gospodarske, obrtniške narodne • r» Izhajajo vsako sređo po celi poli. Yeljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold. ; pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za ěetrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 14. julija 1880. Obseg: Vrančni prisad huda nadloga kmetijstvu. Povejte nam pomoči zoper gosenice na želji! sadnemu drevju. ali sršen cloveka piči Sredstvo zoper mravlje. Da krave ne zvržejo Gospodarske novice zborov. Naši dopisi. Veljava slovanskih narodov. Novicar. Popotovanje po Bosni. (Dalje.) Železo dober gnoj Če čebela, osa Obravnave deželnih Gospodarske stvari in se malo ali celó nič ne prezračijo. — Pa tudi na paši živina večkrat veliko vročino trpi, če se pase na u ^ . • j i i .i i solnčnih krajih, kamor solnce zeló pripeka, ravno tako Vraucoi prisad huda nadloga kmetijstvu. tudi, če se živina v hudi vročini freveč goni ali če Kmetovalec je skoro celo leto razpostavljen hudim mora pretežko delati. Taka vročina je pa posebno takrat posledicam vremenskih uim. Tako tudi letos. Nedavno škodljiva, kedar živini pijace primanjkuje. — Ravno deževje nagajalo , da mnogi niso mogli sená dobro tako je tudi spridena in sparjen klaja in slaba domů spraviti, zdaj pa uže jim druga nesreća pretí po mlačna voda iz luž, bajarjev ali miak vzrok te bo- hudi vročini, vsled katere tù in tam boleha živina 9 iu v prvi vrsti stojí tista nagla bolezen, ±yi vdu tvn * ustrupeni, posebno možgane, vranico, pa tudi druge dele # da bi se mogli prezračevati. ki 7 VSO in kri > lezni v hlevu preveč gnoja leži pa tudi nečisti zrak, ki se večkrat napravi 7 V ce če hlevi nimajo oken i života zalije in se kužni črm, navadno vrančni Odvrniti se ta bolezen mnogokrat more 7 če se prisad ali vrančni sajevic (Anthrax, Milzbrand) vse na taoko stori, cesar je potreba, da se odvrnejo i menu]e ravnokar popisani vzroki; ozdraviti jo pa Na prošnjo, ki je „Novicam" iz Dolenjskega došla, vina uže zbolela, je velika velika težava. > ko je zi- svetujemo gospodarjem, kako se je treba obnašati proti bolezni. Ob času , ko uže začne živina na tej bolezni tù in tam bolehati, naj se močni in dobro rejeni živini manj /Ui vZi U i • w y AJIU/J KJ V IMv vui All ViV V X V j VUbJ. UA T AUi. J.UIC4IUJ Spozna se ta bolezen prav lahko: Ob enem času in tudi inanj tečne klaje daje, vendar je pa lahko ali kmalu zaporedoma in z enakimi znamenji živino prebavljive klaje treba; najbolja je frišna trava, tudi napade in jo tako naglo umori, da je včasih v malo repa, korenje, pesa je dobra, dobra suha klaja naj se urah zdrava in mrtva. Mrtvo truplo začne silo naglo osoli. Na pašo pa se sme goniti živina le zjutraj • • . t x v i i i i • * i i • v • # _ v 1 • v v • j •! 1 v j M • gnjiti. Iz začetka napade najraje najbolj močno in m zvecer 7 ko ni vroce; močvirnatih, lužnatih in pre dobro rej eno živino. Ko se bolezen v kak hlev pri- solnčnih pašnikov treba se je ogibati. Illevi naj se A f 1 y y t § y • "I i"» • J 1 1 ¥"!••• y • • 1 V • ♦ • 11 tepe, umori rada več živine ; včasih ves hlev sprazni vedno dobro čedijo in prezračujejo, ko živine ni v hlevu 9 Ko živinče zboli, se začne tresti, posebno na nikdar ne smejo hlevi z živino prenapolnjeni biti da zadnjem koncu života, gobec postane bolj vroč in več- niso presoparčni; če so prenapolnjeni, mora se neko- krat se zapazijo na gobčevi koži črnkaste lise; živina liko živine v kako šupo ali nakakdrugsenčni neha jesti in prežvekovati; o začetku je blato trdo, kraj postaviti. Ce hlevi proti solncu ležé, naj se krog kmalu pa postane mehko, in je včasih s crno krvijo in krog zelene veje postavijo, da vročina tako v hlev zmešano, ritnik je hudo zatekel in s strjeno krvijo ne pritiska, nikdar ne sme v hlevu preveč gnoja ležati. večkrat ponu- zasaden; scavnica je večidei črnkasta in gosta, včasih Mrzle in čiste vode se mora ^ • w w živini celó s črno krvijo zmešana, večkrat pa samo kri črno jati 7 o veliki vročini najmanj štirikrat na dan 9 kot oglje ali saje, in gosto kot kolomaz (šmir) živina voda naj se osolí ali s kišom (jesihom) zmeša, ali se sči (črmasta krvomoča). Včasih se tudi po koži izpu- dá zelnice ali repinice živini večkrat pit 9 ali naj se ne stijo otekli ne. zrelo sadje stolce in za pijaco ali za zobanje daje. Zi- Ceravno se ta bolezen pod mnogovrstnimi po- vina, če je mogoče, naj se dá v tekoči vodi vsaj en- da se pri dobami prikaže, vendar je vedno ena in ista bolezen krat na dan s ko pati; treba je pa paziti, in obstojí v popolno sprideni krvi, ki se zdaj na tem ne prehladi; če pa ni blizo tekoče vode, naj se ži- 9 zdaj na uni del trupla zaletí, ondi zastaja •Najde vina z mrzlo vodo vsaj enkrat na dan polije in po- mna ki vozi, se se toraj pri raztelesovanji na tej bolezni bolne živine tem s slamo do suhega drgne. kri v vseh žilicah crna in gosta, vranića večidei, ne sme nikdar ob času te bolezni v silno vročih dnevih a ne vselej, bolj velika 9 crna 7 s krvijo napojena in v čevih, v ledji ali okrog ritnika je crna kri zasedena kjer vprezati. > vece ali man] se lise Kedar je pa kužni črm kako živino uže napadel 9 napravi Vzrok te bolezni je posebno velika vročina * ^il V1X tU KJ 1/lU^iiJL JU ^UOV^k/UU V U 1 1 J\ Ci VI V \j 1 U aj ^iUUatl JU LJLU^C* JUW UC4J.J.J katera živino včasih tudi v hlevi h zadene, če proti med zdravo ne postavi. naj se zdrava od bolne loči in drugam prestavi ; pregledati je treba na tanko vso čedo, da se nobena bolna Koj o začetku bolezni naj se solncu ležé, da ves dan solnce va-nje sije, kakor tudi, bolni živini, posebno dobrorejeni, na vratni žili pušča če so hlevi z živino preveč nabasani in presoparni, do 12 maselcev krvi). Poli va naj se živina na # vsako drugo uro po vsem životu z mrzlo vodo, iu naj se potem s slamo dobro drgne. Za pijačo naj se jej daje večkrat na dan okisane vode; če pa noce piti se jej more maselc jesiha v poliču vode trikrat na dan ) noter vliti. Jesti naj se dá živini celó malo in le frišne klaje. Tel oh naj se živini prej ko je mogoče v pod vratnik zavleče. Vrh tega se daje živini v topljenega solitarja pol lota, kafre pa polkvintelca z moko in vodo, v testó zmešanega: v hudi sili vsake vodi raz- n dve un, sicer pa trikrat na dan Potreba pa je, da se k člověk UJ ki se z bolno ali mrtvo živino pečá, da se na kako vižo ne raní ali pa z gnojem, s krvijo, s slinami ne osk j ker je to strašno nevarno. Crknena živina se hitro odpelj se s kožo vred čevlj globoko zakoplj > ali pa vidno odere, ko se je popolno shladila se še le po tem pre M in se b tudi pobil j rec se kdar tak v • zivin e, ce ne m t j ker je to uže veliko ljudi v grob spravilo Hlev in vse orodje, s katerim je bolna živina v kako dotiko prišla, mora se skrbno počedit 9 zmiti in zidovje pobeliti > tla f kjer je bolna lugom stala Gospodarske skušnje- Železo dober gnoj sadnemu drevju. ^ Neki posestnik velikih vrtov v Ameriki priporoča kot izvrsten gnoj za sadna drevesa, posebno za hruške, železne opilke (Eisenfeile). Po njegovih skušnjah so več let nerodovitna drevesa obilo rodila in lep sad donesla. On je prst okoli korenin drevesa z železnimi opilki pomešal, in to je storil meseca julija. Skusil je pri tem celó to, da je sad, ki je popřej zmerom imel grintovo kožo, po tem gnoju lepo gladek postal. Po- skusimo ! Sredstvo zoper mravlje. Da se mravlje odpravijo od stvari, na katere le- zejo, naj se kacih 10 palcev od dotične stvari položijo majhni koščki žvepl a, katero neki mravlje gotovo odganja. Da krave ne zvrzejo nJ se morajo nekoliko skopati hlev Naj večkrat je vzrok te nezgode to, s eno žrle. Plesnjivo senó, če se sicer tudi na da so z potem kakih 14 dni odprt pustiti, da se prevetri lia /Jiviua otaicv, » ^ « ^ " iicoujivu ocu« plom pokaditi, kupih suho vidi, je na dnu kup vendar zmerom nekoliko mokrot y ki na Ta K dolžnost prisad zeló k mu gos p o darj u, d ) t na- znaní v p m kak č on to ces. okrajni gospósk dá, katera potem storí, kar postava vel mlji leží podnja plast mokrotnega sená, domov spravljena, rada plesnjije se tako plesnjivo seno potem kravam poklad Ce -- ----- A-----j— --.-v- c » um p^xvio^c», zvrzejo rade. Zato opominjamo naše gospodarje, ki letos more de ti biti niso popol daj uheg sena domu spravili še enkrat razmetati, da se do dobreg j naj ga posuši Povejte nara pomoci zoper gosenice na zelji! Tako se glasi klic od Save na Dolenjskem od 12. dne t. m., ki med drugim pravi to le: toča j) Obiskavajo nas nadloge. in uíme po vrsti: slana ) susa, deževje, zdaj pa gosenice «v,™*™, terih se je prikazalo nebrojno število; zelene so in na zelnikih, ka- majhne, črvičem podobne, kakoršni y se nahajajo v sadji s Špicastim gobcem ; vzlasti na perji so na doljni strani. Vse zelje, kjer žró, žugajo pokončati. Svetujte nam pomoči ali s kakim posipanjem ali kakim škropljenjem ! Leta 1875. sem otel zelje s tem, da sem dal zalego marljivo o birati vsako jutro in vsak večer. Danes zjutraj sem dal zelje potresti s pepelom in gipsom vkup zmešanim ne pa spodaj." ) pa kaj ; ker ta prah le po vrhu delà ) Žal V nam je, da na to vprašanje ne moremo ničesar svetovati, kar bi gotovo in lahko pokončalo ta mrčes, kedar se prikaže v tolikem številu. Preostri razjeda-joči pomočki polivani ali sipani po zelji škodujejo ob enem tudi zelju, se tedaj rabiti ne smejo, pa tudi ne zadenejo požrešnega mrčesa spodnje strani se držečega. Potresanje zelja z apnom ali saj ami pomorilo je včasi škodljivke tudi s terpentinovim oljem ali petrolejem namazane in sem ter tje po zelniku razpoložene veje so mrčes, kedar ga ni bilo presilno veliko, pregnale, zato, ker jim je oni duh jako zopern Gospodarske novice, y, Skoda po toči leta 1878. našem cesarstvu razen Ogerskega je bilo 124 v katerih je toča bila. Največ jih je bilo, kakor naj manj na ezi j i. Sol« dni vsako leto, na Ceskem in v Galiciji nograškem in v gornji Avstriji in v toči oškodovanih je leta 1878. bilo 1092.~Skoda v vsêh Občin po teh deželah je bila preračunana na 5 milijonov 122.994 gld. Ta škoda je zadela posamezne dežele tako-le: Doljno Avstrij o z 221.192 gold. 37.318 gold. i y sko z 171.720 gold., Solnograško s 75.420 gold. gornjo Avstrij o s milijonom in 117.558 gold. morsko z 902.305 gold. , — Stajar- Koroško s Pri- Tirolsko in Predarelsko s ? Kranjsko s 166.037 gold. > ? milijonom in 159.866 gld. Moravsko s 41.155 gold., Galicijo s 592.390 gold., in Dalmacijo s 174.100 gold. > Cesko s 425.541 gld. Slezijo s 1400 gold, j Bukovino s 36.692 gold. Zdravniške skušnje. Če Čebela j osa ali srsen Člověka piČL Zdravnik dr. H . s vetuje po. mnogih skušnjah ______ __ ^ ^ w ^ Navadni pomočki pomagajo prav malo, kajti vzrok Najzdátnejše pomaga' nevtrudljivo obiranje* go- bolečin in vnetja je strup mravljine kisline(Amei to-le s e n i c dan na dan in v eno mero naprej ; tù naj bi vsi sosedje skup pomagali, da se obvarujejo nadloge zel-niki, na katerih še niso gosenice, tako, kakor je pri po-žarih treba skupne pomoči. lino moč ), tedaj ne more pomagati nič, kar se na otek poklada če se ne pokonča imenovanega strupa kiaua j ou uu ^vuvuvw ILU^UVTW brž in popolnem stori salmijak (Sal miakgeist). Ker pa salmijakovca člověk nima lahko koj Tako govořijo skušnje, katerih jedro še dandanes pri rokah, se mi je posrećilo drug gotov pomoček najti ostane to, da človeška modrost v taki nadlogi zoper čebelni pik, ki ga pičeni večkrat sam ima pri še malo premore. sebi ali ga vsaj ki se nabira v pipi (fajfi) osa lahko dobi. In to je tobak Ta sok se kane na mesto je čebela ali člověka pičila , potem ko i je želo potegnilo iz rane; ta tobakovec se rahlo v rano 235 namaže. Boleëina hip oma jenja, in, če se to hitro Planina ni gosto poraščena, ampak večidei z se zgodi, se tudi ne naredi nobena oteklin a; če se parana grmovjem in pa praprotom, bolj na visočinah vidijo ni mogla brž s tobakovim sokom namazati, je oteklina hrastove šume. Na drugi strani planine odpre se zopet vsaj celó majhna in manj boli. Kaj pa, če človek_nima lepa dolina, y kateri teče reka Lašva in kjer se cesta 'eva v faife pri rokah in le kako smodko (cigaro)? Takrat iz Zenice združi s cesto, katera pelje iz Šaraj • v ^ 1 • 1 • • 1 • • . • J IT1 «1 ni 1 • • 1 • TT • . se rana namaže sè sokom, ki se iztisne iz tistega Travnik. Tukaj je mala vas imenovana Vit naj konca smodke, katerega tobakar v ustih drži. Ker ve- so nekdaj, kakor se pripoveduje, bili najbolji vinogradi čina čebelarjev tobak kadi, imajo tedaj oni najbolje v Bosni. Cetrt ure pred Vitezom stoji han Compa- sredstvo zoper čebelni pik pri sebi. j avstrijska poštarska postaj med Zenico, T Narodne stvari. kom in Sarajevem. Na zahodno stran pelje cesta v Travnik, na južno pa poleg reke Lašve v Šaraj Veljava slovanskih narodov v ednajstem Dolina je ozka i a lepi senožeti se v njej nahajaj in prebivalci so na tej cesti proti Sarajevu bolj ni in uže pri hanu videi sem vsejano ajdo, prvo v Bosni Cez uro vožnje v tej dolini se cesta zopet zavije Hiše gosto > Nov dokaz kako nu v uuxva^ j rvaivu ^/iw» dom bila je preteklost memo sedanjega časa Stolcíii. ma'e bregove, ter zapusti reko Lašvo. Breg ^ # večidei poraščeni zopet s hrastovim grmovjem , pristranska in pravična naro- malo se vidi pravega polja ali pa poljskih rastlin. so in Tudi f ,1e med drugim tudi to, da so nekedaj tudi narod slovansk kot nekaj veliceg in celeg po svoji zgodovinski vred živina je tukaj jako slaba in majh Kmalu se pripeljemo potem v malo mesto B č o, katero stoj na nosti smatrali in tega ne skrivali, ampak očitno pripo- vačo in Kozico. B lep ravnici med rekama Buso- i ima do 150 hiš, ter so znavali prebivalci večidei mohamedanci Kraljeva biblijoteka v Monakovem hranjuje namreč koliko je ciganov 7 nekoj katoliki in ne v bogati zbirki svojih rokopisov tako imenovani „evan- barve, in pravijo, da posebno bolehaj Prebivalci so bolj rumene, nezdrave za korbutom geliar um a kralj Henrik II iz 11 stoletj ? ta « berg gelarij" je bil nekdaj podarjen stolnici v Bam zdaj pa se nahaja v gori imenovani zbirki. Tukaj smo imeli počitek in tudi kosilo pri nekem Kavo sem šel pit v turško du, kateri je imel krčmo tem e 1 a rij haj se posebno za nas zanimiva slika v miniaturi, katera nam predočuje „ Na rode a cesarju se klanjaj oče. Ta slika nam kaže L UUv j t^oai J L4 O \J ženske podobě s kronami na kavarno in sicer zato, ker neki je v Busovači najsl b e j a kava v celi Bosni, in ako hoče kedo komu reči da kava ni dobra, pravi navadno: „baš je prava buso 7 vača. v pisanih oble okolici busovački je posebno veliko želez ne kah in z vpognjenimi koleni. Te osobe kažejo tadanje rude, ter so jo uže poprej kopali na treh mestih. Na-evropejske glavne narode. Nad glavami posameznih osob rod je tukaj prav vljuden. Ko sem šel nekoliko se ania,Scla- sprehajat po mestu, pridem na koncu mesta proti mali se beró imena vania. Roma, Gall Germ 7 kjer so prebivalci katoličani. Oni so se meni Pod imenom Sclavania se razumeva poosebljenje približevali, in ko so viděli, da sem tudi jaz njihove slovanskih evropejskih narodov. To ime se pa nahaja vere, in da grem v Sarajevo, zaupljivo so me popraše- kedaj se bo počela zemlja meriti in deliti med Opisovali so mi strahovite tuge, katere so morali v poznejši zgodovini le za imenovanje južnoslavjanskih narodov, katero je ostalo do XVII. stoletja. P. pl. R. vali rajo 7 prenašati v zadnjih letih in tudi poprej pod turško vlado in ko so opazili, da gre kaki turčin memo hitro 7 IU »v ou v^uiiin , UM atvui IU1U1U UJtUJU , U1UU SO omolknili vsi in prestrašeni ga pozdravili. Videlo se je iz vsega, da še vedno živé v velikem strahu, bojeći se, Jaz , da Ozir po svetu. Popotovanje po Bosni. Iz Zagreba v Sarajevo. (Dalje.) Ko se je počelo v jutro daniti, pride voznik z na-vadnim vozom, ker drugih voznikov za tujce takrat v Peljemo se še četrt ure po polju da ne bi zopet V se enkrat padli pod turško vlado. sem jih tolažil, da bo vse bolje, akoravno mislim se jim še danes stanje ni veliko zboljšalo. (Dalje prihodnjič.) Bosni ni se bilo. Obravnave deželnih zborov. Deželni zbor Kranjski. . s ej a 28. dne j unij a. Gospod c. k. deželni predsednik Winkler objavi, vještino o napravljanji "cest, m príštevati se mora ta da je presvitli cesar lojalno izjavo deželnega zbora vsled obče cela cesta cesarskega dařila za Dolenjce milostljivo na znanje vzeti Zeniškem, kopridemo na podnožje planine Vjetrenice. Cele 4 ure traja vožnja čez to planino po krasni cesti, katero so naredili avstrijski vojaki. Pri napravljanji te ceste pokazali so avstrijski vojaki „genie-kora" izvrstno cesta najlepšim cestám v Avstriji. od Broda v Sarajevo je prav izvrstno in umetno izpe- blagovolil. ljana , in ne more se reči, da bilo in pol milijona 7 koiikor ta cesta veljá, zastonj potrošen denar. Dr. pl. Schrey v imenu finančnega odseka nasvetuje, naj se proračun zemljiško-odveznega . zaklad Celo Skoro zaklada za 1. 1880. (potrebščina599.988 gold cesto opravljali so tudi takrat še sami na vsako uro daljine opazili so se vojaki,"kateri so na 530.288 gold., primanjkljej 69.700 gold., ki je pokriti cesti kamenje tolkli in cesto nasipali. L/C/W/ w VAV1» y JL M AJLJI J -AJfc 1 J V J W f V V V/ ^VIVAI J J JL ^^ po državnih predplačilih) potrdi. Vsled tega zbor sklene, Voziti moglo se je le bolj polagoma, ker vozov je da je v základ deželnega doneska za 1. 1880. pobirati bilo toliko na cesti, kateri so vozili razne stvari V Sa- ^V/ J Q Uft ilCj^WOl CUUJD uavrvu , 1ŮYÚ5UJ01 UUttlMUV rajevo in zopet iz Sarajeva, da se je moral člověk samo za vojaščino, potem 20% doklade na vžitnino od vina, čuditi tolikému prometu. Ob cesti večkrat so naprav- vinskega in sadnega mošta in od mesa 20°/ doklade na neposrednje davke, izvzemši doklado ter temu ljene hiše ali barake, v katerih se dobi kaka crna kava ali slab slivovic. sklepu zadobiti cesarsko potrditev. Dalje se potrdi pro- zemljiško-odveznega základa za leto 1881. račun 226 (potrebščina 606.085 gold. 70 kr., zaklada 529.122 gld. odseka o proračunu Slapenske vino- in sadje-77Va kr, primanjkljej 76.962gld. 92*/2 kr., ki je pokriti rejske šole za leto 1880. (potrebščina 6323 gold. po državnih predplačilih), —in sklene: Deželni donesek 24 krajc., základ 3965 gold., primanjkljej 2358 gold. 287.795 gold, naj se za leto 1881. založi z doklado na 24 kr.) in za 1. 1881. (potrebščina 6212 gold. 79 kr. direktne davke izvzemši doklado za vojaščino v základ 4785 gold., primanjkljej 1427 gold. 79 kr.) i ki sklene, primanjkljeja pokriti iz deželnega znesku 208.000 gold., od katere doklade se pa bodo se potrdita, in odstotki pozneje sklenili, in pobira naj se v založitev zaklada, ter vincarju Urban či ču letno plačo 300 gld. ostalega zneska 79.795 gold. 20% dokládá na vžitnino zboljšati na 360 gold. od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa temu sklepu zadobi cesarska potrditev. ) ter Dr. pl. Schrey poroča za finanční odsek o pro- računu normalno-šolskega zaklada za 1881. Poslanec Robič poroča v imenu odseka za pregle- s potrebščino 199.311 gold., zakladom 15.551 gold. tega da 72 '/, krajc., primaojkljejem 183.759 gold. 27 V i dovanje deželno-odbornega letnega poročila o poročila zastran prisilne delalnice, dokazuje se poročilo deželnega odbora gledé dohodkov in stroškov prisilne delalnice z dotičnimi zneski računskega dokladami za normalno - šolski zaklad 2 krajc. y ki se potrdi in sklene: Primanjkljej v celem znesku krajc. naj se pokrije z dežel ni mi neposred- 183.759 gold. 27 »/o od sklepa ne vjerna, in stavi sledeče predloge: 1. Slavni njih davkov, od katerih se tudi doklade za deželni in deželni zbor naj poročilo deželnega odbora, da se mu zemljišno-odvezni zaklad pobirajo, izvzemši one davke ni posrečilo, prisilno delalnico dežele naše v upravo dr- mestnega okraja ljubljanskega in njih odstotki se bodo žave spraviti, z obžalovanjem na znanje vzame želnemu odboru se naroča De- pozneje sklenili. f o pnpravnem času Dr. pl. Schrey dalje poroča o " w J ^ * V O 7 " ^ J AU T V J / X vUUJ V/ ^ LU L KJ ili l« Deželnemu odboru se na- odboru v prevdarek ter poročanje v prihodnjem zboro- dotično prošnji slovenskega učitelj skega društva gledé obravnavo z vlado ponoviti, in če je le mogoče, na ko- predplacil, in nasvetuje, to prošnjo izročiti deželnemu rist dežele naše dognati. roča, skrbeti za to, da se v poročilu o svojem delovanji vanji; predlog obveljá. postavljeni zneski dohodkov in stroškov prisilne délai- Konečno se šolski občini Radeški za šolsko zi- nice z dotičnimi zneski računskega sklepa v prihodnje danje dovoli brezobrestno posojilo 2000 gold, s tem po- vjemajo. 4. Poročilo deželnega odbora v drugih zade- gojern, da se prejšnji dolg 666 gold, vplača vsaj koncem 1881. leta, 1000 gold, novega posojila pa koncem vah prisilne delalnice se zadovoljno na znanje jemlje. Poslanec Dežman zagovarja deželni odbor ter ga skuša opravičiti, toda poročevalec Robič temu temeljito s šte-vilkami ugovarja in odsekovi predlogi obveljajo. Dr. vitez Savinšek poroča v imenu finančnega odseka o prihodnjem s traže nj i prisilne delalnice 1882. 7 in ostalih 1000 gold, koncem 1883. leta. sej a dne j ulij a. Gosp. dr. Vošnjak s svojimi družniki je izročil ljubljanske. Vojaško upravništvo je namreč za pri- interpelacijo c. kr. deželnemu predsedniku gledé hodnjo vojaško stražo zahtevalo 3500 gold, plačila rabe slovenskega jezika po c. kr. uradih na na leto od dežele; zatorej finančni odsek nasvetuje: vo- Kranjskem, in sicer Ali Je c. k. vladi znano, da se jaška straža v prisilni delalnici naj se odpravi ter usta- ukazi c. kr. justičnega ministerstva od novi civilna straža, katera pa 1800 gold, stroškov na 1867., št. septembra in 9396, potem ukazi kranj skega dežel- leto ne sme presezati, v poravnavo dotičnih stroškov nega predsedstva od 23. avgusta in 20. septembra leta AVUV/ JU V/ hJ JLLi V K7 L VU J f J^ V/A. UI T I V/ V% V V4 V/AJIJL m v*. a* v/ ¥ naj se taksa za 4 krajc. od vsacega prisiljenca povikša. 1869., štev. 2229 in 2450 y od 14. januarija 7 21. in 24. Baron Apfaltrern ugovarja odsekovemu predlogu julija 1870., štev. 69, 856 in 962 ter od 13. septembra rekši, da bode v speciální debati druge predloge stavil; 1878., št. i;51 zastran rabe slovenskega jezika niti pri grof Thurn se strinja z Apfaltrernovim ugovorom; c. kr. sodnijskih, niti pri političnih in finančnih uradih dr. Vošnjak omeni, da je kranjska dežela prevzela praktično niso izvršili? — 2) Ali hoče c. k. vlada gori prisilno delalnico tako rekoč s pogojem vojaške straže navedene ukaze ponoviti ter primerno potřebám sloven-in da bi bilo treba delati na to, da vlada zopet sama skega naroda razširjati in za to skrbeti, da se vsi c. prevzame prisilno delalnico v svoje oskrbovanje. Dr. kr. uradi na Kranjskem strogo po njih ravnajo? Zarnik poudarja, da v druzih deželah so enaki zavodi Gospod deželni predsednik je v eni prihodnjih sej ob daleč od mesta, kjer ni vojakov, Kranjska delalnica pa ljubil odgovoriti. se nahaja v mestu, kamor vojaška straža brez dolgega pota Poslanec Potočnik v svojem in druzih národnih lahko dospé. — Gosp. c. k. dež. predsednik Winkler poslancev imenu stavi in utemeljuje sledeci nujni pred- opomni, da dotične obravnave niso še dognane; različne log: Voli naj se poseben odsek, ki na podlagi zakona dežele stavile so različne nasvete, on bode zadevne ob- 25. maja 1880. prevdarja napravo lokalnih manjših že- ravnave študiral ter zahteve dežel. zbora priporočal na leznic na Kranjskem kot pripomoć 7 da se revnemu višem mestu. — V speciální debati bar. Apfaltrern na- ljudstvu zaslužek nakloni, in dotične nasvete svoje še svetuje: naj se vlada opozoruje na .7 m brambine v tem zasedanji predloži deželnemu zboru. Nasvèt se postave, katera določujeta, da je v o j a š t v u skrbeti tudi sprejme ter vsled tega v dotični odsek izvolijo poslanci za varnost v notranjem, zato naj tudi vprihodnje vo-jaki brezplačno stražijo prisilno delalnico Potočnik, N a v r a t i 1 » Dreo, Hoče var m Luk- 7 V ce bi vlada mann. temu vendar ne hotela ustreči, naj se pač civilna straža Dr. vitez Vesteneck poroča o deželno-odborni toda začasno buua aauaouu Vpelje , U(ŽACÍIUI VUUUI MC^ uaj uaotujJi pvmu^i uctauit»u V/UUUJUUJM UUVUIU UVVAUIMTIJIYIU pot, katera se mu bode primerna zdela v dosego te ter- kov v h i r a 1 n i c o. Nacrt te postave meri na to, da ti cvyi j JLîdj oc j)Oi\j t/ivuua jsuaaa, ivi. vitga t v-> o i Vy h u w a ^uiu^a \j ut^tiuu-uuuuim deželni odbor pa naj nastopi predlogi zastran oddajanja ubozih neozdravljivih bolni- jatve. Ta predlog enoglasno obvelja. se navedene osobe na stroške domovně občine iz bol- Dr. vitez Savinšek poroča v imenu finančnega nišnice oddajale v hiralnico, hiralnične stroške pa naj, odseka o proračunu zaklada prisilne dělal- čejih morda deželni zaklad začasno plača, dotične doni ce za leto 1880. (potrebščina 50.083 gold., základ movne občine povrnejo temu zakladu. Gospodarski od-36.343 gold., primanjkljej 13.740 gold.) in za leto 1881. sek nasvetuje, naj deželni zbor o tej postavi prestopi (potrebščina 51.608 gold., základ 38.425 gold., primanj- na dnevni red, deželnemu odboru pa naj se nalaga kljej 13.183 gold.), ki se potrdita ter sklene, da je pri- vprašanje zarad oskrbljevanja ubozih na vse strani pre manjkljeja pokriti iz deželnega zaklada. tehtati in prihodnj emu deželnemu zboru predložiti načrt Vitez Gutmansthal poroča v imenu finančnega postave zastran oskrbljevanja ubogih Poslanec dr. 221 Vo šiljak ugovarja odsekovemu predlogu razlagaje, da dečke izroči deželni vladi v prevdarek » u o 11 j c* uuocauïcuiu piuuiugu m. ^um^j^j v,^* v^c^iu« yn^* t v, v ut»i crw, - jj. je bolnišnica zlasti pozimi prenapolnjena ter da je treba koba Pajka iz Zaljne za cestarsko službo prošnja J a se izroči v tem obziru pomoči. V bolnišnico sprejeti se mora vsak deželnemu^ odboru v rešitev bolnik; če se po preteku treb mesecev pokaže da prošnja soseske Rein Je thai na Kočevskem zastran podpore za vodnjak se od bolnik neozdravljiv, předpisuje ministersk ukaz, takega bije, deželnemu odboru pa nalaga, kako drugo pomoćno bolnika poslati domovni občini, to pa provzročuje ve- sredstvo v tem obziru prirediti. liko stroškov, ki se vedno množijo, kajti leta 1866. zna- šali so bolnišnični oskrbovalni stroški 83.000 gold., Poslanec dr, Vošnjak v imenu finančnega odseka nasvetuje, naj se podpornému društvu pravni- 1881. preračunani so pa na 165.000 gold. Da bi se ških slušatelje v na Dunaji dovoli 30 gold, podpore za velikánsko to breme vsaj nekoliko odvrnilo deželnemu zakladu, namerava nasvetovana postava neozdrav- za kar ob veljá. iiarviauu y liaaiwi a v a uao v utu vaua ^uo ici v cm l± vj á Ijive bolnike iz bolnišnice oddajati v hiralnico k a j ti v naši bolnik tudi do 95 kr. na dan , med tem , ko bi jih hiralnica 1881. Poslanec dr. Poklukar za finančni odsek poroča o prošnji muzejskegasluge Ferd. Šulca in nasvetuje, oskrbovala oddaj a bolnišnici stane po 70 kr., v ptujih pa naj se Sulc imenuje muzejski „preparator" s stalno za njegovo osebo veljavno letno plačo 500 gold, po- julija leta 1880. in s pravico do štirih pet- po ) ^iv^v*. , ---*-------- 40 kr., in če se jih še več hiralnici čensi od po 35 kr. na dan. Razen teh denarstvenih letnic po 50 gold.; nasvet obveljá. obzirov priporoča se pa tako postopanje tudi iz člove- Dr. vitez Zavinšek nasvetuje vimenu finančnega koljubnega stališča, vsaj je dovolj znano, kako se takim odseka, naj se prošnja Franca Zajca, paznika prisilne delalnice, za odpis služninskega predplačila usliši; ---j------o / u u J ' revežem godi v svoji domačiji, kjer ni bolnišnic. Ker pa ni upati, da večina deželnega zbora sprejme nasve- obveljá. kar f » —^— ---j------ tovano postavo, nasvetuje dr. Vošnjak: naj se deželni Poslanec baron Taufferer poroča za gospodarski odbor pooblastuje, neozdravljive bolnike iz bolnišnice odsek o prošnji Višnjegorskega mestnega odbora, da bi oddajati v hiralnico, domovně občine pa naj povračajo se c. k. uradi iz Zatičine přestavili v Višnjo goro hiralnične stroške vsaj od tistega dne, kedar bodo po- in nasvetuje, naj se deželni zbor izreče za priporočilo zvane, bolnika iz hiralnice vzeti, pa tega ne storé ; ven- te preložitve pri deželni vladi. Ta predlog se potem dar naj se deželni odbor še tudi pooblastuje, v takih posebno izvanrednih slučaj ih hiralnične stroške^ do polovice prevzeti na deželni zaklad. ko ga poslanec dr. Žarni k priporoča, sprejme f Poslanec Š a vnik predlaga Konečno baron Taufferer za peticijski odsek 7 naj se prošnja kraj nega šolskega sveta v nasprotuje predloženi postavi, katera bi občinam nalo- Premu zastran podpore za šolski vrt priporoči c. kr. žila novo breme; če se namerava neozdravljive bolnike deželnemu šolskemu svetu, oddajati v hiralnico, nastane vprašanje : kako in kam. Razven Ljubljane nahajajo se taki zavodi majhni v nekaterih mestih. 7 a celó Poslanec dr. Z a r n i k priporoča nasvetovano postavo, in če bi ta ne obveljala, vsaj Vošnjakov predlog, ter razlaga, kako slabo se takim siromakom godi po občinah, ter navaja slučaj ko je neka ženska brez pomoči od občine skočila v Ljubljanico. — Pri glasovanji obveljá odsekov predlog, finančnemu odseku v Deželni zbor Štajarski. 14 slovenskih srenj iz Kozjanskega okraja 15 naj se 7 nemških srenj iz Lipniškega okraja prosilo je odpravijo ali vsaj prestrojijo na toliko strani napačni okrajni zastop i. Kaj je storila liberalna večina šta- jarskega zbora v GradciV No vrgla jih je pod klop! Vošnjakov nasvet pa se izroči pretres. Dr. vitez Vesteneck poroča za finančni odsek o prošnji občine Smartniške poleg Litije zastran posojila za šolsko zidanje in nasvetuje ^W-'xm» * v^i x . j vigia J ni jc jjuu. Vložilo je 679 nemških kmetskih srenj prošnjo naj se jim šolska bremena polajšajo in šolstvo skrči na let ter uvedejo koristne nedeljske šole. Bilo 7 naj se dovoli stonj. zbor ter so vse prošnje zopet vrgli pod klop ! je za- 1200 gld. posojila z obresti po 5%, ki je deželnemu zakladu povrniti v treh enakih obrokih koncem leta 1881., 1882. in 1883. — Poslanec S ve tec obširno in temeljito dokazuje, koliko je ta občina žrtvovala za šolo in kako potrebna je pomoči zdaj , Liberalci so rekli, da to ne gre pred deželni Zopet naj se ne je iz nemških kmetov 700 prošenj došlo ženijo nemaniči, postopači, dekle in hlapci, srenj a m, javni nravnosti meni nič tebi 7 nic, na škodo No ko Je brez njene lastne krivde treba popraviti šolo, v kateri komaj doděláni so se stropi podrli; konečno predlaga: naj se dovoli 2000 gold, posojila brez obresti, ki so povrniti po preteku treh let v treh enakih letnih obrokih. — Vitez . sicer m poštenemu krščanskemu življenju, prošnje vrgli so liberalni gospodje pod klop rekoč ne gre „čioveške svobodě" krčiti! in tudi te da 9 Vsi naši slovenski Gutmansthal predlaga, naj se le 1500 gold. pa pod istimi pogoji dovoli, katere je poslanec Sve tec nasvetoval ; — gosp. c. k. deželni predsednik Winkler poslanci so glasovali, naj bi se prošnje kmetov uslišale. Zlasti gosp. Herman je v izvrstnem govoru liberalce temeljito in pošteno oklestil očitajoc jim, koliko hudih nasledkov je uže imelo to da prejšnje politično dovoljevanje so leta 1868. odpravili ženitvi nemaničev. in poslanec Grasselli oba prav živo priporočata Svetčev predlog; baron Apfaltrern ga spodbija; dr. ni. Schrey pa nasvetuje, naj se dovoli 1500 gold. Nasvetoval Tudi Je na] se presto pi na staro navado nazaj. dr. Domin ku š se je krepko potegnil za koristi kmetskega stanu. Jedro njegovemu vrlemu govoru bilo je: krivično je srenjam vedno dolžnosti in bremena posojila brez obresti, ki naj se povrne v treh enakih , 1882. in 1883. Zdaj vitez Toda vse bilo obrokih koncem leta 1881. Gutmannsthal prekliče svoj nasvet ter glasuje za bolj neugodni Schreyev predlog, kateri je konečno obveljal. Vitez Gariboldi poroča za gospodarski odsek in nasvetuje; občini Zgornji Logatec se dovoli, neko vojno odškodnino 765 gold. 93 kr. porabiti za izvanredne obČinske potrebščine, kar obveljá. nalagati, a nobenih pravic priznavati, je zastonj. Liberalna večina je bila gluha in šlepa za najopravičenejše prošnje kmetskega prebivalstva. klop metati znaj o liberalci spodar u druzega nič. pravi „ Pod Slov. Go- Ceski deželni zbor. Geski zbor je bil končan v soboto po razpravi vladne naredbe gledé jezika. Nemšk č L/ WU1UUU.W f^vvi v WUUÍUVJ , »m» * ^ i w V-» V^ j u u i n M« V UJ o U. I« T v Viuu j Vsled poročila poslanca Laschana v imenu peti- stavila predlog, naj se od mnogih nemških občin prot je cijskega odseka se prošnja premskega učitelja za P lj vpeljavo kmetijskega poduka na ponavljavnih šolah za zboru izročene prošnje vlad ces keg a jezika deželnemu j o v odobrenj ; 228 národna manjšina pa je stavila predlog, naj se o predlogu večinskem presto pi na dnevni red. Obravnava je bila oštra, in če tudi so se Čehi borili krepko, vendar niso ne za trenutek prestopili meje zmernosti in parlamentarne dostojnosti. Al vse ni pomagalo nič; nemci ostali so nemcurji, ki nočejo veljati dati narodne ravnopravnosti, in s 125 glasovi proti 81 je obveljal nem-čurski sklep. — Vlada in krona imate zdaj nov dokaz, da se s sedanjo večino českega zbora ne more priti do nikake sprave, in da je neobhodno potrebno, da se razpusti deželni zbor in po novih volitvah poskusi dobiti pomirljiva večina. Deželni zbor salcburški. Ta deželni zbor je edini, ki je sklenil, da učitelji smejo tuđi službo eerkovnikov opravljati; v tem zboru je bilo dovoljenje na 10 let podaljšano. Nadškof je toplo priporočal to, rekši, da si učitelji na ljudskih Šolah s cerkovništvom svoje dohodke izdatno pomnožijo, ker vsako leto ti dohodki 16 364 gold. 18 kr. znašajo. Poleg tega so tudi ustanove, katere cerkovnikom dajejo prosto stanovanje. Deželni zbor goriški. 6. seja, 30. junija t. 1. (Konec.) Prišla je dalje na vrsto razprava o razvrstitvi nekaterih skladovnih cest. (Por. za deželni zbor g. Gasser). Ena cesta na Tominskem in ena na Gorenjem Krasu ste spoznani za kladovni; izmed skladovnih zbrisane pa so 3 (1 na Tominskem, 2 na Krasu). — Por. A bra m poroča^ o razdelitvi občinskih zemljišč v Brdih (v St* Lovrencu). — Ustanovljen je en stipendij 400 gold, za enega rezlarja in strugarja, ki bi se hotel iti učit to umetnijo v tehnologični muzej na Dunaji. — Drug stipendij 300 gold, je zbor ustanovil za enega pleteniČarja (za izdelovanje jerbasov, košev in za obdelovanje bek), ki pojde tudi v tehnologični muzej v Beč. — Poravnali so se neki stroški za bolniš-nico usmiljenih bratov v Gorici. Dovoljenih je tudi za to-isto bolnišnico 13.000 gold., da se zviša in razširi, da bode mogla sprejemati vse blaz ne naše dežele. Za mrtvašnico v bohiišnici je dovolil zbor 258 gold. — Računski sklepi dež. in stip. zaloga potrjeni (poroč. Tonkli in Povše); sprejeta tudi proračuna dež.-obč. in zemljiščno-odveznega zaloga za 11. 1880. in 1881. (poroč. Tonkli). Doklada za poslednji zalog znaša 9°/0. — Proračuna dež. zavoda za gluhoneme pro 1880. in 1881. (poroč. Tonkli) potrjena. — Peticije. Vseh 23 koperskih učit. pripravnikov prošnjo za podporo (poroč. Maurovič) je zbor odbil za to, ker uživajo že državno podporo, ker njih 14 v kratkem 4. tečaj končá, ker je dežela z učitelji uže preskrbljena in ker so finance slabe. — Dvěma dijakoma v Kloster-neuburgu je dovoljena podpora 60 gold, za 1. 1880. — Odboru za morsko kopelj na Gradu (otoku) je dovoljenih 400 gld. podpore. — Cez prošnjo kat.-polit, društva Cepovanskega, da naj bi imela županstva pravico, ne dovoliti ženitve takim osebam, ki so brez premoženja ali zaslužka — prestopil je zbor na dnevni red. Posl. Faganel je razlagal na-sledke svobodné ženitve in stavil predlog: Deželni odbor naj pošlje vladi prošnjo, da bi ona napravila za državni zbor nacrt postave, po katerem naj bi bil vsa-kdo, ki služi zunaj domaćega kraja, dolžan plačevati 5% zaslužka v domačo občinsko denarnico. Ker je imel glavar ta nasvet za samostalen in nezvezan^s prejš-njim predlogom , ni dal o njem glasovati. — Še kakih 11 — 12 prošinj je bilo; zbor je nekatere uslišal, druge zavrnil. (Poročilo o VII. to je, zadnji seji prihodnjie). Deželni zbor TržaŠki. Strašansk škandal so Lahoni po poročilu ,,Soče" v tej zbornici naredili preteklo sredo, ko je o nekem predlogu se glasovalo i men oma. Ko se namreč beró imena poslancev, glasuje gosp. Gorjup slovensko in reče ,,ne"; na to nastane mrmranje na galeriji; za njim glasuje gosp. Nabergoj, ki se je bil uže poprej, ko je bil poklican, oglasil „tukaj", še glasneje „ne"; in koj se razburi nevolja v dvorani in na galeriji. V splošni zmešnjavi vstane poslanec Ar tel li ter klice na pomoč dež. glavarja, naj nikar ne dopušča, da se v tržaškem zboru, kojega poslovni jezik je i talijanski, govori slovenski! — Dež. glavar posvari slov. poslanca. Ko se drugič beró imena, glasuje Gorjup zopet z besedo ne. A zdaj ci nastane strašansk hrup v zbornici, upitje, sikanje in na galeriji začnó tudi prav pobalinsko žvižgati. In zopet se vzdigne poslanec Artelli rekoč, da je postopanje poslancev Gorjupa in Nabergoj a premišljeno provokatorično. Ko se poleže nevihta, po-zovejo se tretjič poslanci po imenu in ponové se še huje poprejšnji prizori. Predsednik ne more več narediti mirú; žvižganje, sikanje, upitje in ropotanje vskipelo je do vrhunca. Poslanec Nabergoj poudarja z mogočnim glasom, da ima pravico, glasovati v svojem maternem jeziku; na to mu odgovarjajo, da je v Trstu, za mesto iu okolico, en sam jezik poslovni jezik deželnega zbora, in ta da je i talijanski, on pa da je dražljivec (pro-vocatore) ; Nabergoj pa odvraća, da so dražljivci oni, ki hočej o zabraniti njemu in njegovim tovaršem rabo materinščine. Slednjič vstane poslanec Artelli in zapusti protestovaje zbornico, večina poslancev jo udari za njim in seje je bil konec. — Tako imel bi slovenski jezik povsod pankrt biti! — V soboto je je bil zbor sklenjen. Naši dopisi. Iz južne Rusije 1. jul. — Rusija srce je slovanstva. Ce tudi tù zemskega raja najti ni, vendar-le mislim, da je koristno in tudi potrebno, da se Slovenci živo za Rusijo zanimajo. Slovenci so sploh pridni in delavni, tudi, osobito Kranjci, bistroumni; pri vsem tem gre mar-sikateremu v svoji domovini slabo. Z velikim trudom se komaj preživi. Mnogo Slovencev toraj podalo se je uže v dalnje, tuje kraje sreče iskat, šli so v Ameriko. Ali tje je daleč, tudi se tam marsikateremu ne posreći. — Cudno se mi zdi, da se še nič Slovencev v Rusijo preselilo ni. — Nemcev je tukaj kaj mnogo naseijenih, katerim se tudi prav dobro godi. Tudi je nekaj srb-skih in bolgarskih kolonij ; celó franeoskih, a slovenske ni ene. Res čudno, da se Slovenci rajši čez daljno morje med ptuje amerikanajto pleme spuščajo, kot v bližnjo z bratskim narodom naseljeno Rusijo. Vzrokov temu postopanju ne vem. — Přetečena zima je bila tukaj kaj dolga in oštra, kakoršne se še celó stari ljudje ne spominjajo. V nekaterih krajih je popolnem krma pošla, tako, da je mnogo goveje živine in ovác pogi-nilo. In ker so ravno ovce pri poljedelcih južne Rusije najveće bogastvo, so nekateri, posebno v Krimu, mnogo škode trpeli. Kajti eni so, kakor sem v ruskih časo-pisih citai, polovico, da, celó tri četrti svojih Čed vsled hudega mraza in pičle krme izgubili. To tukaj mnogo znači, kajti ruskih Nemcev v obče ne smem kranjskemu kmetu primerjati. Tu so ljudje bogati, in imajo po 300.000, 500.000 rubljev, nekateri celó milijon in več premoženja, čeravno so bili nemaniči, ko so iz nemških dežel sem prišli. — Kolikor iz raznih tukajšnjih časo-pisov poyzamem, smemo se v Rusiji sploh dobre letine nadjati. Al poluostrov Krim je tudi v tem smislu letos 4 229 kaj ne3rečeo. Tam bilo je zadnja leta kaj dobro. To kaže nam povzdiga zemeljske cene. Pred 10 leti kupila se je tam desetina zemlje za 6 ali 10 rubljev, a prošlo jesen stala je 30 do 40 rubljev. Letos pak je Krim skoro celo spomlad brez dežja, tako, da ne bode tam ne žita ne mrve , in naseljstvo pade vsled tega v premoženji za nekoliko let nazaj. Sploh pak, kakor sem rekel, polja lepo stojé. Drugi pot bolj natanko in več. v Albert Jasene. Od zdoljne Krke 10. julija. — Če je kdaj vesela nada boljše prihodnosti kmeta prevarila, tako letos ga je popolno. Tu po Dolenjskem ni slišati druzega, če le par kmetov skupaj pride, ko jadikovanje : kaj bo? kako bomo živeli? Po enih krajih je toča uničila kmetu ves up, po druzih pa mu ga je zavoljo dolzega deževja silno malo ostalo. Spomladi se je vsacemu , ki je po-gledal lepo strn, moralo srce smejati ; in siromak je voljno trpel glad, upajoc, da mu bo kmalu konec. A zdaj! zdaj pa vsak pobeša tužen glavo, ko vidi prazno rženo klasje in pa snetjavo , na pol prazno in nekako suhljato pšenico. Tudi krme se je nako3ilo petino manj ko lani; in koruza je po dolgi moči jako trpela, tako da tudi od nje ni kaj prida pričakovati. Edini krompir nara še obeta dober pridelek, če bo le mož-beseda ostal. — Trta, kar je ni zimski mraz uničil, je spomladi lepo kazala; vinogradniki so se toiažili, da Če tudi je mnogo trt pozeblo, bodo pa ostale toliko več in boljega grozdja^ dale. Al tudi ta račun je bil brez oštirja storjen. Čudno spremenljivo vreme, kmalu solnce, kmalu dež, je trti močno škodovalo; največ pa jej je škodoval dež med cvetjem. Po tukajšnji okolici je malo gospodarjev, da bi imeli vsa lastna zemljišča ; eden ima manj, drugi več zemlje od grajščine v naj emu, zato jih pa slaba letina toliko huje zadene in dostikrat v dol-gove potisne, iz katerih si ne morejo več pomagati. — Sploh je pa vinski pridelek edini vir, iz katerega kmet dobiva denar za davke, obleko družini in druge Btroške ; dostikrat mu mora vinograd tudi k živežu pomagati. Misliti si je toraj lahko skrb revnega kmeta, kako bo plaçai davke in poravnal druge stroške, ko vidi uže naprej, da vinski pridelek za to ne bo zado-stoval. — Ce trta dobro kaže, dobi kmet v sili od svojega navadnega posojevalca vendar še precej lahko, če tudi za velike obresti, denar „na mošt", kdo bi mu pa letos kaj na mošt dal, ko vidi, da ga ne bo ? — Bog daj, da bi se vsaj sl. c. k. vlada revežev usmilila, in jim z iz terj e vanj em davkov pomoči prizanašala; drugače bo reva še veča in berače v čedalje več. — Naj tu povem, kar mi je pred malo Časom pripovedoval spo-štovan občinsk svetovalec in ob enem cenilec, ki je pred 14 dnevi hodil z davkovskim eksekutorjem po kostanjeviški občini cenit za davke zarubljeno blagó. Tako-le mi je pripovedoval: Kamor sva z eksekutorjem prišla, so naji enako pozdravili : „zakaj prideta zdaj, ko še jesti nimamo kaj ? Kako hoćemo zdaj davke plačati, ko nikjer ni denarja še za koruzo dobiti ?" Pri mnogih hišah nisva gospodarja dobila domá, ker je šel z vrečo pod pazduho iskat žita na pósodo, ker za kupiti ga tako ni denarja. Srečala sva enega tacega gospodarja, ki je tri dni okoli hodil ter prosil ali žita ali pa denarja na posodo, pa přišel je domů s prazno vrečo; doma pa ga je Čakala kopica golih in gladnih otrok, kateri uže več tednov niso druzega vžili ko salato, a to kakošno? — pusto ko osât, brez kisa in olja; le nekoliko mleka, čeje tako srečen, da ga ima, vlije na njo. Pravil mi je, da je přišel v neko hišo v Prušni vasi, kjer je imela gospodinja par tednov stare dvoj-čeke; reva, vsa sestradana, pravila mu je, da nima kaj jesti ko salato z mlekom. Kar je našel v eni hiši, to v drugi; niô ko glad in pa gole otroke. V vsi ime- novani vasi je bilo treba rubiti gospodarje; a dobila sta tudi v celi vasi eno prase, da^ga je bilo moč zarubiti, ker druzega blaga ni bilo. Ce ima kdo kak rep pri hiši, pa ni njegov. — Ni toraj čudo, da ljudstvo blagoslavlja naše narodne poslance, ko čuje, kako^ možato se potegujejo za to, da bi se davki o bolj prilične m času pobirali. *) S Prema 2. julija. (Učitelj posnemanja vreden.) Koliko da učitelj, ako ves gori za svoj uzvišeni poklic, na ljudski šoli pri svoji mladeži dobrega storiti zamore, kaže najjasnejše to, da je tukajšnji gospod učitelj, Matija R ant, s svojo Šolsko mladežjo letos do 23. junija t. 1. sledeče ogromno število kmetijstvu škodljivih mr-česov pokončal. 23. junija t. 1. je bilo zvečer pri sv. Heleni popaljenih 520.000 tuturjevih po vi tko v z najmanj 3 milijoni in 120.000 jajčki. Nadalje 479.586 po uba-darjih odgriznenih sadkov s 479.586 jajčki. Skupaj tedaj 999.586 gnjezd s 3 milijoni in 599.586 jajčki. Tako zgleden učitelj s svojimi pridnimi šolskimi otroci zasluži javno pohvalo in posnemanje. S Turjaka 30. jun. — Na sv. Petra dan popoludne proti večeru smo videli 3 kosce, ki so blizo dolenjske ceste pod gostilno ,,Pri zelenem hribu", menda na trav-niku ljubljanskega magistrata, — kakor nam se je pove-dalo — v pohujšanje memogredočega občinstva travo kosili. Govorili so ljudje, da ima omenjeni travnik někdo v najemu iz Studenca pod Ljubljano in da so bili ti kosci od tamkaj domá. Ne daleč proč od teh pridnih koscev je kosilo spet nekaj druzih koscev poleg hiše Lebnovega Jožeta iz Rudnika, ti so pa pri svojem delu še prav vriskali in upili kot divjaki, ter se tako na dvojni način zoper veliki praznik pregrešili. V celi okolici daleč okoli ni bilo videti nobenih druzih delavcev. Prav veselilo nas je slišati, kako so se pošteni ondotni kmetje vsled tega skrunenja velicega praznika na one razsajavce ježili. — Videli smo pa ta dan tudi, kako neotesani so še vedno nekateri fantje ljubljanske okolice; peljal se je namreč nekdo po cesti proti Žeg-nanemu Studencu, pa dva fanta sta se za roke přijela in sta po sredi ceste vštric šla, da se je moral voznik z vozom jih ogniti, sicer bi bil brž ko ne še kaj nepri-jetnega skupil od teh dveh neotesancev. Iz Ljubljane. — Včeraj popoldne okoli 6. ure je bil končan deželni zbor po zadnjem hudem boji med narodno in ustavoverno stranko. Imel je 13 javnih séj. Razprave so se do 8. seje mirno vršile. V tej seji pa je ustavoverska stranka prav s trte iz vila burno debato s predlogom, v katerem naj se vitezu dr. Kal ten eg« gerju, deželnemu glavarju in glavarju ustavoverske stranke, ,,v imenu dežele" izreče zahvala za njegovo delovanje o reservistnem zakladu. To je bila gola provokacija nasproti národni stranki. Odslej naprej pa so se ponavljali viharji v zbornici skor v vsaki seji, kajti za deželo najkoristnejši predlogi národnih poslancev bili so zmerom zavrženi z večino nasprotnih glasov. 19 glasov proti 16, — to je o tacih predlogih zmerom bil gotov sklep , če tudi so narodni poslanci jih zago-varjali s temeljitimi razlogi. Celó c. k. deželnega predsednika gosp. Winklerja so jeli po judovskih časnikih hudo napadati, češ, da ni bránil c. k. uradnikov, čeravno so naši poslanci ob pravi priliki udarjali le po agitacijah tistih okrajnih glavarjev, o katerih so stenografični zapisniki od leta 1878. o volitvah za kupčijsko zbornico in za deželni zbor tako žive priče, da se mora vsak trezen člověk čuditi predrz- *) Nadlogo, ki jo konečno dopis omenja, smo izbrisali, kajti po ranjcem P. se ne smejo meriti vsi, in ravno njegov naslednik bo gotovo mož celó druzega značaja kot je bil P* Requiescat in pace! nosti, da si je kdo upal, se danjem u c. kr. dežel- Kamnika vrnivši se „Sokoli" in pevci ljubljan- nemu predsedniku očitati, da ni bránil tak i b ske čitalnice nam pripovedujejo, kako so bili sprejeti o Gledé na vse to je svojem izletu tje. Vsa pot od Ljubljane do Kamnika je strankarskih birokratovi! da bila pot proslavljanja pokali so moznarji rodne zastave, v Trzini in Mengšu je přišel k vihrale na-sprejemu letošnji illegalno skrpani zbor celemu svetu kazal, tak zbor nikakor ne more delovati na blagor deželi, in da narodnim poslancem, ki zastopajo občinski odbor z vrlima županoma J. Ložar in A. Skok. 95°/ A A y X I-l Vi M) XJL & U Vi ia A JuU, I'VUXMIUV^ Hl J XVI AiUUUV^V« j V/ V v^ slov. naroda in želi j o v mirni spravi delati Kaj pa še e v na korist deželi, ne ostaja druzega, nego to, da položijo mandate 9 ako ne bi volja bila sl. mini- sterstvo izpolniti prošnjo narodnih poslancev, uže v pred- in petje in zadnjem zboru za razpust tega zbora mu izrečeno. Kamniku! Vse mesto okinčano z zasta-vami, silna množica navdušenih meščanov in okoličanov, prisrčni pozdravi in odzdravi, govori, napitnice, godba kdo bi bil v stanu popisati vse, s čemer je Kamnik slavil Ljubljančane in sijajno kazal narodno Centralnemu odboru družbe kmetijske je došlo svoje lice pod novim županom g. dr. Samcem. Sploh poročilo, da namesto umrlega preblagega gospoda grofa bil je dan vesel in slaven za oboje, Ljubljančane in Josipa Barbota je bila 4. dne t. m. na gradu Rakov- Kamničane. niku nova volitev predstojnika in 4 odbornikov kme- _ tijske podružnice Mirniške, pri kateri je bil gosp. baron Ludevik Berg, grajščak v Mokronogu, enoglasno za Novičar iz domaćih predstojnika izvoljen, za odbornike pa po većini glasov bili so izbrani: gosp. Janez S chu lier, župnik v Trebelnem, gosp. Josip Gr čar, župnik pri sv. Trojici tujih dežel. gosp. Rajmund Vašic, grajščak v Skrlevu in pa gosp Anton Blagne, grajščinski oskrbnik v Rakovniku. Centralni odbor je radostno pozdravil novi odbor Mirniške kmetijske podružnice. Britek vtis po vsem mestu je naredilo v soboto nenadno sporočilo iz Brna, da je ondi ces. namestnik vitez Kallina, bivši c. kr. deželni predsednik Kranjski, nagloma za mrtvudom umrl prav tišti dan, ko je zarad uže več časa trajajoče bolehnosti imel dopust na-stopiti v toplice Gasteinske. Hvaležen spomin ostane vrlemu gospodu zagotovljen tudi pri našem slovenskem narodu, kajti spoštoval ga je kot možá v vseh zadevah pravičnega, ki tudi pri vele važnih volitvah državnih ni dopustil, da bi bila birokracija tako silovito volilce f begala, kakor se je to godilo pod njegovim prednikom in tako mu gre tudi čast in hvala, da je se danjemu gosp. deželnemu predsedniku pot ogladil za objektiviteto in pravico. Visoko cenil ga je tudi ministerstva pred- sednik grof Taaffe y ki Je sprevodu přišel z Dunaja v Brno. Bodi mu zemljica lahka! Ravnokar nam je došlo žalostno naznanilo, da je gosp. Andrejů Praprotniku, ravnatelju in nad- učitelju 1. mestne ljudske šole, predraga mu soproga gospá Kl o tilda, po rojstvu Žagarjeva, po dolgi bo- lezni umrla.v Pogreb je jutri ob 5. uri popoldne. Iz St. Vida pri Zatičini 13. dne t. m. se nam poroča, da je v nedeljo zvečer umrl na Selu pri Pluski Fr. baron Wolkensberg, c. kr. polkovnik v pokoji posestnik grajščine )) Selo Pogreb je bil danes 14. t. m. ivi* \j i jlv\j v i. i. i x\. v jjurvwjij pri Sentvidu na Dolenjskem. )) Una vitlana ,, Windisch1 ( i slika s črno Albrehta Diirer-ja). Pri svojih studijah o zgodovini naših domačih umetnosti našel sem jako zanimivo notico v krasni Thausingovi knjigi, ki popisuje slavnega Albrehta Durer ja. Glasi se po besedah tako-le: „Dokaz velike vrednosti, da je slavni mojster slikarstva Albreht Dû- leta 1505. přišel v Benetke, daje nam slika rer uže sedaj v posestvu Mr. Dauby Seymour a v Londonu, katera predočuje veliko žensko glavo ovito z ruto, z zatis-njenimi očmí, z odprtimi ustrni, v katerih se vidijo zobje. Na to podobo zapisal je Durer lastnorocno besede: Una vi 11 ana „Windisch 1505" in mojstrov mono- gram". Tedaj kmetica (villana) Slovenka, katero je Diirer narisal, potovaje v Italijo. Opomniti hočem tukaj, da je po tradiciji Durer na poti v Italijo v Kamniku Dunaja. Cesar je v Carigrad za Turčijo po- To je pomen- slal novega poročnika barona Calice-a. ljivo, kajti ondi se pripravljajo velevažni dogodki. Bivši minister Stremajer je imenovan za pod-predsednika c. k. najvišje sodnije z letno plačo 10.000 „Slov. Gosp." piše o svojem rojaku, kiga dobro pozná, da je dr. Stremajer podoben kosu kruha na obeh stra-neh s putrom pomazanému, ki vselej pade na maatno stran, vrzi ga kamor hočeš. Iz Bero lina. kongresu zastopnikov evropskih velikih vlad je bilo soglasno sklenjeno, turško vlado pozvati, da do njej odločenega zadnjega obroka odgovori, ali hoče ali noče izvršiti vse, ker so vlade v lanskem kongresu doloČile ; če ne odgovori do odločenega časa, jo bodo s silo primorali do tega. Al kakor se za gotovo pripoveduje, Turčija noče vstreči željara Evrope in se uže dalje časa pripravlja na boj. No, prav je, da bode vsaj enkrat popolno konec azijat-skega trinoštva! Iz Rima. — 27. dne junija se je tudi tukaj slovesno obhajala tisočletnica slovanskega cerk-venega jezika (slov. liturgije) v cerkvi sv. Jeronima degli Schiavoni. Kanonik Crnčić je osnoval to svečanost; pater Ivančevič je z asistenco dveh mladih duhovnikov dalmatinskih sv. mašo bral v staroslověnském jeziku, mladi hrvatski kleriki iz zavoda „Propagande" pa so na koru peli hrvatske cerkvene pesmi. Po dovršeni službi Božji pa so deležniki lepe svečanosti obědovali pri kanoniku Crnčiću, ki je pri obedu priču-jočim poročal ? da so sv. Oče osnovo navedene svečanosti radostni na znanje vzeli. Poro- čevalec te svečanosti obžaluje, da se slovanska liturgija kredo od na Hrvatskem zanemarja in da se osobito Senjska die- ceza ne poslužuje več pravic, sv. mašo brati v sloven- skem jeziku. kaj. Iz Rusije. Mnogo žalostnih dogodeb imamo tu Danske stepe je nebrojno število kobilic napadlo i ko so tukaj vse rastlinstvo pokončale, so se vlekle proti jugu. Okoli Odese so se v groznem številu prikazali žitni kukci; da bi jih pokončali, je 14 kompanij voja-kov iz Odese v to okolico marširalo. ' Iz Turcije. Turčija je popolno oborožena za nov boj. Tudi Grčija se oborožuje; Albanezi pa so uže ob-oroženi. Podoba je, da Berolinska konferenca ni mirú vtrdila. Popravek. V zadnji list se je vrinilo več tiskarnih po- bolan ležal, in hišnemu gospodarju za njegovo gostoljub- greškov, med katerimi treba posebno popraviti to, nost narisal neko podobo. Morebiti ravno to? P. pl. Radies. da „klub narodnih poslancev" je nesrečnim Dolenjcem daroval 70 gld., ne pa 10. Odgovorni vrednik: Alojz! Majer. Tisk in založba : J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.