g e o g r a f s k i o b z o r n i k30 31 Predavanja Ljubljanskega geografskega društva v letu 2008 Ljubljansko geografsko društvo že vrsto let organizira poljudna in stro- kovna potopisna predavanja, ki so na- menjena tako geografom, ljubiteljem geografije in potovanj. V letu 2008 smo v okviru društva v jesenskem semestru uspešno organizirali tri predavanja, v spomladanskem seme- stru pa nas čakajo še štiri. V oktobru nas je Boris Ferk popeljal na enome- sečni potep po Kubi, ki smo ga zače- li v Havani, kjer smo se čudili arhitek- turnemu razkroju, nadaljevali na za- hodu v tropskem krasu, nato na bolj črnskem, naravnem in veselem jugu, notranjosti polni kolonialne arhitek- ture ter na prelepih plažah koralne- ga grebena. Sledilo je raziskovanje vzrokov nastajanja peščenih sipin in vmesnih "skrivnostnih jezer" in drugih značilnostih oblikovanja pokrajine v suhih predelih. Dr. Andrej Kranjc nam je namreč predstavil del največje azij- ske puščave Gobi, imenovane Badain Jaran v Notranji Mongoliji (Kitajska). To območje je še posebej zanimivo, saj je bilo še nedolgo tega zaprto za tujce. V zadnjem predavanju jesen- skega sklopa pa nas je pot vodila po ekskurziji študentov geografije, ki so obiskali pokrajinsko izredno raznoli- ko latinskoameriško državo Ekvador z Galapagosom. Predavanja, ki predstavljajo najširšo dejavnost društva najpogosteje vo- dijo geografi ali posamezniki, ki so že bili v določeni državi in so z ge- ografskimi značilnostmi in proble- matiko območja dobro seznanjeni. Potopisno predavanje enkrat letno vodijo tudi študentje, člani Društva mladih geografov, ki s svojim iskri- vejšim pogledom na svet še posebej popestrijo svojo predstavitev. Izbrani predavatelji udeležence na prijeten, dinamičen in slikovit način popelje- jo v daljne predele sveta. Z nazor- no predstavitvijo tako glavnih fizič- nih in družbenogeografskih prvin ter kulturnih, političnih in etničnih značil- nosti posameznih območij poskušajo predstaviti svoja edinstvena in nad- vse zanimiva doživetja. Na predavanja Ljubljanskega geo- grafskega društva Vas vljudno vabi- mo tudi v letu 2009. Predavanja po- tekajo vsak tretji torek v mesecu ob 19. Uri v dvorani Zemljepisnega mu- zeja GIAM ZRC SAZU na Gosposki ulici 16 v Ljubljani. Kot že vrsto let bodo tudi v letu 2009 potekala pra- viloma štirikrat v spomladanskem in trikrat v jesenskem obdobju. Zaradi nepredvidljivih dogodkov si pridru- žujemo pravico do spremembe pro- grama. Ob koncu bi se našim ude- ležencem potopisnih predavanj radi še posebej zahvalili za velik obisk v letu 2008, hkrati pa vas ob tej pri- ložnosti vabimo, da se nam pridruži- te tudi v prihodnje. Napoved predavanj spomladi 2009 20. januar 2009, Miha Kosi: Od Ljubljane do Jeruzalema A. D. 2007 - po poti prve križarske vojne Križarske vojne so nedvomno eden tistih tipičnih pojavov srednjega veka, ki je ostal trdno zakoreninjen tudi v vsakdanjih popularnih predstavah. Na eni strani je vedno buril domišljijo s podobami o vojnih pohodih, slavnih osvajanjih in pustolovščinah, na drugi zbujal kontroverznost z očitki o ver- skem fanatizmu, netolerantnosti, ple- njenju in krvavih pokolih. Resnica bo verjetno nekje sredi. Dr. zgodovine in diplomirani geo- graf Miha Kosi je z dvema kolego- ma iz študentskih let v pozni po- mladi 2007 skušal podoživeti pot vojsk prve križarske vojne (1096– 1099) od Ljubljane do Jeruzalema (in nazaj). Z avtom so potovali preko Balkana do Istanbula in nato preko velikega dela Turčije, Sirije in poročilo, napoved Eno izmed "čudežnih jezer" v puščavi Badain Jaran (foto: Andrej Kranjc). g e o g r a f s k i o b z o r n i k32 33 Jordanije do Izraela, s povratkom z ladjo preko Cipra. Strokovno- potopisno predavanje bo prikazalo utrip prastarih prestolnic in bazar- jev Bližnjega Vzhoda od Istanbula, Konye, Edese, Antiohije, Alepa in Damaska do Jeruzalema ter bisere še danes ohranjene arhitekture kri- žarskih gradov. Predavanje bo temeljilo na diapo- zitivih, historičnih zemljevidih in re- konstrukcijah. 17. februar 2009, Bojan Erhartič: Jemen Jemen je (iz)jemen, trdi moj popotni predhodnik. Vendar – roko na srce – vsaka dežela je izjemna. Kaj je tisto, kar v Jemnu človeka prav posebej navduši in nagovori? Prav gotovo prestolnica Sana, živi, verjetno pa tudi največji muzej na prostem, ki se ponaša z bogato ornamentirano arhitekturo. Puščava človeka tako ali tako vedno in pov- sod neizmerno nagovori, v druž- bi beduinov pa še posebej. In oaze, te zelene zaplate sredi puščave in suhih dolin nekdaj mogočnih vodo- tokov! V njih pa takšne vasi, da si jih človek še v sanjah težko predstavlja! Toplo turkizno Arabsko morje, ob- dano z vulkani, spere z nas puščavski pesek in popotni prah. Obogateni z izkušnjo Indijskega ocena se umak- nemo v prijetno hladno zavetje Jemenskega višavja na zahodu deže- le s 3700 m visokimi gorami, na po- bočjih katerih se bohotijo neskonč- ne terase kave in kata ter vasice, ki kot orlova gnezda kraljujejo nad do- linami. Piko na i v mozaiku izjemnosti nare- di otok Sokotra, znan po svojstve- nem rastlinstvu in živalstvu, kakršne- ga ne najdemo nikjer drugje na svetu. Jemen je resnično izjemen! 17. marec 2009, Jurij Senegačnik: Mali – sahelska država treh podnebnih pasov Mali je sicer ena najrevnejših držav v Afriki in na svetu, vendar predstavlja primer relativno stabilnega politične- ga in gospodarskega razvoja v sahel- skem delu afriške celine. Državo se- stavljajo trije podnebni in vegetacij- ski pasovi, pri čemer nas bo preda- vatelj popeljal v savanski in sahelski pas. Ogledali si bomo nekatere naj- večje kraje in najbolj znana turistič- na središča, kot so mesto Djenne ter dežela Dogonov. Seznanili se bomo z glavnimi razvojnimi problemi drža- ve, ki je znana predvsem kot izvozni- ca bombaža. 21. april 2009, Jurij Kunaver: Beneška Slovenija, iluzija in realnost Predavatelj je zadnja leta večkrat ob- iskal Beneško Slovenijo, zlasti Tersko dolino, zaradi sodelovanja v edini novejši knjigi o tem obrobnem slo- venskem narodnostnem ozemlju. Beneška Slovenija je preširok pojem, da bi si z njegovo pomočjo lahko na- enkrat predstavljali vso pokrajinsko pestrost tega zanimivega območja na prehodu iz Furlanske nižine v Julijske Predalpe. Najbolj jasno se vsiljuje raz- likovanje med vzhodnim, najobširnej- šim območjem Nadiških dolin, med srednjim delom, ki je pokrajinsko naj- bolj zapleten, to je na območju obči- ne Tipane in med zahodnim, od meja Slovenije najbolj oddaljenim in teri- torijalno najmanjšim delom na ob- močju Terske doline. Vsak od teh predelov, ki bolj ali manj sovpada- jo s porečji Nadiže, Karnahte in Tera, ima svoje specifične značilnosti, ki se odražajo tako v dialektu, v navezano- sti na bližnje furlanske kraje in v zna- čilnostih prebivalstva. Med njimi je v podolžni smeri zaradi prevladujoče meridianske smeri slemen razmero- ma malo povezav. Sploh so bile zlasti reliefne značilnosti Beneške Slovenije najbrž eden od poglavitnih dejavni- kov, ki so vplivali na ločenost tega ozemlja od matičnega naroda. Zato je tudi v sedanjih razmerah povsem odprtih meja verjetno iluzorno pred- stavljati si, da bo Beneška Slovenija z osrednjo Slovenijo v prihodnosti bi- stveno bolj povezana kot je bila v preteklosti. Za kaj takega bi mora- lo tudi pri matičnem narodu vladati za lastne manjšine več zanimanja in skrbi. Predavatelj bo svoje z diapozi- tivi ilustrirano predavanje popestril z vtisi tudi iz krajev, kamor pod dolgim grebenom Velike gore ali pa v jame kraške Bernadije bolj redko zaidejo obiskovalci iz Slovenije. Katarina Polajnar Geografski večeri Ljubljanskega geografskega društva v letu 2008 V letu 2008 smo nadaljevali z geograf- skimi večeri Ljubljanskega geografske- ga društva, ki potekajo dvakrat v spo- mladanskem in dvakrat v jesenskem obdobju v dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU. V spomladanskem sklopu smo se sez- nanili s stanjem in perspektivami tu- rizma v Sloveniji. 11. marca smo gostili Majdo Dekleva, direktorico Turistično gostinske zbornice. Turizem, ki je do- živel v zadnjih 15 letih izjemen raz- voj, nam je predstavila z gospodar- skega vidika. V bruto domačem pro- izvodu dosega 5 % delež, ob upošte- vanju njegovih multiplikativnih učinkov pa blizu 8 %. Izpostavila je, da so tren- di turističnega povpraševanja v svetu napoved, poročilo