Dopisi. Iz Vodranec. (Obramba.) V Središči je že nekaj let pričkanje zaradi stavljenja novega šolakega poslopja; in to pričkanje bilo je večinoma povod razporu. med čestito duhovačino in nekimi tržani. Celo po časnikih ate se pikali obe atranki, a slišal sem na večih. mestih od goapodov duhovnikov, da ste ae a tem medsebojnim pikanjem le obe smešili. Središeani ao dobili dovoljenje, da se postavi novo šolsko poslopje na Srediških tratah in to zbog tega, ker ao o pravem času vedeli prijeti za pravi zvo- nec. Se ve, da so na to delali, vsaj nekateri, gledajoč na avojo korist, polepšanje trgajebil le izgovor. Grabljenci, kateri ao kupili poseatvo, na katerem so namerjali staviti novo šolsko poalopje, mialili ao, da so že na konji, a njim je spodletelo. Grabljenci so se poprej norčevali iz Središčanov, rekši, da nimajo župne cerkve ni šole, akoprem ao ,,purgarji", a sedaj jim Središčani povrat-ajo itd. v časopisu, ki sicer tukaj ni razširjen, a njegov dopisnik je a avojimi pomagači dal naročiti vec listov tretje številke ,,Brusa", ki so bili razposlani tudi našim nasprotnikom. Cemu ta potrata? Ne bi-li ae lehko ta denar obrnil za kako boljo atvar? V omenjeni številki ao priobčeni teiegrami iz Središča in jeden iz Grab, žaleči e. g. župnika v Središči in občino Grabe. Nekateri Grabljenci, Obrežanci, Salovčani in ce!o Srediačani so mialili in javno govorili, a mislijo in govorijo še sedaj, da sem jaz sestavitelj teh telegramov; njim pa moram tedaj odločno reči, da je to le sumničenje. Jaz že niaem leto dni razen dvoje, troje pesmi poalal nikakega dopisa v noben časopis. Tudi nisem bil nikoli sodelavec kakega aaljivega lista. Ko je ,,Brua" začel izhajati, poslal sem DJegovemu uredništvu ,,Magjarsko himno", v kateri sem poskuail oamešiti magjarako predrznost in nadutost, toda atvari uredništvo rBrusovo" ni hotelo v svojem liatu priobciti, akoprem je imela bolji namen, kakor omenjeni teJegrami, ki bude le krajno zanimanje, dražeč živce pojedincev, a ostali čitajoči svet alovenski ne briga se za-nje. Jaz imam mnogo znancev in tudi prijateljev med gospodi duhovniki Lavantinake vladikovine in sam 5. g. župnik Venedig mi je že knjige posojeval. Lepa bi bila nehvaležnost, ako bi ga grdil in smešil z umazanimi telegrami. Tako podla duša pa nisem, ker kaj takega ne pristuje naobraženemu človeku. B. Fl. Iz Žalca. Pri nas vršila se je volitev meet in trgov po navadi prav mirno in zajemno. Od 49 glasov oddalo ae jih je 43 za našega poslanca g. dr. Serneca, in 1 za framasona dr. Foreggerja, in ta njegovi častitelj ni nihče drugi, kakor od vlade tukaj naatavljeni in od tukajšnjih davkoplaeilcev plačani g. c. kr. inženir Vilhelm Butta, rodom Čeh. No, vsled tega glasa se Žalec še ne bode ponemčil, potujčil. Žalčani prave korenine stojijo, kakor siva akala, za vero, dom ia ceaarja. Ostalih pet glasov pa se je zgubilo. Naša kraana Savinjska dolina je pač pokazala, da ni le aamo najkrasnejša dolina mile naše domovine, ampak da ao njeni prosti goapodarji zavedni, vrli, neuatrašeni Slovenci, kojim je mar, da naša skupna domovina Avatrija kot taka tudi obatoji. Z 224 glaaovi volili so vrli tržani Žalec, Vransko, Mozirje, Ljubno in Gornjigrad vrlega narodnjaka g. dr. Srneca. a e 8 izvržencev, samih tujih privandravcev gla- sovalo je v celi Savinjski dolini za framasona in nad bodočnoatjo Avatrije obupajočega dr. Foreggerja. Čast iu slava vrlim zavednim volilcem trgov krasne Savinjske doline, živeli! lz Vranskega. (Slava.) Dne 9. marcija smo imeli volitev za državni zbor. Izmed 49 volicev naa je prialo 47 na volišče in glasovalo jih je za dr. Serneca 43, za Foreggerja 4. Pri predzadnji volitvi pa amo imeli 27 slovenakih 12 pa nasprotnih glasov ; vae to kaj jaano kaže, da se Vransko zelo probuja in napreduje, kajti od 27 prišli smo na 43, nasprotniki pa ao padli od 12 na 4. Vranaki poaeatniki so 8 tem celemu svetu pokazali, da 80 verni katoličanje, pa tudi zveati ainovi svoje mile domovine, katero spoštujejo. Vaše vrlo obnašanje, vaše versko in narodno prepioanje, katero ste pri tej volitvi očitno, brez strahii in s ponoaom pokazali, vam bodi v slavo in tolažbo, da ste storili avojo sveto dolžnost, domovini slovenski pa bodi v čast! Prepričali ste se, da je v slogi mo5 ia gotova zmaga. In ako vas prihodnjič zopet pdkliče glas presvitlega cesarja na volišče, ne dajte ae begati, pridite zopet tako v obilnem številu in gotova je naša zmaga, kajti atevilke dovolj jasno govorijo. Živio vrli, zavedni slovenaki volilci! Iz Porečja. (Dež za aolncem) mora biti, za veaeljem žalost priti! Tako ae je godilo veselim svatom dne 3. febravarija t. 1. v Pongercih. Po dvodnevnem veseljevanji smo se namreč napotili svatje z nevesto proti njenemu prihodnjemu domu, v Šentlovrenc. Lahko razumljivo bode ti, čitatelj, da je presladka vinaka kapljica oživila vsa srca do krika in petja in da je to še močno podpiralo glasno sviranje apretnih godcev, ko je akrbna mati objemala preljubega sreka — neveato. Konjiči jednajstih sanij žvengljali so z nami in s predragim zakladom urnim skokom od veaelišča, kakor bi vedeli, da ae ne bode pustilo ob določenem čaau dojti v obljubljeno deželo. In res je bilo tako. Ko prikrikamo na konci vasi Pongerc, že nas uatavi hudobija ondotnih fantalinov, na kar pa brž prihite možje, ki nam oavobodijo pot. Ne da bi se kdo kaj hudega nadejal, vlekli ao nas rezgetajoči konjiči do cerkve. In tukaj, kaj si miališ. predragi čitatelj, kdo nas je sprejel? Na Yidez bila bi peklenaka drhal, a bili so le brezverni ponočnjaki iz Jablanj. Ta drhal prepregla je čez javno cesto železne verige in se oborožila s teležniki, vilanii, ^krampi in koli, prav tako, kakor bi čakali kruto zverino. ,,Šeat goldinarjev dajte nam, saj naa pač ni ničeaar aram, če damo tudi bat na bat, a šest goldinarjev nam morate dat'.u Tako je tirjala in si mialila ta brezvrna drhal od nas. Se ve, da je naatal prepir in krik, ki je trajal čez en uro in je končal z močnim udarcem, kojega je dobil naš pošten evat s teležaikom čez glaso. Kipeoa kri nam je odvzela pogum in morali smo nazaj, nazaj v ravninski raj. Še le drugi dan ae nam je posrečilo priti z nevesto tja, kamor smo bili namenjeni. Ti pa predragi čitatelj, pomni si dobro od taistih fantalinov: Jablančani so; — To veste vai: — Ostro jeklo, — In vroča kri. Iz Slatine. (Ples — smrt.) Naš župan, J. Ogrizek je imel na pepelnico celi dan, noter do večera godbo in plea. Ljudje, ki so v jutru šli mimo k službi božji, so kar poatajali in strmeli nad tako brezbožnoatjo. Pričakovati bi bilo rea v županaki hiši najti vzgledno gostilno, a v resnici je kraj, kjer se shaja in zbira vsa sodrga iz okraja. Ko sem slišal o tem plesu, prišla mi je na misel peaem: Le rajaj, le rajaj slepi svet, — Le vživaj, le vživaj grešni med, — Ali eno zapomni: danes veael, — Da jutre že bodeš prah, pepel. — Vresničilo se je to. Drugi dan je šel hlapec slamo rezat na hlev, padel je na pod ter se tako poškodoval, da je še tiato noč umrl Tako že dovolj nesrečen še pa tega uamiljenja ni naael pri gospodarji in goapodinji, da bi na smrt bila mu za dušo poskrbela Da ai je bilo dovolj easa, niata ga daia sprevideti. Enako nei-loveško in nekrščanako puatila 8ta ga tudi pokopati. Se akoraj toplega vrgli so na voz ter zapeljali na pokopališče. Več usmiljenja in ljubezni do človeka se pač gotovo najde med neverniki. Saj pa tudi trdi sv. apostol Pavel: ,,Ako pa kdo za svoje in zlasti za domače nima skrbi, zatajil je vero in hujši je, kakor nevernik". Ta revež pa ni prvi, ki ga je zadela nesreča umreti pri tej hiši. Okoli novega leta prišel je bil občinski berač iskat pomoči k županovi hiši. A postavni oče občinskih siromakov pustil ga je v listnjaku in tam je umrl, ali bolje rečeno, zmrznil je v tej hudi zimi v listji. Duhovni paatirji so o njem pa še le zvedeli, ko so ga mimo cerkve , peljali na pokopališče.— Kako pa zna krščanska hiša pokazati ljubezen do človeka, posebno do ubogega! Beračica prišla je k taki hiši, kjer je tudi župan. Dolgo ao jo imeli boleno v hiši na topleno, o pravem čaau jo dali prevideti, in ko je umrla, niao je kar zavlekli v grob, marveč po krščanski in človeški navadi ao jo lepo pokopali. Še sv. mešo so najeli za njo k pogrebu. Tak gospodar je pravi župan, ki daje lep zgled, ne pa, da daje pohujaanje celi soseski; to je prava županska hiaa, ki odpira vrata v resnici pomoči potrebnim, ne pa taka, ki je vedno najrajši le tiatim na stežaj odprta, ki pijančujejo, debelo za vino dajejo in premoženje zapravljajo. Iz Ostrožnega pri Celjn. (Spomin vrle žene) Kako uro hoda od prijaznega mesta Celje doape uljudni potnik v vas Ostrožno. Ta vas je nastopila z novim letom zares žalostno leto. Oglaaila se je tu bela žena, neizprosljiva smrt v 14 dneh štirikrate. Med drugimi poko- sila je tudi nepozabljivo posestnico in soprogo že nad 301etnega vaškega predstojnika Franceta Šorna, drago nam mater Frančisko Šorn. Luč sveta je zagledala ta blaga žena 1. 1831. v ravno tej vasi. Ko je dvajaeto leto dekliške dobe nastopila, začne že ae za njo drugo življenje. Skrbni oče Jurij in pridna mati Urša dali so 8vojo ljubljeno hčerko mlademu Francetu za ženo. Pa tudi v tem stanu se je rajna zares vrlo obnašala. Pretrpela je vse težave tega stanuin je, kolikor mogoče, složno in mirno s svojim možem živela. Bila je ranjka tudi skrbna mati. Izmed treh sinov je najstarejai Jože profesor v Ljubljani, srednji Jurij pa poseatnik blizu oč-etovega doma. Kar pa je rajna žena najbolj želela, namreč, da bi še mogla tretjega in najmlajšega aina preskrbljenega videti, v tem jej ni bila sreča mila, kajti zapustiti ga je ;morala kot dijaka šestega razreda latinake šole. Ranjka je bila na dalje pridna in skrbna goapodinja, vrla Slovenka, zraven pa prava pobožna kriatjanka, vneta za čaat božjo, zato pa se tudi ni bala smrti. Previdena s sveto popotnico, je dne 21. prosinca zvečer ob 8. uri mirno v Gospodu zaapala. Solze donoačih in drugih bližnjih ao očitno kazale, kako priljubljena je bila ta žena v celi župniji.