev. Plošče za tlakovanje, korita za napajati po najnižjih cenah.
Dobroidoča gostilna
tik železniške postaje, eno uro od Maribora se z vsemi pri-tiklinami in gostilniško opravo takoj prOda. Hiša in gospodarsko poslopje je vse zidano, v najboljšem stanu; hiša obstoji iz 6 sob, prostorna kuhinja, 2 kleti in vseh drngih potrebnih prostorov. Pri h ši je krasen senčni vrt za 300 ljudi. Gostilno radi obiskujejo posebno izletniki. Posestvo meri 3 orale najlepše zemlje: travnik, njiva, sadonosnik in brajde. Cena 24000 K. Naslov pove upravnižtvo. 1073
Lovske ouške. repetiI ",pistole
mrevolverje
vsake vrste se po ceni prodajo, dokler bo kaj v zalogi. Čutič, puškar, Maribor, Grajska ulica ¿8.
1023
TJJÜDSKA HRANILNICA
in POSOJILNICA V CEIJÜ
registrovana zadruga	z neomejeno zavezo
t lastni hiši (Hotel „Pri belem volu") v Celju, Gražka cesta št. 9, I. nadstropje
obrestuje
hranilne vloge po 4,/,°/0 brez odbitka renteeg» davka. Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge, ne da bi »e obrestovale prekinilo. Daje vložnikom na dom brezplačno krMflne nabiralnike. Sprejema po sejnem sklepa vloge na tekočI račun in jih obrestuje od dne vložitve do dne vzdiga.
WHMBMBMWW
uradu) e
vsak torek m petek dopelflne. Proinje »e sprejemajo in pojasnila se dajejo vsak dan, izvzemSi praznike, dopoldne od 8. do 12. ter od 3. do 6. ure popoldne. Z* vplačila po poŠti se dajejo zastonj poitno-hranilnične položnice, 4te». 92465 Telefon ima it. 8. Za brzojave zadostuj» naslov: ljudska ^	posojilnica Celje.
posojaj e
aa ZBuHjlU» po S'/. d*	* anortiMci^o ali brez nu, M
zastavo vrednostnih tiatin ki aa »sobni kredit jjad ofiutoM pogoji. K«avertqfe vkfipžone dolgove pri <lr«gA s**e4Hi k izterjaj« svojfea tona» njih tocj**w. JVoftoje in UsMm n vknjtfbo M> tnnsfMao, atMcka plača le koteke.
■ s m 0
žganjarna
v Celju=
priporoia svojo doma žgano sMio, tfopovec, «ínsito žganje, brinjem ftafcir tudi
štajerski I konjak!