Gospodarske stvari. Trsozuanstvo. Št. 55. Šampaajec, belozeleai ali kratkopetljast, po česko : briač, kurzstieliger Briatsch oder Cbaropagaer, Vitis caaipaaa. Trs mal, rozge rjave, ima gostakoleaca; listje, taako, ravao, plitvo vrezaao, kratko lepo aazobčaao; vernge, straaske, iaiajo včasi na razširjeaein dau zob, spodaje aa zuaaj širje, peteljaa jajčasta in zaprta. Grozd mal, gost, vejast, recelj kratek. Trta ai velike hvale vredna, malo rodi, in grozdje je le v dobrih letinah sladko, "nahaja se na Ceskem, ali aisem mogel popisa českih trt dobiti, ia ne da se misliti da se imeaitai sampanjec iz ajega dela. Št. 56. Šampanjee dolgorecljast ali žoltozelea, langstieliger Champagner, fraac. Plant sale, lat. Sap. Loagicaulis, se ne razločuje veliko od prejšaega, listje je aeredno gubasto, kakor zafrkotjeao. Fraacoska trta, pozao zori, ni za nas. Št. 57. Šampaajec modri, blaue Feldtraube, Chaaipagaer, lat. Vitis campana, blizo eaak prejšaemu, v vrednosti pa je kakor modra tičiaa, se tudi eaako med tisle zasaja. Št. 58. Lakrimakristi, rothsaftiger Farber, Tiateatraube, Hollertraube, česko poatak, fraae. Noireau, Alicaat Portugal, Auveraat teiat, lat. Vitis tiactoria. Trs nemočea, rjav, rozge dolge, koleaca tesaa, listje malo, debelo, pravilao petcapao, precej ravao, se zelo zrdeči, kratkošpičasto nazobčano, veruge gornje jajčaste, veekrat z zobom, spodaje iaanjše, peteljaa pri petlji zaprta, potem obločao odprta. Grozd mal, gost, eaojea, rdeče sočaat, recelj prav kratek. Vred. Sadi se zavolj krvavo rdečega soka, veadar viao je kislo, ker v aašeni podaebju ae postaae sladek kakor v Napoljn, je sicer posebaost za aas, ker imamo saaio 2 trsa z rdeeiai sokom. (Dalje prihodnjič.) O živinoreji in gnoju. Nekemu človeku jako težko gre v glavo pri biši, kjer se je prej veliko let stara aavada tako zarastla kot aiab v staro drevo. Ia žalostao, še prej se ves mah odpravi z drevesa, kakor pa da bi se eakrat vajea človek stare, slepe, škodIjive šege oprostil, in se kaj boljšega, priličaejšega, koristnejšega, snažaejšega, zdataejšega celo potrebaejšega poprijel! Tako se znajdejo gpspodarji ia tudi vincarji, koji brez ozira aa to, ali zamorejo spodobao prerediti skozi leto po troje repov ali ae, si jih veadar redijo, češ da ti jim več dobička dajajo kot pa 'dve dobri kravi. Imajo sicer preeej slameza mešaaco ia steljo, bi rekel za dve kravi celo zadost. Alitrojejih mora biti! Ia tako ae pomislijo, da jim tetri ae morejo niti dobrega ia obilnega mleka dajati, se maaj pa dobrega gaoja aarejati pri goli subi slami skozi zimo. Pa mi morda porečeš! Ko bo telička ali bikec leto ali dve "  kaj zdatnega ne bo dal, bodi si da si teličko ali bikeca za se omisli, še manj pa mesar. Pri taki postrežbi terpijo vsi tri repovi, med tem bi dve kravi lepi vtegaole biti pri zadostni tečnejši klaji, krmi; saj ti zaano mora biti, da se mlado bolj rediti mora, ko pa dtaro, ako misliš, da bo kaj z njega ke- daj. Pri vseai tera še je gm] ves praze^, moči; zakaj iz slabega le siw"" slok brezi vse izhaja. Tudi aočeš ia ne moreš nastiljati, kakor bi trer sicer ti klaje zmaajkuje. Ia tako imaš ob eaeai tudi gL šče prazno skozi celo leto ko bi gaoja labko na 3 do 4 >vljev visoko bilo, in tp po dvakrati skozi leto: sporaladi . < v jeseni, posebao, ko bi še saj aekoliko zemlje aametaval ia z gaojaico ga polival. Odtod pride : Da iinaš sloke, puhle, lošae ajive, na kojih dosledao tuoreš le slabo zraje pridelavati, betve stojijo, kot plešastim ljudem lasje, da bi jih labko okopaval. Travaiki so subi, brez moči; ia uamesto mrve aakosiš ali aasekaš divje mrkevce ali kokošaih šopkov suholjadi slamaeac, koja spet ni za klajo. To isto velja od vinogradov. Tudi tu ai ae lesa aiti trgatve, ker nm ae aioreš postreči z dostojaim primerniin gnojem; ia tako ti ves vinograd hiruje, trte kumerao tu pa taai rastejo brezi vsega dobička. Prijatelj! daj slovo preobilai živiai, ako je zadostao rediti ae moreš: imej maaje živiae ia te dobre in lepe, ko več, pa slabe ia sloke. Pozaal seai vincarja, ki je le eao kravo prav lepo si redil, ko bi labko dve; pa ta je bila kot blaziaa: debela, mesaati, dlaka se ji je svetila ali Jesketala kot krtu. Teleta pod 12 ifor. ni nik>oli prodajal. Dojfla je po teletu 10 do 12 pintov ia še čez na dan. — Gaojnišče je bilo jako vabljivo. Gaoj je bil lep, tolst, močea, z zemljo pomešaa ia z gaojaico napojea, 4 do 5 čevljev visok, in primerno četirivo- glatea, prek zadosti uaemu posestvu rejeae krave, koja je 3 ljudi redila! (Konec prihodnjič.) vse to od ene dobro Vrtnarsko. Veje in zeleno listje mesto gnoja v tople grede. — Da ae pohitri kalivost mlade setve različaih zelišč posebao vrtaih, se je dozdej rabil v klilah ali gaojaib gredah (Mistbeeten, ktere aeki tudi parostaike zovejo) gaoj kakor podlaga, ker aakupčea gaoj greje, ia če se setva dobro zaliva, vrtae in vse druge rastliae aapredujejo čudovito Postaviaio, da je gaoj drag, posebao pri dobrih gospodarjib, kteri ga rajše vozijo aa polje za kuruzo (turšico) ia druga žita; je potrebao, da razglasimo drug načia; kako se morajo napraviti gaojae grede, kake rabijo daadaaašaji v Fraacoski; aamreč v Verzajlu, kder je vrtaarstvo celo popolao. V pomladi, kedar začnejo vrtaarji vsakovrstao drevje in žive plote obrezavati, dobijo raaogo vejic ia listja, te vejice ia listje devajo kot podlago na dao gred, ga pokrijejo s prstjo in v kratkem času se razvroči ia podlaga bolje od gnoja greje korenje, ktero je seme v prstaem pokrovu spustilo, naaireč aaaaosovo, tikviao (bučiao), kraatavčevo (aiurkiao), diajiao itd.— Toplota take podlage traja zlo dolgo, ako pa jo vrtaar hoče povekšati ia zgnjijeaje listja in vejic pobitriti, naj prideae V4 konjskega gaoja. ,,Gospd. List."