GOSPODARSTVO LETO XVII. ŠTEV. $33 CENA LIR 33 POŠT. PLAČ. V GOT. PETEK, 11. JANUARJA 1963 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 . TEL 38-938 Zastoj v tržaškem pristanišču Lani nismo napredovali - Manj prometa po železnici in cesti Lansko leto ni bilo za Trst kdove kaj ugodno, kar zadeva njegov blagovni promet z zaledjem in prekomorjem. Po statističnih podatkih je promet po morju sicer narasel v prvih e-najstih mesecih 1962 za 95.715 ton; toda obenem se je zmanjšaj promet po železnici za 123.398 ton, tako da znaša pasiven saldo obojnega prometa v primerjavi z letom 1961 27.683 ton. K temu pa bo treba prišteti še razliko prometa po cesti, ki je bil že do konca septembra za 76.594 ton manjši kot 1. 1961. Tako lahko računamo, da je bil celotni promet našega pristanišča v minulem letu za nad 100 tisoč ton manjši kot leta poprej. To pade tem bolj v oči, če primer jemo tržaški promet z razvojem drugih italijanskih pristanišč ter z občo gospodarsko konjunkturo v vsej državi. Razvoj prometa po morju Ker za mesec december 1962 še ni uradnih podatkov, se moramo v našem pregledu omejiti na prvih enajst mesecev lanskega leta ter jih primerjati prometu v istem razdobju 1961. V enajstih mesecih lanskega leta je bilo izkrcanih 3,489.230 ton raznega blaga (v istem razdobju 1961 3,544.338 ton), vkrcanih pa je bilo lani 1,276.329 ton (1961 pa 1,125.506 ton), skupnega pristaniškega prometa je bilo torej 4,765.559 ton (1961 pa 4,669.844 ton). Dovoz blaga po morju je sicer u-padel za približno 55.000 ton, toda zato se je dvignil odvoz za nad 150.000 ton in s tem celotni promet po morju za 95.000 ton. Uvoz raznega blaga po morju Od posameznega blaga je u-padel dovoz surovega mineralnega olja na 1,433.058 ton (1961 1,487.305 ton), še občutneje se je zmanjšal dovoz železne rude na 593.112 ton (1961 — 709.195 ton), uvoz bencina na 81.508 ton (1961 — 87.284 ton), surovega bombaža 26.325 ton (1961 — 38.268 ton), lesa 37.625 ton (1961 — 81.458 ton), čiščenega riža 7.515 ton (1961 — 16.202 toni). Na drugi strani pa se je znatno povečal dovoz gorilnega olja na 253.113 ton (1961 — 138.350 ton, žita 151.116 ton (1961 — 139.134 ton), surovega tobaka 23.494 ton (1961 — 7.371 ton)), agrumov 34.090 ton (1961 — 25.126 ton), trdnih bitumenov in smol 4.418 ton (1961 — 350 ton) ter mazivnih olj 12.529 ton (1961 — 9.636 ton). Pri ostalem blagu pa ni bilo bistvenih sprememb. Izvoz se je povečal N ajrazveseljive j še dejstvo v splošnem prometu lanskega leta je povečanje pomorskega izvoza iz Trsta, in sicer je bil za približno 12 odst. višji kot leto poprej. Toda tudi to dejstvo ni povsem zadovoljivo, posebno če upoštevamo, da gre ta povišek odvoza na rovaš množičnega blaga, dočim se je količina izvoženega dragocenega tovora, ki daje luki naj lepše zaslužke, celo znatno znižal. Tako se je povečal odvoz petroleja, gazolina in tekočega plina na 206.224 ton (1961 — 141.680 ton), železa v palicah na 55.435 ton (1961 — 4.703 tone), cementa na 104.176 ton (1961 — 67.128 ton), gorilnih olj na 115.547 ton (1961 — 91.978 ton), lesa na 136.039 ton (1961 — 121.647 ton), sladkorja na 42.924 ton (1961 — 30.954 ton) in oluščenega riža na 11 tisoč 880 ton (1961 — 3.706 ton). Nazadoval pa je izvoz dragocenega tovora, kot npr.: strojev in aparatov na 26.908 ton (1961 — 30.329 ton), avtomobilov, traktorjev in nadomestnih delov na 7.280 ton (1. 1961 — 9.836 ton), stekla in kristala na 6.438 ton (1961 — 7.860 ton); dalje je upadel izvoz železne nločevine na 21.565 ton (od 32.267), cinkove rude na 38.145 ton (55.203), papirja na 64.820 ton (70.048 ton). Zanimiva je ugotovitev, da je uvoz eksotičnega lesa padel pod polovico količine iz 1961, obenem pa se je precej okrepil izvoz lesa iz tržaškega zaledja v prekomorske države, zlasti v Egipt in Bližnji vzhod. Povezava z vsem svetom Tržaško pristanišče je po morju povezano s skoro vsemi državami sveta. Tako je bilo lani v prometnih stikih z nad 120 državami vseh petih celin. Po količini vkrcanega oziroma izkrcanega blaga so poleg Italije Z 908.000 tonami na prvih mestih izvoznice petroleja: Irak z 1.010.000 t, Združene države s 312.00 t, Indija s 313.000 t, Sovjetska zveza z 226.000 t, Ku-vait s 176.000 t, Grčija s 130.000 t, Qatar s 120 000 t, Argentina s 115.000 t; slede z manj kot 100.000 ton Iran, Španija, Venezuela, Egipt, Kanada, Sudan in Jugoslavija (2.480 ton). Nazadovanje prometa po železnici Zaskrbljivejšo sliko kot pomorski kaže tranzitni promet po železnici. Saj je to najboljši barometer povezave Trsta s svojim naravnim zaledjem. Kot je razvidno iz spodnje razpredelnice, je najbolj upadel tranzitni promet z Avstrijo, ki je še vedno najboljši uporabnik železnic, ki vežejo zaledje z našo luko. Njen delež od celotnega prometa je zdrknil s 46,38 odst. leta 1961 (včasih je v prejšnjih letih dosegel tudi 60 odst.!) na 42.93 odst. lani. Za 0,80 odst. je nazadoval promet z notranjostjo Italije, za pol odstotka pa z Madžarsko; pač pa se je lani povečal za 2.42 odstotka promet z Zahodno Nemčijo ter za 1,33 odst. s Češkoslovaško. Za malenkost je napredoval tudi železniški trgovski promet z Jugoslavijo; tu moramo pripomniti, da je v statistiki upoštevan le uvoz in izvoz s tržaških postaj, tako da npr. proseška postaja, kamor Jugoslavija dovaža velike količine živine in mesa, ni vzeta v poštev. Poleg tega se precej prometa z Jugoslavijo razvija po cesti. Promet i zaledjem po železnici (v tonah) Promet z zaledjem po železnici (v tonah) Januar — November Dovoz 1961 Odvoz Skupaj Dovoz 1962 Odvoz Skupaj % Notranjost Italije 286.430 241.783 528.213 276.576 204.945 481.521 22,70 Tržaško ozemlje 179 644 823 79 193 272 0,01 Avstrija 316.059 723.001 1.039.060 279.874 631.374 911.248 42,93 ČSSR 141.341 210.850 352.191 147.686 213.042 360.728 17,00 Z. Nemč. 33.525 105.803 139.055 46.970 135.662 182.632 8,60 Jugoslav. 43.429 15.048 58.477 45.779 13.445 59.224 2,79 Poljska 1.808 983 2.791 2.447 192 2.639 0,14 Romunija 4.362 2.483 6.945 3.408 397 3.805 0,17 Madžarska 12.003 34.979 46.982 11.059 21.012 32.071 1,51 Švica 8.695 47.250 55.945 12.104 47.866 59.970 2,80 Ostale države 11.913 4.639 16.552 24.140 4.286 28.426 1,34 Skupaj 859.471 1.387.463 2.246.934 850.122 1.272.414 2.122.536 100 Dovoz raznega blaga kakor decembra 1961 (174.000 Od posameznih vrst blaga, ki je prispelo iz tujine v Trst po železnici, gre levji delež lesu 135.000 ton (1961 — 127.000 t); napredoval je dovoz tudi premoga 60.000 t (53.000 t), žita 27.000 t (17.000 t), špirita 15.000 t (10.000 t), jeklenih cevi 11 tisoč ton (4.000). Nazadoval pa je uvoz železnih in jeklenih ingotov 81.000 t (90.000 t), papirja 49.000 t (60.000 t), Samotne opeke 15.000 (25.000 t), plavžar-skih odpadkov in kamna. V izvozu se je najbolj povečala količina koruze 146.000 t (30 tisoč ton), agrumov 29.000 t (20 tisoč ton), surovega tobaka 13 tisoč t (7.000 t) in magnezita; nazadoval pa je izvoz železne rude 378.000 t (523.000 t), premoga 4.000 t (34.000 t), gorilnih olj 28.000 t (46.000 t), lesa 21.000 t (30.000 t), phanega riža 5.000 t (13.000 t), kave 15 tisoč ton (18.000 t) in železnih odpadkov 28.000 t (37.000 t). Ostale važnejše postavke tržaškega izvoza so ostale skoro nespremenjene: vino 67.000 ton, bencin 87.000 ton, petrolej, ga-zolin in tekoči plin 59.000, železne in jeklene plošče 20.000, pivo 10.000 ton itd. Po cesti manj prometa Čeprav se podatki za cestni promet nanašajo le na prvih devet mesecev leta, se že jasno odraža znaten* upad količine blaga, pripeljanega v Trst ali iz njega po cesti. Pri uvozu blaga s kamioni razlika ni velika (1961: 205.000 t, 1962: 197 tisoč ton), zato pa je mnogo večja pri izvozu (1961: 989.000 t, 1962 : 921.000 ton), to je 68 tisoč ton ali 6,7 odst. manj. Vsekakor je delež cestnega prometa s približno 17 odst. od celotnega prometa dokaj nizek v primerjavi z drugimi italijanskimi in tujimi lukami. Po cesti je dospelo v obdobju januar . september 1962 v Trst med drugim: žita 7.184 t (1961 — 9.893 t), svežega in suhega sadja 1.216 t (465 t), vino in druge pijače 19.334 t (11.808 ton), sveže in zmrznjeno meso 134 t (1.007 t), les 30.758 t, rude in odpadki 39.000 t, mineralna olja 10.043 t (4.800 t) itd. Izvažali pa so iz Trsta derivate mineralnih olj 639.000 t (612 tisoč ton), železo, jeklo in polizdelki 92.000 t (117.000 t), vino in druge pijače 12.000 t (18 tisoč ton), kava in koloniali 18.000 t (12.000 t). Upoštevajoč obojestranski promet po cesti je bila na prvem mestu Italija, od koder je bilo pripeljanih v naše pristanišče 562.669 t, sledi ji Avstrija z 265.994 t, Tržaško ozemlje z 250.411 t, Jugoslavija s 23.638 t in Nemčija s 13.615 tonami prometa v obe smeri. Trst, Benetke in druga italijanska pristanišča Statističnih podatkov o gibanju prometa v tržaškem pristanišču še ni za vse leto 1962, ni pa nikakor verjetno, da bi se celotna slika, kakor smo jo podali na podlagi podatkov za prvih 11 mesecev, menjala. Nasprotno, zdi se, da se bo še poslabšala, ako sodimo po podatkih o prometu čez Javna skladišča, ki so na razpolago tudi za mesec december. Promet čez Javna skladišča, ki zajema zlasti tranzit, je bil namreč v mesecu decembru mnogo slabši ton decembra 1962 in 259.738 ton leta 1961). V samih Javnih skladiščih je bilo v vsem letu 1962 2,021.000 ton prometa, v letu 1961 pa 2,279.000 ton. V vsem tržaškem pristanišču smo lani verjetno dosegli promet okoli 5 milijonov (v letu 1961 5 milijonov 173.524) ton pomorskega prometa. Zastoj, ki se je začel pojavljati v tržaškem pristanišču, nam postane toliko bolj očiten, ako primerjamo naš promet z beneškim. V prvih desetih mesecih je pomorski promet čez Benetke dosegel 10,185.430 ton ter je za 1,246.153 ton presegel promet v istem razdobju leta 1961, to je za 13,9 odsto. Med drugimi italijanskimi pristanišči naj omenimo na pr. La Spezio, kjer se je pomorski promet dvignil za 340.000 ton na 5,890.000. Genova je s prometom kar preobremenjena; lani je promet dosegel kar 28 milijonov ton. Tri posojila latinskoameriškim državam Medameriška banka za razvoj je odobrila posojila Mehiki, Boliviji in Dominikanski republiki. Največ denarja bo prejela Bolivija (9,100.000 dolarjev), in sicer za potrebe kmetijstva; o-menjena banka bo podelila posojilo 3,500.000 dolarjev Dominikanski republiki, in sicer za gradnjo stanovanj, medtem ko bo banka Mehiki nakazala posojilo treh milijonov dolarjev za modernizacijo kmetijstva. Za izvedbo načrta za namakanje v dolini Temascalcingo v Mehiki pa pojde, 1,200.000 dolarjev. Karikaturist ruskega humorističnega lista «Krokodil» je vpregel poleg «ameriškega imperializma» in «nemškega militarizma» še nenavadno «žival» — voditelja albanskih komunistov Enverja Hodžo. Sovjetski listi v zadnjem času ostro kritizirajo stališče albanskih komunistov, ki odobravajo kitajsko politiko nespravljivosti in nepopuščanja proti Ameriki in zahodnim državam. Po mnenju Kitajcev ne bi smela Sovjetska zveza popustiti pred Ameriko na Kubi, rajši naj bi se spustila v vojno. Zadnje dni so se oglasila tudi «Izvestja». List očita albanskim «dogmatikom», da so proti politiki mirnega sožitja nasproti vsem deželam, kjer ne vlada socializem; takšno njihovo stališče izvira iz strahu in malovernosti, češ da socializem ne bo zmagal nad kapitalizmom v mirnem tekmovanju. Mnogi si razlagajo ta sovjetski očitek Albancem tako, da velja pravzaprav Kitajcem, s katerimi si Rusi niso posebno dobri. Spor med ZSSR in Kitajsko naj bi se razodel z vso silo tudi na 6. kongresu komunistične stranke v vzhodnem Berlinu, ki mu bo prisostvoval tudi Hruščov; kongresa se bo udeležilo tudi odposlanstvo iz Kitajske. Stvarni pogledi predsednika Avblja na razvoj jugoslovanskega gospodarstva Časi administrativnih spremembe posegov zunanjetrgovinskega so minili - Napovedane t deviznega režima Predsednik Izvršnega sveta LR Slovenije Viktor Avbelj je ob zaključku leta 1962 in nastopu novega leta odgovoril na nekatera vprašanja, ki mu jih je postavil urednik »Gospodarskega vestnika» glede gospodarskega razvoja v letu 1962 in smernic, po katerih naj bi se razvijalo jugoslovansko gospodarstvo v letu 1963. Prepričani smo, da bodo odgovori predsednika Izvršnegga sveta LR Slovenije zanimali tudi naše bralce, ki zaradi svoje poslovne dejavnosti ali pa iz drugih nagibov pozorno sledijo razvoju jugoslovanskega gospodarstva v Jugoslaviji. Zato bomo vsaj v izvlečku navedli pomembnejše odlomke odogvorov predsednika. (Pripomba uredništva). Urednika je zanimalo, kaj misli predsednik o uveljavljanju novega sproščenega gospodarskega sistema in o uspehih, ki so bili doseženi. Predsednik je odgovoril, da je bilo lani (leta 1962) najvažnejše dejstvo, da so družbeno politični in oblastveni činitelji prišli do zaključka, da je zaradi nadaljevanja uspešnega družbenega in gospodarskega razvoja potrebno z vso doslednostjo naprej izgrajevati dosedanji gospodarski sistem. V začetku leta so nastopile marsikatere težave,, ker se je iz prejšnjega leta zavlekel gospodarski zastoj v 1. 1962; proizvodnja se je razvijala prepočasi, povečane Francija hoče postati žitnica Zahodne Evrope Zato nasprotuje pristopu Anglije k EGS - Vec žita na manjši površini Nesoglasja zaradi uvoza kmetijskih pridelkov se ne pojavljajo samo med Veliko Britanijo in državami Evropske gospodarske skupnosti, temveč odpor proti uvozu kmetijskih pridelkov vzbuja trenje tudi med Združenimi ameriškimi državami in Evropsko gospodarsko skupnostjo. V sporu z Združenimi ameriškimi državami igra važno vlogo zlasti vprašanje u-voza pšenice. Američani hočejo ohraniti evropski trg za svojo pšenico in ga po možnosti celo razširiti, kajti pšenice imajo več kot preveč. Nedavno je a-meriški kmetijski minister Free-man razpravljal o tem vprašanju posebej s predsednikom Kennedyjem. Evropska gospodarska skupnost se upira uvozu pšenice iz držav izven Evropskega skupnega trga v prvi vrsti pod vplivom Francije, ki prideluje preveč pšenice za svoje potrebe in je primorana iskati zunanje trge za žito. Francija hoče postati prava žitnica za ostale države Evropske gospodarske skupnosti in po poročilih dopisnikov angleških listov iz Pariza se tudi iz tega razloga upira pristopu Velike Britanije k EGS. Lani je bila v Franciji izredno ugodna žitna letina. Za francosko žito se zanimajo tudi Kitajci; toda vprašanje izvo- za francoskega žita na Kitajsko je bolj zapleteno, ker je povezano s kreditiranjem, trg Evropske gospodarske skupnosti je za Francijo neprimerno bolj privlačen, ker je poleg vsega tako blizu. Prav ta trg si hočejo zagotoviti francoski pridelovalci pšenice. Vedno več pšenice Zanimivo je, da Francija prideluje vedno več pšenice, čeprav se njeno prebivalstvo na deželi krči, ker odhaja čedalje več ljudi v mesta. Po gospodarskem načrtu 1961-65 bo opustilo kmetijsko delo okoli 270.000 ljudi; tem se bodo pridružili še novi delavci in ustvarili delovno silo 930.000 ljudi, ki jih zahteva novi gospodarski načrt za nekmetijsko delo. Pri vsem tem bodo v Franciji pridelali v tem času 25 odst. raznih vrst žita več. Tako ne bo treba Francozom, ki so morali še leta 1959 9 odst. svojih kmetijskih potreb pokriti z uvozom, več teh uvažati, pač pa bo leta 1965 prišlo do 10-od-stotnega prebitka, ki bo na razpolago za izvoz. To hočejo Francozi doseči predvsem z mehanizacijo in splošno modernizacijo kmetijstva, ki so se ga lotile zadnje francoske vlade in ga izvajajo, čeprav tu pa tam naletijo na odpor pri kmetih. Francoski izvedenci cenijo pridelek pšenice v letu 1962 na 140 milijonov stotov; žito je bilo lani zelo dobro. Domača poraba na kmetih za prehrano ljudi in živine bo zahtevala nekaj nad 50 milijonov, nekaj manj kakor 90 milijonov sto-. •|4ev bo tore.! 'na razpolago za potrošnjo ostalemu prebivalstvu, oziroma za izvoz. Francozi računajo, da bodo lahko izvozili v komunistične države okoli 15 milijonov stotov, v Zahodni Evropi, posebno pa v Zahodni Nemčiji bodo francoski izvozniki lahko razpečali okoli 12 milijonov stotov. Po načrtih francoskih izvedencev bi morali francoski kmetovalci po izvedbi ustrezne mehanizacije in drugih agrotehničnih ukrepov pridelati še vedno dovolj pšenice na za polovico manjši površini, kakor jo navadno sejejo. Francoski strokovnjaki so optimisti glede možnosti raz-pečanja večjih količin pšenice, ker so prepriačni, da se bo povpraševanje po žitu v Evropi povečalo. Žito za živinorejo Te svoje račune spravljajo v zvezo z naraščajočo potrebo po mesu in temu dosledno naraščajočimi zahtevami živinore- (Nadaljevanje na 2. strani) V Braziliji boj proti inflaciji la na ljudsko glasovanje (re- J JI J ferendum) o ustavnem vprašanju, to je o pravicah predsednika republike in vlade, so bila močno v ospredju gospodarsko - socialna vprašanja. Proti načrtom predsednika Goularta so nastopili zlasti desničarji, ki ga obtožujejo simpatij nasproti skrajni levici in hkrati tudi nasprotovanja gospodarski in zunanji politiki, ki bi se oslonila na Združene ameriške države. Ljudsko glasovanje (6. januarja) naj bi odločilo, ali naj predsednik republike v sebi združuje tudi oblast predsednika vlade ali pa naj se o-blast predsednika republike o-krne in odgovornost prepusti predsedniku vlade oziroma parlamentu. Za Ameriko in proti njej Kakor rečeno, je prešla agitacija od tega povsem političnega vprašanja na gospodarsko-socialno področje. Goulart se zavzema za združitev oblasti v rokah predsednika, ki naj bi bil hkrati predsednik republike in predsednik vlade, hkrati pa je pristaš odločnejših gospodarskih in socialnih preosnov. Levo usmerjeni politiki očitajo Združenim ameriškim državam in mednarodnim finančnim in gospodarskim ustanovam, ki so pod njihovim vplivom, da hočejo Brazilijo izročiti velekapitalu ter jo spraviti tudi pod zunanj e-politični vpliv Združenih ameriških držav. Amerika naj bi tudi bila nasprotna zlasti brazilskemu državnemu podjetju Petrobras, ki predstavlja državni monopol na petrolejskem področju. Tudi Mednarodni denarni sklad ny hi bil pravzaprav samo Lani življenje za 50 odsto dražje - Velikopotezen načrt za gospodarsko obnovo v rokah ameriške politike. Kam bi privedla finančna in gospodarska politika po navodilih tega sklada Brazilijo, se Brazilci lahko prepričajo na zgledu Argentine, ki že več let izvaja navodila te mednarodne finančne ustanove na škodo socialno šibkega ljudstva. To so bila nekatera udarna gesla na volilnih shodih. Drzen gospodarski načrt V času tega trenja, ki ima politično in gospodarsko . socialno ozadje, je bil objavljen gospodarski načrt za qbnovo Brazilije, ki ga je sestavil mladi brazilski gospodarstvenik Celso Furtado. Načrt je zbudil pozornost tudi v Združenih a-meriških državah. Ameriški gospodarski krogi priznavajo brazilskemu gospodarstveniku, da je bil pri sestavljanju načrta širokopotezen in tudi dokaj drzen. Gospodarski načrt naj velja za tri leta. Naperjen je zlasti proti inflaciji, ki se je v zadnjih letih, še posebno pa v lanskem, silno razpasla. Za ozdravljenje brazilskega gospodarstva bi po Furtadovem načrtu potrebovali nič manj kakor 15 milijard dolarjev. Ta vsota naj bi zajela nova posojila pa tudi že odobrena, katerih plačilo bo treba odložiti, inflacija je imela v lanskem letu za posledico 50 do 60-odstotno skrčenje kupne moči brazilske valute. Tudi tisti gospodarstveniki, ki so pristaši inflacijske politi- ke, ki naj bi bila pripravna zlasti za pospeševanje gospodarskega razvoja v nerazvitih deželah, so mnenja, da utegne postati tako nagel inflacijski prodor smrtno nevaren za gospodarstvo katere koli države. Tudi ti dopuščajo inflacijo kvečjemu v razmerju 15 do 20 odst. Inflacija je zlasti zajela Brazilijo, odkar je pred poldrugim letom odstopil predsednik Janjo Qua-dros. Ameriški tisk sicer ugotavlja, da je Furtadov gospodarski načrt morda preoptimi-stičen i preobsežen, priznavajo pa, da je Celso Furtado v glavnem ubral pravo pot. Ti listi pripominjajo, da je v prvi vrsti na poti gospodarskemu o-zdravljenju nejasen politični položaj in prav zato pozdravljajo odločitev vlade, da se najprej razčisti politično ozračje, in to s plebiscitom o pooblastilih predsednika. Predsednik Jo-so Goulart je v svoji novoletni poslanici posebno naglasil, da se mora prebivalstvo otresti pesimizma in presojati gospodarsko - socialni položaj bolj optimistično. P0 ustavi ostane sedanji predsednik na oblasti še tri leta. V svoji poslanici je dodal, da mu ostaja dovoij časa na razpolago, da izvojuje bitko proti inflaciji in izvede nov gospodarski načrt. Draginja spremlja inflacijo Spremljevalka inflacije je silna draginja; kruh, mleko, meso, riž, tobak in zdravila, vse te potrebščine so se močno podra- žile. Vlada si je prizadevala, da bi z odločnimi posegi za-vrla ta razvoj in pomagala zlasti manj premožnim. Uvedla je nadzorstvo nad cenami riža, mesa in mleka. Poleg tega je poseglo vmes vojaštvo in pričelo prodajati živila neposredno prebivalstvu po nižjih cenah. Vojska je delila blago kar s svojih tovornjakov. Vlada se zaveda, da zahteva boj proti inflaciji žrtve. Med vzroki tega pojava je sam predsednik omenil tudi prevelike izdatke vlade na račun države, katere gospodarstvo je pasivno. Težave nastajajo tudi zaradi stavk, med temi je zadnja, to je stavka pomorščakov, ki so zahtevali prilagoditev plač novim življenjskim stroškom, ter je trajala 12 dni, močno prizadela brazilsko gospodarstvo. V državni upravi je primanjkljaj lani dosegel nič manj kakor 400 milijonov dolarjev. Kljub temu hoče vlada izvesti investicijski program, ki je bil začrtan v novem gospodarskem planu za razdobje do leta 1965. Življenjski stroški so se lani povečali za okoli 50 odst. Vlada je prepričana, da se bodo njeni gospodarski načrti dali izvesti, ne da bi povprečni narodni dohodek nazadoval 7 odst. na leto. Predsednik Goulart je napovedal za razdobje 1963-65 37-odstotni napredek v industrijski proizvodnji in 20-odstotni v kmetijstvu. Proizvodnja jekla naj bi se dvignila na 4 milijone ton na leto in proizvodnja električne energije naj bi leta 1965 dosegla 7.500.000 kilovatov. Na ljudskem glasovanju je zmagal Goulart; za ponovno u-vedbo predsedniškega režima je glasovalo okoli 6 milijonov Brazilcev. zaloge so vezale velika kreditna sredstva in investicijska potrošnja ni rasla v predvidevanih okvirih; zaradi slabega izvoza in razmeroma velikega u-voza je bil priliv deviznih sredstev daleč pod najnujnejšimi potrebami za redno plačevanje mednarodnih obveznosti in ni omogočal potrebnega uvoza o-preme in reprodukcijskega materiala. PROTI ADMINISTRATIVNIM POSEGOM V takšnih dokaj težavnih raz. merah so se pojavile težnje po ponovnem uveljavljenju »politike močne roke*, v gospodarstvu, češ da je sproščen gospodarski sistem kriv zastoja v letu 1961 in v začetku leta 1962. Nekateri so menili, da le centralno, čvrsto direktno planiranje lanko uresniči socialistične družbene cilje, pravilno in pravično porazdeli pogoje nadaljnega gospodarskega razvoja in zagotovi rast življenjske ravni. Ni čudno, če so se spričo gospodarskih težav razkrili ostanki pristašev administrativnega socializma. Precej razširjena je bila misel, da bi se morda dala že s samo administrativnimi posegi na področju cen ali pa s samo družbeno intervencijo glede oblikovanja o-sebnih dohodkov v zadostni meri doseči ustaljenost tržnih odnosov in prispevati s tem k povišanju življenjske ravni. Ljudje, ki so prihajali s takšnimi predlogi so pozabili, da so v Jugoslaviji že zdavnaj minili časi administrativnega vodenja gospodarstva. Pristojni organi so si pridobili že dovolj iskušenj, da lahko pravilno presodijo dejanske rezultate administrativnih posegov v gospodarstvo, na področju proizvodnje in blagovne zamenjave ter vpliva takšnih posegov na oblikovanje resnične življenjske ravni. Predobro so znane negativne posledice taksnih posegov na razvoj proizvodnje in potrošnje. EDINA POT IZ TEŽAV Iz teh dejstev so sledili jasni zaključki, da je edina pot iz težav za pospeševanje razvoja družbenega in gospodarskega sistema v spodbuditvi najširše pobude delovnih ljudi, družbenopolitičnih in strokovnih organizacij ter javnih služb. Trenutne gospodarske težave se dajo premagati in naglo pospešiti go-spodarski razvoj edino s tem, da naprej izgrajujemo gospodarski sistem, ki seveda mora upoštevati objektivne ekonomske zakonitosti V takšnem sistemu družbeni posegi lahko samo u-smerjajo, ne pa odrejajo druž-beno-gospodarski razvoj in odnose v proizvodnji in blagovni menjavi. V takšnem sistemu se lahko najbolj razvijajo ustvarjalnost posameznikov in skupnosti; v njem je človek glavni subjekt in objekt socialistične graditve. Konkretni ekonomsko-politič-ni ukrepi za oživljanje gospodarske dejavnosti so imeli uspeh prav zato, ker so upoštevali splošna načela gospodarskega si-stema ter so bili z njim vskia-jeni; to velja zlasti za ukrepe v investicijski politiki, v izvoz-no-uvoznem ter deviznem režimu pa tudi na področju delitve dohodka. PRED SPREMEMBAMI V ZUNANJETRGOVINSKEM IN DEVIZNEM REŽIMU Predsednik je naglasil tudi po trebo, da se proizvodne zmogljivosti (obrati) modernizirajo in okrepi materialna osnova de lavskemu upravljanju. Zanimive so izjave predsednika o smerni cah, po katerih naj bi se gospodarstvo razvijalo v letu i963. Predsednik je napovedal spremembe v zunan j e-trgo vinskem in deviznem režimu ter iinanč-no-kreditnem sistemu. Naglasil je velik pomen ustvarjanja pozitivnega ozračja in zainteresiran) a delavca za proizvodnjo. Prav ti subjektivni činitelji so v veliki meri pripomogli h gospodarskim uspehom, ki so bili doseženi v drugem polletju leta 1962. Ti uspehi so se odražali v investicijah in izvozu. Predsednik Avbelj je naglasil potrebo, da se zunan j e-trgo vinski in devizni režim prilagodita zahtevam pospeševanja izvoza; devizni režim se mora bolj prilagoditi koristim proizvajalcem m jih spodbujati k usposabljanju za mednarodno sodelovanje. Devizni režim naj se prilagodi po trebam izvoznikov, ki naj bi razpolagali s tolikšnim delom de viznih sredstev, da se bo dala zagotoviti redna oskrba s potrebnimi sredstvi za proizvod njo. Govoreč o zunanji trgovini, je predsednik Avbelj ugotovil, da je bil lani dosežen na tem področju važen uspeh. V vsej državi, kakor tudi v sami Sloveniji je izvoz presegel pričakovanja; s tem so bili ustvarjeni pogoji za nadaljnje razvijanje gospodarske dejavnosti. Predsednik Avbelj je naglasil tudi potrebo, da se vzgojijo visoko kvalificirani kadri, ki bodo pripomogli k modernizaciji proizvodnje. Tudi v Jugoslaviji se čuti pomanjkanje sposobnih znanstvenikov in strokovnih ljudi. SOVJETSKI SVINEC ČEZ TRST ZA SEVERNO ITALIJO Sovjetska ladja Falesthis je pripeljala v Trst 250 ton svinca, ki je namenjen livarnam v severni Italiji. «Kaj sva naredila » ctMidva sva že naredila, kaj ne?* Kaj sva naredila, on sprevodnik in jaz potnik v avtobusu iz Pirana v Ljubljano? Kaj je mislil sprevodnik s tem skoraj zaupnim vprašanjem, s katerim se je obrnil name prav tam pred ^Triglavom* v Kopru, kjer je dva dni poprej naš učitelj in prosvetni delavec iz Trebč strmoglavil v morje? Domačnosti na teh avtobusih sem že vajen — nam občutljivim zamejcem prija že sama domača govorica v javnem avtobusu ali v lokalih in nas takoj zbliža s sosedom — vendar se mi te sprevodnikov nagovor hipoma zazdel veliko odkritje. «Sva naredila*, kako čudovito! On pokonci, kot se spodobi predstavniku podjetja s tolikimi avtobusi, velikansko delavnico v Semedeli in vrh vsega skoraj predstavnik reda in oblasti v avtobusu, z obširnimi pooblastili kakor kapitan na ladji in jaz skromen popotnik, stisnjen v kot na tesnem sedežu in srečen, da vsaj ne prejemam bunk z leve in desne, kakor se to dogaja nam zemljanom brez lastnega avtomobila, kot človeka, s katerim je nekaj naredil skupat... Po-stavil me je torej na isto raven s seboj. Kaj sva pravza-Plav. naredila? Hotel me je vprašati, ali sem mu že pokazal vozovnico in ali jo je on že preščipnil, a naredil je to tako neuradno in domače, da sem se moral nenadoma začutiti njegovega sodelavca. Kako prijeten občutek biti sodelavec! Prispevati k dovrši-tvi nekega dela kot enakovredna moč na isti stopnji! Kdor bi mogel postaviti stike človeka ■ s človekom na delu na takšno raven, kot jo je označil, gotovo nepremišljeno in samo po svojem notranjem nagibu, sprevodnik nasproti potniku, bi rešil tako preprosto tisto zavozlano socialno vprašanje, ki v zadnjih 150 letih žene skoraj iz dneva v dan na milijone delavcev na ulico, a hkrati dela tako velike . preglavice voditeljem podjetij, čuvarjem javnega reda, državnikom in sociologom. Ustvariti tudi na delu v tovarni ali pisarni odnos sodelovanja in medsebojnega razumevanja za odgovornost pri delu in življenjski križ. ki ga v tej ali drugi obliki gotovo vsak izmed njiju nosi, ali bi ne bil to ideal organizatorjev dela? Oba človeka, ki se snideta zaradi dela, tisti, ki delo naroča ali ga nadzoruje, in tisti, ki ga izvršuje, bi morit-la imeti občutek resničnega sodelovanja, zato da bi bilo delo izvršeno v korist obeh, čeprav neposredno v korist samega podjetja, a to je konec koncev človeška tvorba in po svojih dosežkih namenjena člo. veški blaginji. Stvar je na prvi pogled preprosta in jasna, gledana iz daljave od neprizadetega, in vendar tako težko dosegljiva, ker je pač vmes človek z vsemi svojimi čudovitimi lastnostmi, a tudi s slabostmi, nagnjenji in potrebami.