257. številka.
Ljibljaia, 7 četrtek 9. novembra 1905.
XXXVIII. leto.
II
Scfcaja rak dao zvečer, tzimSi n»4»ljt ta praanfka, ter vaga po poitt srajamaa aa avafro-Otraka aaftsis aa m lata ti K, aa pat lata 11 K, ■ a ftetrt lata • K SO k, aa aa aiaaaa I K tO k   Za LJubljano ■ aa*fi>njam aa dmm aa vas r<t 84 k,  %m pal lata 11 k, aa Satrt lata • K, aa aa aiaaaa t K. K dar hadi aam panj, plača aa ra lata tt K, aa pa! lata 11 K, aa Satrt lata 6 K 60 h, aa aa aiaaaa 1 K 90 h. — Za tuja dažala talika va«, kolikor aaaia poStaiaa. | Sa saračb« braa istodobne rpaSuJ»tr» naročnin« ta na ostra. — Za oznanila m pladnja od pataraatopaa petit-vrate po 11 k, Sa aa aa oanaaUo tiska enkrat, pa 10 a, Sa aa dvakrat, in po 8 h, de ae tlaka trikrat ali  večkrat. — Depfa: za) aa tavale frankovati. — Rokopisi aa ne vračajo. — Uredništvo ta upravnlalvo ta v KaaAovia altaah It b, ta fiear areaailtvo v L aadatrooja, apravnUtve pa v pritličja. — Upravniitva naj aa blagovolijo aoeiljatl naročnine, reklamaet:«.
oznanila, t j. aaattatatratrvae »tvari.
„Slovenski HTarod" telefon št. 34. Posamezne Številke po 10 h. »Narodna tiskarna" telefon št. 85.
„Farška gonja".
Pri razpravi o splošni in enaki volilni pravici v kranjskem deželnem zbora so se klerikalni govorniki obširno bavili s »farško gonjo«. Zahteva, da se naj vsestransko zagotovi svobodna vclitev, jih je bila spravila z uma. Dokazovali so obširno, da prečaBtita duhovščina sploh ne zlorablja vere in cerkve za politično agitacijo. Ali nasprotja, v katera so se pri tem zapletali, so bila tako očitna, da njihovih besed nihče za resne ne smatra, zlasti ker bo pri tem ponesrečenem dokazovanja bili drug dragega po zobeh.
Poglavitni »šlager«, a katerim so podpirali svojo trditev, da se cerkev le brani, je bila »farška gonja«. Bridko so se pritoževali zaradi te »fars k e gonje«, in debele solze so pretakali, da napredno časopisje h a j s k a proti duhovščini, pozabivši popolnoma na dr. Kreka malo poprej izrečeno definicijo, da proglaša protivnik vBe to za hujskanje, kar mu ni všeč in kar mu š k o d a j e.
»Farška gonja«. Da govorimo zopet z besedami dr. Kreka: Farška gonja je fetiš, katerem« se klanja klerikalna stranka. Klerikalci so si izmislili to »farško gonjo«, da bi se mogli predstavljati kot nedolžni preganjanci, katerim napredno časopisje dela krivico, sistematično in dosledno krivico.
Na Brečo pa ljudje niso tako kratkega spomina in tako slabega vida, da bi ne spoznali tega klerikalnega manevra.
Klerikalcem se je do 1. 1896. pri nas godilo tako dobro, kakor nikjer na svetu. Szofje so izdajali pastirska pisma proti naprednim časopisom, raspostavljali najsvetejše za zmago klerikalnih kandidatov, kar pa ni vedno pomagalo, in odrejali skupne
molitve pred razpostavljenim najsvetejšim za zmago klerikaloev — a napredno časopisje se je komaj upalo to kritizirati. Duhovniki so na priž-nioi in na leci grmeli proti napredni stranki, proti naprednim listom in proti naprednim kandidatom — a napredno časopisje se je omejevalo na akademične proteste. Na prižni-cab, v spovednioah in v klerikalnih listih so duhovniki predstavljali napredno stranko kot brezversko in kot služabnico hudičevo, popisovali liberalizem kot lopovstvo in vsakega posameznega liberalca kot nepoštenega človeka, dan na dan se je čulo in čitalo, da človek, ki je liberalec, ni pošten človek, da je to bitje, ki se ga mora katoliško misleč človek izogibati, kakor bi bil kužen, in ki bi pravzaprav zasluži), da se ga pobije. Pri tem pa je duhovščina stala pred narodom v vsi svoji gloriji vsak najobskurnejli kaplan je veljal im višje bitje, vsak Nace Žitnik za utelešenje vseh čednosti, vsak oderuški fajmošter za vzor ljudskega dobrotnika.
Takrat je bil boj neenak in ni obetal čisto nič uspeha. Toda, če ae človek nauči v sili moliti, se nauči v sili tudi silobrana. In v silobranu je napredno časopisje začelo trgati poiitikujočim duhovnikom krinke z obrazov ter jih ka zati narodu take, kakršni so v r e s n i a i. Prijetno in zabavno to delo pač ni bilo, zato pa potrebno in koristno. Razgnali smo tiste oblake kadil, ki so zakrivali pravo podobo različnih duhovnikov in pokazalo se je, kako krrsvi so pod kožo. Ljudski dobrotniki so se izkazali kot možje, ki na smrtni postelji, grozeč b peklom in s hudičem, izvabljajo ljudem hranilnične knjižice; možje, ki bo vsakega liberalca predstavljali kot lumpa samo zato, ker je liberalnega mišljenja, so se izkazali kot sleparji, ki si po konsumih  polnijo  žepe in
izvabljajo ljudem denar pod najrazličnejšimi pretvezami; duhovniki, ki ao imali polna usta kreposti in so vsakega liberaloa zaradi njegovega političnega prepričanja predstavljali kot razuzdanea, so bo izkazali kot pohotneii in prešestniki. Seveda je Škof Jeglič takoj prihitel tem raa-krinkanim ljudem na pomoč in je v znanem pastirskem listu razglasil, da je najbolj grešni duhovnik še vedno več vreden, kakor vsak liberalec, ali ljudstvo ni akoeptiralo t ga škofovega dvojnega merila.
Zavest imamo da smo storili dobro in koristno in zaslužno delo, ko smo opustili tradic jcnalno obožavanje vsake dahovske posode in da Bodimo tudi duhovnike po njihovih dejanjih, ne le po njihovih besedah. Nehala je navada, smntrati vsakega duhovnika, pa bodi še tako slab in malovreden, za neko više bitje, ki je odmaknen vsaki kritiki, kateremu se ne sme nič ugovarjati, ampak se mu je samo klanjati.
To imenujejo klerikalci »farško gonjo«. Tehant Ar ko je dejal, da ta »farška gonja« klerikalcem nič ne škoduje, da jim le pomaga pridobivati ljudi na svojo stran. Župan Hribar je to otročarijo izvrstno zavrnil a vprašanjem, kaj potem duhovščina »Slov. Narod« tako srdito preganja, če ji nič ne škoduje, nego le koristi, in zakaj izdaja škcf celo pastirska pisma proti »Slov. Narodu«.
»Farška gonja« je prazen izgovor. Poštenemu duhovniku, ki pošteno živi, pošteno dela, pošteno izvršuje svoje dolžnost, in če že agitira tudi pošteno agitira, ne more nihče nič očitati. Se je dosti duhovnikov, ki še nikdar niso imeli prilike se pritožiti, da se je o njih kaj slabega pisalo. Nepoštenim duhovnikom pa se ne bo nikdar več prizanašalo. Naše ljudstvo je v nekaterih letih tako napredovalo, da z bistrim cČesom opazuje početje svo-
jih »od Iijga postavljenih voditeljev« in že dolgo ni več zamakneno v vsako tonzuro.
Razmere so take, da duhovščina, dokler bo svojo uradno obiast postavljala v b.u i b o škofove stranke, ne sme pričakovati nobenega pardona. N a j duhovščina tako živi in dela, kakor bi morala živeti po svojem zvanjuinpo avojih naukih, pa bo »farška gonja« sama po sebi nehala, v nasprotnem slučaju pa mora biti pripravljena, da bomo še dalje vsakega nepoštenega duhovnika brez usmiljenja razkrinkali, ne le ker se mu a tem izpodbije politična veljava in agitaoijski vpliv, marveč tudi zato, ker to zahteva javna morala.
Realka v Idriji.
V zadnji seji so poslanec dr. Ferjančič in tovariši podali samostojen predlog zaradi redne deželne podpore mestni občini idrijski za vzdrževanje mestne višje realke.
Predlog se glasi:
Mestna občina idrijska je a sklepom občinskega odbora idrijskega v seji dne 18. vel. srpana 1900 ustanovila mestno realko, ki se je otvorila dne 18. kimovca 1901 b prvim razredom, pozneje pa ae povečala z vsakim novim šolskim letom za en razred, tako da ima letošnje šolsko leto 5. razred in bo a Šolskim letom 1907/08 popolna višja realka. Leta 1903 se je na zavoda ustanovil tudi pripravljalni razred. To leto je dozidala mestna občina idrijska z izdatkom preko 350000 K novo, vsem modernim zahtevam ustrezajoče šolsko poslopje za nastanjenje realke.
Vidržavanje realke z obresto-vanjem in amortizovanjem posojila 335.000 K, ki ga je morala najeti
občina idrijska n stavbo realčnega poslopja, stane sedaj občino na leto nad 70 000 K, povečajo pa se stroški Še izdatno, kadar bo realka popolna. To veliko breme more občina prenašati s tem, da pobira visoko 75*/« občinsko dokJado od vseh neposrednih državnih davkov, ki občutno zadeva revno delavsko prebivalstvo mesta Idrije in katero bi vsakršno povišanje doklade, ki je brez pomoči od drugod neizogibno, nikakor ne zmoglo.
Vsled velikih stroškov za realko ne more dalje občina posvečavati potrebne pozornosti drugim občin-Bkim zadevam, ki so nujno potrebne k uspešnemu razvoju mesta Idrije tako v idravstvenem, kakor rega-lačnem in prometnem oiira.
Ustanoviti srednjo šolo v Idriji je bila občina prisiljena, ker ne država, ne dežela niste hoteli odpo-moči kričečemu nedostatka v šolskem ozira mesta Idrije s 6000 prebivalci.
Mestna višja realka ni bila ustanovljena le v korist mestu Idriji, ampak tudi v prvi vrsti deželi kranjski in splošno vsemu slovenskem« narodu, ker je to edini slovenski realni zavod. Temu je najboljši dokaz to, da mestno višjo realko pohaja letos 214 dijakov, izmed kojih pa ima več kakor polovica svoje bivališče izven Idrije. Mestna realka idrijska pod dobrim vodstvom prav uspešno deluje in odgovarja vsem tozadevnim predpisom za državne srednje šole, vsled česar ima zavod tudi pravico javnosti.
Mesto Idrija plačuje deželi kranjski leto za latom samo na dokladi k državnim neposrednim davkom 60000 K in je prvo meato po davčni moči za Ljubljano na Kranjskem. Dežela pa nasprotno nima nikakršnih izdatnejših stroškov z Idrijo, deželno cesto Logatec-Iirija subvencionira država, ljudsko šolstvo pa
Slovensko-nemška meja na Štajerskem.
Kulturno zgodovinski in narodopisni doneski. Nabral A. B.
(Dalje.)
Kaplja (802 m) je še po večini slovenska župnija. Leta 1880. so našteli 1137 Slovencev in 108 Nemcev, leta 1900 pa 1232 Slovencev in samo 43 Nemcev. Slovenci so napredovali za 95, Nemci pa nazadovali za 65 duš. In to je jako mnogo, ako pomislimo, da za nemštvo delujejo z vsemi silami arvežki in lučanski Nemci ter nemški šulferajn v šoli. Nemci imajo strastnega agitatorja v osebi župana in krajnega šolskega načelnika Ricbterja, ki se je z oČividnim namenom naselil v Kaplji. Narodnostne razmere so se začele boljšati, odkar župnikuje v Kaplji miroljubni, a odločni češki rodoljub g. Fr. Savel. Ž njim je graški škof hotel poslati Kaplji narodno pogubo, a poslal je blagoslov. G. Savel namreč pri prihoda v Kapljo ni znal besedice slovenske, in škof si je mislil, da bo moral delovati v nemškem smislu. Že imenovani župan mu je tudi pri prihodu namignil, da lahko nemško pridiguje, češ,
da ga bodo itak vsi razumeli. G. Savel j pa se je z veliko vnemo lotil slovenske slovnice, sestavljal si je pridige po slo- j varju, a danes govori slovensko kakor rojen  Slovenec.  Prečrtal je pogubne račune nemškemu škofu.
Slovenski Kapljani so v tem pogledu dandanes na boljem, kot so bili pred 50 leti. Takratni Župnik je bil nekoč v Lučane naprošen, priti slovensko pridigo vat, a ni mogel brati slovenskega evangelija ter je prosil za nemškega, češ, da mu gre laglje pre- | stava iz nemščine. Lahko si mislimo, kaka je bila ta slovenščina.
Šola je po večini nemška, le v 1. razredu se poučuje s pomočjo slovenščine, zaradi česar mora biti vsaj en učitelj usposobljen za slovenščino. Do leta 1860 je bila šola sploh nemška. Sedaj je tak naduČitelj Widmoser, po mišljenju Nemec. Gotovo tudi za njegovo namešČenje ni šulferajn nedolžen. In ljudstvo samo spoznava, da ta učitelj narodnostni stvari več škoduje kot drugi učitelj, ki je trd Nemec ter vsled tega popolnoma brezvpliven v Šoli in izven šole. Sploh se narodna zavest opaža že pri otrokih, ki se z veliko mržnjo uče nemščine, ko pa dosežejo 14. leto, vržejo jezno nemške knjige v kot, da jih nikoli več ne pogledajo. Ljudstvo je toliko probujeno, da bi se
le pri nekoliki skrbi Slovencev za to obmejno postojanko dala ista še pravočasno popolnoma rešiti. Tu veljaj pred vsem že omenjeni migljaj družbi sv. Cirila in Metoda glede nameŠČenja učitelja. Prilika za to bo najbrže prav kmalu, ker so nemškemu učitelju Men-ningerju postala tla Že vroča. Da je dobila v šoli nemščina toliko veljavo, zakrivilo se je leta 1887. ko se je sprejelo od šulferajua 1500 gld., ki jih je ponudil kot „brezobrestno in ne-odpovedno posojilo." Takratni župnik g. Kitak si je mnogo prizadeval, da bi preprečil ta narodni madež. OdloČili so le bori štirje stotaki. Družba sv. Cirila in Metoda je bila pri volji darovati 1000 gld., a 100 gld. je ponujal žup nik Kitak, dasi je bil notoriČen revež. Njegova prizadevanja so propadla. Pre tresujoče je opisal ta boj za Šolo v župni kroniki, kjer pravi: „Britke ure, ki jih je dušni pastir v tej dobi prestal, ostanejo mu vedno nepozabljive." Tolike prevare so mu vzele pogum ter je odšel v lazaritski samostan.
Družba sv. Mohorja šteje 23 Članov. V Župnijo prihaja več slovenskih Časopisov. Najhujši zapeljivec v teh gorskih krajih je strupeni „Štajerc" iz Ptuja« Neki premožni posestnik, ki se je iz Kaplje izselil, ga naroča na svoje stroške kmetom cele skladnice. Parali-
rovati ga sicer skuša zelo zavedni kmet Narat, ki naroča kmetom slovenske Časopise. Žal, da nima na razpolage toliko premoženja. Najhujše je ponem-čeval krajevna in domaČa imena v Kaplji župnik Jakoppe (1844—1870.)
Samostojna Župnija je postala Kaplja leta 1752. Do leta 1858. je pripadala k labodski škofiji, in sicer k ma-renberškemu dekanatu. Leta 1858. se je priklopila lučanskemu dekanatu in s tem sekovski škofiji. RaiČ piše v imenovanem svojem potopisu: „Radi smo čuli, da so obče ljubljeni vladika sekovski obljubili Kapljo in Sv. Dnh ŠČe LabošČanom izročiti za slovenskega jezika voljo. Res kervava sila je, inače se v kratkem potujijo.u — To se pač sedaj ne zgodi več, ker se je pravi trenotek zamudil I Šola je bila ustanovljena leta 1807. Prvi učitelj je bil obenem mežnar in takozvani PAmtmannu. Biti je moral hud pedagog, ker najdemo v kroniki zabeleženo, da je leta 1810. nekega župljana na koru rako hudo nabil s palico, da so morali cer kev na novo blagosloviti, pri čimer je bila slovenska in nemška pridiga.
Kapljani so od nekdaj držali korak s svetovnim gibanjem. V revolucij d u urnem letu 1848. so Bi tudi privoščili svoj domači punt, ker jim je bilo predaleč iti razgrajat v Gradec ali na
Dunaj. Neki delavnik — 30. marca — se je na veliko Župnikovo začudenje napolnila cerkev samih krepkih kmetov. Vsi so bili oboroženi z gorjaČami. Po maši so se začeli pred cerkvijo formirati kakor za vojsko. Župniku so povedali, da gredo v ArveŽ „ davke odpravit." Zaman jih je župnik svaril. V Arvežu je „Rentmeister" res dobil tak strah pred njimi, da jim je vse obljubil, le prosil jih je, naj pošljejo svoje pooblaščence čez teden dni, do takrat da se bo že z ministrom dogovoril glede njihovih zahtev. „Puntarji" so se zadovoljili s predlogom, nakar je „Rent-meistru" tako odleglo, da jih je hotel pogostiti s par sodčki piva, kar pa so kmetje odklonili. Bila je njihova sreča, ker bi sicer tisti večer ne bili več spali doma. „Rentmeister" namreč ni imel pri roki oboroženih moči ter je gotovo hotel med popivanjem poklicati vojake iz Maribora. Teden pozneje so res korakali kmečki delegatje pogumno z visoke Kaplje, a bolj ko so se bližali trgu, bolj jim je tudi upadal pogum. Končno se je le eden sam osrČil, da je prišel k „Rentmeistru", kjer so ga skriti vojaki takoj zgrabili ter odveli v Gradec v ječe. Tako se je končal kap-ljanski pnnt, a Kapljani še dandanes plačujejo d ivke, akotudi z mrmranjem, kakor sploh povsod. (Dalje prih.
vsdriuje t vsem poljedelsko mini strstvo.
Podpisani predlagajo:
Deželni ibor skleni:
Mestni obalni idrijski se dovoli redna letna podpora sa vsdržavanje aneatne vidje realke, dokler ae ta aa-vod nahaja v občinski opravi. Deželnemu odboru se narodi, da razmere prouči in glede zneska za podporo
predlog stavi.
Deželni zbori.
Dunaj, 8. novembra. Deželni sbori bodo zborovali do dne 23. t. m. T češkem deželnem zboru bo vo-tira Šestmesečni proračunski provi zorij.
Celovec, 8. novembra. Posl. Kota je predlagal obdačenje malih posojilnic, ki so navezane na omejeno število članov. Predlog je bil sprejet — Po daljSi debati se je sprejel predlog gospodarskega odseka, naj vlada odločno zavrne prizadevanja posameznih korporaoij, ki merijo nato, da se dovoli prosti uvoz živine iz Rusije in Balkana.  Posredovalni predlog posl.
Doberniga, naj bi se vlada naprosila, da bi se ozirala na tozadevna prizadevanja le tedaj, ako je mogoče odpreti mejo brsz nevarnosti, da bi se okužila domača živina, in naj bi se draginji masa odpomoglo s tem, da se ob mejah napravijo klavnice, je bil odklonjen.
Inomost, 8. novembra. V da našnji seji se je nadaljevala debata o volilni reformi. Italijanski poslanci so izjavili, da bodo glasovali aa reformo. Namestnis je izpovedal, daje vlada naklonjena volilni reformi, a katero ae uvede splošni volilni razred in direktne volitve. Vendar se je namestnik izrekel proti temu, da bi 89 ostale volilne skupine isključile od volilne pravice v splošni kuriji. — Odsek za občinske zadeve je prediožii deželnemu sboru zakonski načrt, ki določa, da je vsaka občina dolžna nastaviti občinskega zdravnika. Dežela bo prispevala za vsakega zdravnika na leto 110 K.
Vlada o volilni reformi.
Dunaj, 8 novembra. Ministrski predsednik je pokl'cal nekatere odlične parlamentarce k posvetovanju zaradi volilne reforme. Baron Gautsch jim je naznanil glavne točke volilne reforme, kakršno namerava predložiti vlada poslanski zbornici. Predvsem sa baje odpravijo volilne skupine. V ministrstvu notranjih zadev proučavsjo sedaj temeljito volilno pravo na podlagi volilnih zakonov raznih evropskih držav. Pretežna struja v ministrstvu je za to, da se kurije obdržijo ter se le pomnožijo mandati v splošni kuriji. Preden pa pride vlada pred zbornico z volilno reformo, hotela si bo zagotoviti votiranje državnih potrebščin.
Na devinski skali.
Zgodovinska povest. Tretji del. (Dalje.)
Juri je našel Katarino v njeni sobi. Bila je le napol opravljena in sramežljivo je skrila svoje gole roke, ko je naenkrat vstopil njen ljubimec ▼ sobo.
»Prestrašil si me. Juri. Pripravljam se za nocojšnji ples pri grofu Majnhardu «
Katarina je zagledala solzo v Jurjevih očeh, videla je neizmerno ialost, ki je ležala na njegovem obratu in skočila je k njemu, ne meneč se za to, da je padel s njenih ramen prt, a katerim je bila zagrnila roke in vrat
»Jari, kaj ti jef Ali se ti je zgodila kaka nesreča?«
»Ne vprašuj me, dete! Pojdi na plea in glej, da boš najlepša med vsemi plesalkami.«
»Če želiš, Juri, da grem, potem pojdem. In ko bom plesala s teboj, bom tako srečna in ponosna, da bom gotovo tudi najlepša.«
Položaj v Pragi.
Praga, 8. novembra. Dasi se izgredi od nedelje nadalje niso obnovili ter je savladalo sploh popolnoma normalno življenje, zbranega je v mesta toliko vojaštva, da stane njega nastanitev mesto vsak dan 3000 K Proti temu in proti postopanju policije sta poalanoa dr. Pači k in dr. Kramar protestovala pri ministrskem predsedniku. — Odbor čeških vseuČiliččnikov je sklenil, bojkotirati namestnika grof* G o u -denhova in policijskega ravnatelja Krikovo. Nadalje so dijaki nas na ntli akademičnemu senatu, da bodo v slučaju splošnega delavskega štrajka štrajkali tudi slušatelji obeh tehničnih visokih Šol.
Pasivna resistenca železniških in poštnih uslužbencev.
O pasivni resistenci se v zadnjem Času mnogo piše. Ker pa široka javnost nima jasnega pojma, kaj da je prav za prav pasivna resistenca, je potrebno, da se ta pojem razloži. V varnost prometa in v zaščito občinstva je izdanih in v veljavi mnogo instrukcij in predpisov, na katere se pa v službi navadno ne ozira; ako bi se ti predpisi, ki so izdani v varnost potujočega občinstva in poslnjočih uslužbencev, dejansko izvrševali, bi bil promet pri sedaj vladajočih razmerah silno otežkočen in bi se zlasti moralo znatno pomnožiti število uslužbencev, zlasti pa bi se morala razširiti razna prometna poslopja. Ker bi bilo pa vse to zvezano, kakor je umij ivo, z ogromnimi stroški, je prišlo v navado, da so se ti predpisi in instrukcije samo površno izvrševale, kolikor je pač bilo neobhodno potrebno. Železniški in deloma tudi poštni uslužbenci so se pa jeli sedaj n a-tanko ravnati po teh določbah,
to je vse svoje posle opravljajo natanko po predpisih in i n s t r u k e i j a h , kijih je izdala uprava in so v veljavi. To postopanje se imenuje pasivna resisten ca. Prva posledica pasivne resistence je, da vlaki nikdar ne morejo oditi v pravem času, da se pošiijatve ne ekspe-dirajo v pravem času, iz Česar nujno sledi, da mora v kratkem ves promet zastati in da končno postane ves promet sploh nemogoč. Stavka in pasivna resistenca železniških uslužbencev sta si torej nasprotujoča' pojma, vendar pa imata iste posledice, to je, da onemogočata, ako se izvajata do skrajnosti, vsak promet. V pasivni resistenci nahajajoči se železniški ia poštni uslužbenci si hočejo s svojim nastopom izvojevan' zboljšanje svojega gmotnega položaja in uvedbo splošne in enake volilne pravice. Doslej se je navadno rabila v te svrbe splošna stavka. Stavkajoči pa za časa štrajka niso dobivali plač, kar je bil često vzrok, da so morali stavko končati, ne da bi uveljavili svoje zahteve, pri pasivni resistenci pa izpolnjujejo svoje posle natanko po predpisih, vsled česar se jim tudi plače ne smejo ustaviti. Posledica tega je, da lahko dlje vztrajajo in imajo pod
enakimi pegoji velike več šans na aspeh. — O pasivni resistenci železii-Ških mslnžbeneev so nam došla tale poročila:
Ljubno 8. novembra. V s vrbo vodstva pasivne resistence na železniških progah beljaškega železniškega ravnateljstva je došel tajnik Muller od železničarske organizacije na Dana u. V pasivnem odporu se nahajajoči uslužbenci zahtevajo 20 odstotkov povišanja plač, priznanje novega službe nega reda in uvedbo splošne in enake volilne pravice.
Dunaj 8. novembra. Pasivna resistenca izbruhne tudi na Dunaju. Vlaki s Češkega dohajajo z velikimi zamudami. V slučaju, da bi bil ustavljen promet na progah, stekajočib se na Dunaj, bo v kratkem nastalo veliko pomanjkanje Živil v mesta. Silno težko bo zlasti preskrbi j evati se z mlekom in mesom. Za ta slučaj je Že določen železniški polk, ki bo imel skrbeti za reden promet z Ogrsko, odkoder se bo dovažala živina.
Dan a j 9. novembra. Sinoči so imeli uslužbenci drž. železnice na Dunaju shod, na katerem so sklenili pasivno resistence. Danes zjutraj ob sedmih so pričeli s pasivnim
odporom na Zapadnem in na Franc-JoŽefovem kolodvora.
Plzen 9. novembra. Pasivna resistenca je provzročila, daje že tri dni ves tovorni prom et s Prago s is ti ran. Kolodvori so prenapolnjeni z blagom. Sprejemanje pošiljatev, določenih v Plzen, je ustavljeno.
Praga 9. novembra. Danes bo stopili v pasivno resiatenco tudi strojevodje, vsled česar je promet še bolj otežkočen. Obstrukciji Železničarjev se pridružijo tudi poštni uslužbenci. Vse kaže, da bo gibanje železničarjev zavzelo velike demenzije, ker so se železničarji na Češkem baje že devet let pripravljali na to. Vlaki dohajajo na tukajšnje kolodvore z zamudami 9 do 10 ur.
Brno 9. novembra. Tukajšnji železničarji imajo jutri shod, na katerem bodo sklenili, da tudi prično s pasivno res is ten c o.
Ustje 9. novembra. Ravnateljstvo železnice Ustje-Toplice je obljubilo onim železničarjem, ki še niso pričeli s pasivno resistenco, zvišanje plač za 20 odstotkov.
Dunaj 9. novembra. Pod predsedstvom vodje železn. ministrstva Wrbe so imeli včeraj ravnatelji avstr. železnic dolgotrajno konferenco v zadevi Železničarske obstrukcije. Razpravljalo se je zlasti o spremembi obratnega r e g 1 e m a j a. Železniško ministrstvo je dobilo mnogo brzojavk iz industrijskih krogov s prošnjo, da se Čim preje omogoči redni promet na železnicah.
Ustrahovanje Turčije.
Dunaj, 8 novembra. Za demonstracijo proti Turčiji je določila Avstro Ograk* križarki »St. Oeorg« in »Saigetvar«. Mednarodno demonstracijsko brodovje bo Štelo 15 ladij, ki   odrinejo  takoj  proti Carigradu,
kakor brl se isreie končna beseda v diplomatičnem pogajanju. Ako bi niti prihod brodovja ne spremenil sultanove trme, pomnoži vsaka aila svoje brodovje sa dve nadaljnt ladji, nakar ae proglasi blokad« Dir-danel
Dogodki na Ruskem.
Napad z bombo.
V trdnjavi Novo Gloesienk v ruski Poljski so vojaki vrgli v stanovanje poveljnika trdnjave bombo. Poveljnik je bil na kose raztrgan, ienaj in otroci pa ao hudo ranjeni.
Pregon Židov.
V moskovskih predmestjih so si Žid je ustanovili posebne straže, ki varujejo hiše. Židovski viri zatrjujejo, da je bilo zadnje t -dne p j celi Rusiji umorjenih 50 000 (?), ranjenih pa 100000 Židov. Samo v Odesi je baje bilo umorjenih več t s ,o Židov. Tem vestem seveda verujejo le Židje sami. — Mtsto Is na aila je do polovice zgorelo. Židovske hiše in trgovine, ki niso pogorele, so tolpe razdjele in oropale. Policijski ravnatelj je ustreljen. Tudi mesto A ker-man gori. Mnogo Židov je poska-kalo v morje, ker niso mogli dru-guče uteči svojim preganjaleam. Nekatere ao kapitani ladij rešili.
Vladna izjava o preganjanju
Židov.
Vladna izjava pravi, da so došla poročila iz oale Rusije o popolnem pomirjen j a. Umevno je, da je ostra kriza provzročila več spopadov used novim zistemom in zastarelimi tendencami. TrtsgiČne in obžalovanja vredne dogodke zadnjega  tedna je
treba smatrati sa reakcijo konservativnih elementov proti morda pretiranim izjavam radikalnih elementov. Ne more se pa t«jit<, da 80 v marsikaterih slučajih to reakcijo pospeševali agenti lokalne uprave. Med agenti lokalnih uprav je sovražnikov novega sistema ter delajo z vsemi sredstvi proti uresničenju reform.
Car v Petrogradu. Danes prtde car v Patrograd kjer ni bil od mesec* decembra 1. 1. Car se bo nalašč vozil v odprtem vozu brez oborožanega spremstva. Narod se pripravlja, da ustavnega vladarja navdušeno sprejme.
Novo ministrstvo.
Prihodnje dni se imenuje novo ministrstvo, kakor ga j* sestavil rrof Vite. S tem je Vitejevo stališče močno utrjeno, tembolj, ker je baje car že odobril odstop generala Tropova. Za finančnega ministra mesto odstopivšega Kokovcova je imenovan Šipo v. Kokovcev je povišan sa tajnega svetnika ter pride kot senator v državni svet.
Maksim Gorki.
Vsled pomilošČenja je Gorki dobil pravico bivati v Petrogradu, kjer začne 1. januarja izdajati velik politični časopis demokratične smeri.
pavski zadovoljil s tem, da je ras dvojil plemstvo in sanesel neslogo med moje viteze, sli rimska cerkev ve bolje ko vsak drugi, kje se kakega človeka smrtno sadene, in zato se bojim, da bo patrijarh skušal mene zadeti s tem, da uaiči tebe.«
»Mene, mene?« je vpraševala Katarina z usmevom, ki je razodeval, da ne rasume Jurjeve bojazni. »Mene bi hotel uničiti, ko me niti ne pozna«
»Patrijarh te ne pozna, ali pozna te človek, čigar silnega vpliva si ne morem raatolmačiti, ČJovek, o katerem sem prepričan, ds stori meni še veliko sls in gotovo tudi tebi.«
Kstsrins ni rssumela, kaj da hoče Juri, in slasti ni razumela, kako da je sicer tako hrabri in neustrsšni devinaki vlsdsr postal tako boječ in malodušen. Ali šenaka rahločutnost ji je velevala, nsj ne sshteva v tem osiru rasjasnil. Naslonila je svojo glavo na Jarjeva prsa in vdano vprašala:
»Kaj naj storim?«
»Obljubi mi, Katarina, da zapustiš Čedad in da priđeš v Devin sli ▼ Komen, kjer te lahko ičiti moj meč. Ne boj se, dete moje, upam oelo, da
Vstaja v Kavkazu.
V Batoma so isprte vse trgovine. Učenci vssh šol štrajkaj o ter prirejajo sprevode po mestu. Ko ao isgredniki pri Sadjevalni razdirali železnico, uatrelili so vojski 18 oseb. Na postaji 3 u p r a je bilo umorjenih pet kosakov, na postaji Kobi-1 e t i postajenačelnik in dva čuvaja. V Narakviraliju so ravolusijonarji napadli okrajnega načelnika, ki je bil v spremstvu koaakov. Boj je trajal ves dan ter je padlo 105 kozakov. Vsi policijski uradniki so pomorjeni.
Dopisi.
Iz Opatije. V našo lepo Opatijo se je pripodil od nekod nedavno neki zdravnik, ki nima samo tega greha, da je Nemec, ampak tudi žid. Ta zdravnik-Žid in še neki dragi velik gospod z voloskega klanca sta si vtolkla v glavo, da morata na vsak način spremeniti dosedaj hrvaško občino v nemško ; letata semintja, navdušeno agi ti -rata ter rabita vsa sredstva, dopustna in nedopustna, le da bi dosegla svoj cilj. Posebno si je pa to vbil v glavo zdravnik dr. C, ki se ima do sedaj zahvaliti našemu mirnemu in predobremu ljudstvu, da še nikoh do sedaj ni poskusil, kako se jajca rabijo. Med hr vatskim in slovenskim ljudstvom vladi proti temu zdravnika velika nevolja, in ako bode še naprej roval, zna priti do tega, da si bode še kaj izroval, kajti zapomni si naj, da, ako ne bode lepo držal jezik za zobmi in raje svoi posel opravljal, da se bode sčasoma tudi njega nekoliko vzelo v pretres, kar mu najbrže ne bo ljubo. Zato svetujem dr. Ca, naj pusti lepo celo stvar v miru, kakor je, ker ga ne morejo take reči nič brigati in se mora slej kot prej spominjati, da je priseljenik, ki ni prišel v Opatijo denar dajat, ampak ga služit. Za danes bodi to dovolj, ako pa ne bode miru, se bode pa nekoliko natančneje pogledalo pod tiste službene prste in to ne samo zdravniku C, ampak tudi tistemu velikemu gospoda z voloskega klanca.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 9. novembra.
— Seja ustavnega odseka
Danes je imel odsek sejo, pri kateri je stavil dr. ŠasterŠič sledeči predlog. I. 1.) Deželni zbor se izreka za načela splošne, enake, neposredne in tajne volilne pravice pri volitvah v deželni zbor in v poslansko zbornico državnega zbora, ter u videva nujno potrebo, da se izvrši Čim preje volilna preosoova, ki oživotvori označena načela. 2.) C. kr. osrednja vlada se poživlja, da nemudoma predloži državnemu zboru zakonski načrt v pod 1 označenem smislu. 3.) C. kr. vlada se pozivlje, da nujno izdela zakonska načrta o spremembi deželnega reda in deželnega volilnega rega v pod 1 navedenem smislu in ju predloži deželnemu zboru, ki naj se baš v svrho sklepanja o teh zakonskih načrtih skliče v izvanredno zasedanje vsaj meseca januarja 1906. II. Za slučaj, da bi nujno oživotvorenje označene reforme parlamentarnim potom izkazalo se kot nemogoče, se c. kr. osrednja
3ifisT Da!ia> v nrilooi.
se moje temne slutnje vendarie ne uresničijo. Ali previden moram biti. će ti pojutrišnjem pošljem vest, da stoji zame slabo, potem Katarina, bodi takoj pripravljena, da zapustiš Čedad. Zaupaj mi, Katarina, zaupaj moji zvesti in čisti ljubezni. Tvoja ljubezen mi bo dajala pogum in moč. Združi svojo u»odo z mojo usodo, Katarina, za življenje in če treba za smrt«
»Kar želiš, storim vse, kakor bi bila tvoja sužaja. Ljudje bodo rekli, da sem izgubljena ženska«
Jokaje se je Katarina znovs na sionils na Jorjeva prsa.  V tem tre notku se je raigrnila vrata zakrivajoča zavesa in konzul Ottobone je s ogorčenjem zaklieal:
»Katarina — bresstidniss — zdaj umejern, zakaj si poaabila priti na ples h grofu Majnhardu«
Prestrašena je planila Katarina pokonci. Šele adaj ae je zopet aavedla, da je le najjol opravljena, da so gole njene roke in njen vrat, in kriiaje je zbežala is sobe.
»Gospod konzul — ne sodite prenaglo,« je dejal Juri.   »Katarina je
»Mene ne bo ns ples,« je tiho odgovoril Juri in poljubil Katarino na čelo.
Katarina zdaj ni več dvomila, da se je zgodilo nekaj posebnega. Stisnila se je bližje k Jurju, ga objela in silila vanj, na; ji razodene, kaj ds mu je, kaj se mu je zgodilo, ali ksj mu preti.
»In ksj je potem, če mi preti velika nesreče?« je vprsšsl Juri, ho teč se izogniti jasnemu odgovoru.
»Potem bi to bila nesreča aa nsju oba.«
»Kaj bi pa ti storils, ljuba moja deklica?«
»Vse, kar bi ti zafcteval, in če bi ti ničesar ne zahteval, pa vse to, kar bi mogla storiti.«
»Pogumna si, Kstsrins.«
»Nesreča če ni smrt, in dokler je človek iiv, lahko vedno upa.«
Juri je sedel na iloiene blazine in je potegnil Katarino k sebi.
»Odgovori mi ns eno vprašanje, Katarina,« ji je rekel polglasno. »Ko bi ti v Čedadu ne bila več varna, ko bi ti pretilo sovraštvo grofa Majhn-harda, s katerim bom ie v nekaj dneh imel vojno, ko bi jas ne mogel več
skrbeti za tvojo varnost v Čedadu — ali bi se ti zaupala mojemu meču?«
»Ne bojim se gref« Majnharda,« je pogamno odgovorila Katarina. »Čedad ni velik, ali bogat in vpliven je in jaz sem varovanka oelega mesta. Kaj naj mi Majnhard stori? Ali naj mi vzame moja posestva? Juri devinski ljubi mene, ne mojih posestev. Naj sem tudi bogate, v primeri s teboj, moj Juri, sem ubožica «
»Majnhard ni edini tvoj sovražnik, Katarina. Patrijarhov legat, škof Kukanja, je tu, ker je ubogi krivovereo Galengano dobil ssvetišče v tvoji hiši «
»Ali je to zločin?«
»Zločin šele nsrede iž tega in nerede ga gotovo. Slučaj me, ljubo moje dekle. Ne vem, ali je moja ialost posledice slih slutenj ss usodo Devina ali bojazni, ds tebe izgubim, vem le to, da me je strah. Pojutrišnjem se sgode stvari, ki razvnamejo vojno na Krasu, na Goriškem in na Furlanskem. Vsak bo skušal svojega sovrstnika ssdeti, s mečem, s izdajstvom in s obupom. Nadejam se, da Majnhard ne pojde naravnost v boj proti meni, upam, ds se bo Oton Vi-
Priloga „Slovenskomu Narodu"všt. 257, dne 9, novembra 1905.
vlada pozivlje, nasvetovati na najvišjem mestu, da se sedanji deželno in drŽav-uozborski volilni red, ki slovi na oktroi ranem tebr livarskem patentu iz leta 1861., potom najvišje odloČitne razveljavi in istim potom uvede za državni i u deželni zakonodajni zastop nov volilni red po načelih splošne, enake, neposredne in tajne volilne pravice. — 111. C. kr. osrednja vlada se pozivi a skrbeti za to, da se v vsakem slučaju enodobno, z oživotvorjenjem novih volilnih redov uveljavi tudi poseben zakon v osiguranje popolne volilne svobode vsakega k volitvi upravičenega državljana. Predlog je bil sprejet z veČino glasov, ker so se narodno-napredni poslanci glasovanja vzdržali. Storil pa se je ve-levažen korak k približanju, ker se je veČina odseka izrekla pri volitvi v deželni zbor za proporcionalni zistem, tako da bode v deželnem zboru vsak čas tudi manjšina primerno zastopana.
— Salezijanska cerkev na Rakovniku. Poročali smo že, da poka in razpada zidovje za novo cerkev, ki jo grade Salezijanoi na Rakovniku. Zdaj jim je vlada ustavila vsako delo. Salezijanoi so lahkomiselno in svojevoljno premenili potrjeni projekt in zidali tako površno in nepravilno, d a m o r a j o ves bou-terrain podreti. Vlada jim je ustavila za zdaj delo ter ukatala, da morajo vse zidovje podreti, ker je nevirno. Predno pa dobe Salezijanoi dovoljenje, da nadaljujejo delo, morajo, kakor rečeno, sploh podreti sou-terrain. To je nspeh lahkomiselnega postopanj?. Saleiijanoi so zapravili več tisoč goldinarjev in bodo seveda gledali, da jih izprešajo iz ljudstva.
— Zaradi krivega pri« t evanja. Kadi sorske afere se vodi sedaj preiskava pri okrajnem sodišču v Škof ji Loki. Kakor čujemo, sta dva svedoka, ki bi naj izpovedala proti župniRu Brcetu, pričala tako „veščew, da se je sodišče Čutilo primorano, ju izročiti drž. pravdništvu radi krivega pričevanja!
— Velik manifestacijski shod za ep'ošno volilno pravico s*licu e politično društvo »Elincst* v Trslu za nedeljo ob 10 uri do-pcline v veliki dvorani tržaškega »Narodnega doms«
— Dogodki v Ricmanjih. Iz
Ricmanj pišejo : Dne 1. t. m., na praznik Vseh Svetnikov, smo imeli tu zopet civilen pogreb — šestinpetdeseti, odkar živimo v izjemnem stanju, to je, odkar je dal tržaški škof dr. "Nagi zapreti in zapečatiti našo cerkev. Kakor vsakega doslej, se je tudi tega; pogreba udeležila ogromna množica/ kakih-3000 ljudi. Ta številka pravi že, da je poleg domačinov došlo tudi mnogo ljudstva iz sosednjih vasi. Za-grebli pa smo posestnika Josipa Pre-garca, ki je bolehal kake štiri mesece. Po dovršenem pogrebu je naš župan Ivan Berdon, ker je bil ravno predvečer dneva vseh duš, kropil grobove v navzočnosti velikega Števila ljudi, ki so molili za pokoj duš svojih dragih pokojnikov. Vsa ta proslava spomina mrtvih se je vršila na skromen, a ganljiv način v najlepšem redu.
— Vojaške vesti. V pokoj je sel stotnik-računovodja pri 18. peš
čista in nedotaknjena kakor angel v nebesih.«
»Napol gola ženska, ki se i i bi je v Bvoji spalnici na kolenih lahkoŽi vega devinskega vladarja, pač ne more pričakovati, da bo še L*do verjel v njeno čistost in nedotaknjenost. Ker sta pa vi tako prepričani o njeni čistosti in nedotaknjenosti — vzemite jo v svoje varstvo. Mesto Čedad se lepo zahvaljuje, da bi še dalje smatralo tako izgubljeno dekle aa svojo varovanko«
Juri je segel po svojem meču, da bi na mestu maščeval te žaljive besede. Zamahnil je in udaril bi bil, da ni Katarina čula v aosedno aobo žvenketa in prihitela nazaj. Zgrabila je Jurja aa roko in Ottobone je utegnil pobegniti.
Zdaj pa so Katarino zapustile moči in jokajo S3 je zgrudila na tU, mrmra je: »Izgubljena Ženska aem, izgubljena Ženska.«
(Dalje prih.)
polku Fran M a s e 1 j ter se naseli v Ljubljani. — Poročnik pri 87. polku v Pulju je postal Ferdo Praprotnik iz Ljubljane.
— Slovensko gledališče. Iz pisarne »Dramatičnega društva« se nam piče: V petek dne 10 novembra se poje v tej sezoni aadnjič velika prekrasna slovanska Opera »Pikova dama«. Opera je v mu-alkalnem oairu polna krasote in miline. V njej nastopijo vse naie prve operne moči, sploh vae operno osobje. Kakor rečeno ae poje opera v tej sezoni zadnjič.
— Popravek. V včerajšnji ccsni predstave burke »Detektiv« bi se moral pasus o izgovarjanju glasnika »e« glasiti: Besedi »pričel«, »potem« se ne ugovarjate kot pnšc1, potem, marveč pričel in prte n.
— Zagrebško „Kolo" v Ljubljani« B atje Hrvati namera va|o um )afco krasen način pokazati, kako je dejanski gojiti toli hvalisano j u g oa 1 o v a n ak o ▼ s a-|emnost. Oilooili so se. da pridejo pribod ijo soboto, dne 11 novembra s svojim najbviijš m pevskim abororo, s slavnim »KoU m« v Liubljano in da pnreie ob 8. avečer v »Narodnem domu« velik koneert Pevski zbor »Kolo« šteje 50 najboljših pev cev, kar jih premore Hrvatska. Zbor zavzema nekako tako stališče m « d H r v a t •. kakor pevski zbor »Glasbene Matice« med Slo venci. Z zborom prideta najslavnejša hrvatska glasbenika prof. N. p 1. Faller in Vilko Novak, ki se bosta v vodstvu zborov delila. Hr vatsko »Kolo« je v zadnjih letih izvrševalo pribl žno tak program, kakršnega izvaja »Glasbena Matiea«. Navajamo le nekaj najznamenitejših glasbenih del iz novejšega časa, katera je »Kolo« z najsi|ajnejšim uspehom izvajalo: Dvifaiov: »Mrtvaški ženin« in »Stabat mater«, Hartmanov oratorij ,S v.Frančišek', B jethovenovo: »IX s na foni j o«, Verdijev: »Rcquiem«, Rossinijevo in Zajčevo: »Stabat mater«, Peroaijevo: »Vstajenje Lazar-jevo« itd. Sjdaj se pripravlja, da izvede veliki Zajcev oratorij: »Prvi greh«. Poleg teh in se drugih velikih del je izvajalo »Kolo« v teku 42 let svojega obstanka nebroj hrvatskih, slovenskih in drugih slovanskih skladb in vselej doseglo najsijajnejše uspehe. V Ljubljano« je bilo »Kolo« došlo že leta 1867., ali koncert priredi sedaj prvič med nami. — Z ozirom na idealno krasni namen tega pohoda bratov Hrvatov v Ljubljano in z ozirom na veliki muzikalni užitek, ki ga nam nudi »Kolo«, je nas Slovencev sveta narod na dolžnost, davsprejmemo ljubljene nam brate kar najsijajnejše in da posetimonjih konoertv kar  možno  velikem številu
— b*deži za konsert po 4, 3 in 2 K, stojišča po 1 K 20 vin, za dijake po 40 vin, se dobivajo v trgovini g. J. L o zarja na MeBtnem trgu. w—--^Prešernov spomenik J Prejeli smo naslednje pismo: V zadevi Prešernove številke „Naših Zapiskovw blagovolite sprejeti naslednje pojasnilo: Urejujoč v preteklem septembru v Ljubljani omenjeno publikacijo, sem imel pogosto priliko slišati, da nas bo „Na rod* „raztrgal", ne spuščajoč se v ni kako stvarno kritiko z nami. Jaz tega nisem verjel iz enostavnega razloga, ker bi se to reklo svoje sotrudnike: — ne kritizirati, (kar bi bilo seveda ne samo kolegijalno, ampak glede na tako važno narodnokulturno stvar, kakor je novi spomenik, naravnost potrebno) — mar več prosto bagatelizirati in s tem seveda od svojib i z dan j odganjati. Ta konsekvenca bi sledila sama ob sebi iz bagateli zacije, in bi ne bilo treba zanjo še „ bojkota" od naše strani. — Poslednjega „Narod" ni storil in je s tem dokazal, da so bile vse govorice neosnovane. Žal, da je opustil tudi prvo in odrekel stvarno kritiko tudi umetniškokritičnim faktom, navedenim v naši publikaciji od strokovnjakov in slovenske mlade pisateljske generacije
— (glede odborove manipulacije nismo pričakovali od listov nobene kritike, ampak od odbora, ki je po svojem tajniku v privatnem pismu tudi obljubil oticijalno poročilo). Edine besede kritike od strani „Naroda", govoreč o „idealnem prijateljstvu" in „osebni mržnji" zame kot urednika ne drže že zato, ker iz izdanja za pazljivega čitatelja sledi ravno nasprotno : da sem si kolikor mogoče prizadeval navesti tudi mnenja mož, i umetniku i odbora ne samo kompetentnih, ampak tudi naklonjenih. T en d en ca (dati nepristransko sodbo) leži v publikaciji. Ako izraz tu ali tam prestopi težko določljivo idealno mejo, je to stvar temperamenta posameznih sotrudnikov. Da pa se v končni sodbi nismo nagnili v korist kiparja Zajca in odbora, smo to storili, ker se nista njima v korist nagnila: is navedenih umetniških mnenj rezaltirajoČa zdrava logika in — mo derna estetika. Ako Tam še pripomnim, da sotrmdaiki „ Prešernova številke" nisnr o
bili v nikaki zvezi z »Našim Listom", mi preostaja samo še prijetna dolžnost, zahvaliti se Vam že vnaprej za prijaznost natisnenja tega pojasnila. Na Dunaju, 8. novembra 1905. Vaš dr. Ivan Prijatelj, urednik Prešernove številke „Naših Zapiskovu.
— Odbor ljubljanskega „Sokol*11 ae je v odborov! seji one 30. oktobra konstituiral takole: Staroata: dr Viktor Murnik; pod-starosta: dr Vladimir Ravnihar; načelnik: Bojan Drenik; tajnik: Fran \Vindischer; blagajnik: Pavel Skale; odborniki: Janko vitez Bleiwe is, Vilko Bukov-nik. Avgust Jagodic, dr. Alojzij Kokalj, Henrik Lindtner, Matko Prelovfiek, Rud. Vesel. Oibor je sklenil, da priredi letos sopet Miklavžev večer ter običajen Silvestrov veier. Za zabavne in dru Žabne prireditve bode skrb sabav-nemu odseku, v katerem so bratje dr. Kokalj, Prelovšek, Blei-w e i s, Vesel in Jagodi«
— „Ljubljanski Sokol" se udeleži sprejema hrvatskega pevskega društva »K o 1 o«, ki pride v Ljubljano v soboto z brzovlakom ob polu šestih zvečer, korporativno. Bratje S .koli ae opozarjajo na toza devni odborov poziv v današnji šte vilki našega lista. — Želeti bi bilo, da bi se tega sprejema korporativno udeležila tudi druga narodna društva!
— Knjižice „Slava Prešernu I" je naroČ lo Šolsko vodstvo
v Višnji gori 15 izvodov. — V »Učiteljskem Tovarišu« smo že pred mesecem čitali, da je okrajni šolski avet za goriško okolioo sklenil, naročiti za šolskeknjiŽn ca 200 izvodov knjižice »Slava Prešernu!«, ia Dekanov ae nam je takisto s privatne strani poročalo, da se je za tamošnje šolske knjižice sklenilo kupiti 50 izTodov, vendar še pa ni došlo niti od te niti od one strani tozadevno naročilo. Ker je pa zaloga knjižice že jako mala, bi bilo pač želeti, da bi one korporacije, ki nameravajo nakupiti knjižico, to čim preje storile! To velja zlasti o onih korporaoijah, ki imajo v tem oziru že gotove sklepe!
— Društvo zdravnikov na Kranjskem. Prihodnje redno mesečno zborovanje se vrši v petek, dne 10 t. m. ob 5 45 uri popoldne v hotelu »Union«. Soajališče kavarna »Union«. Dnevni red: 1. Ogledovsnje higijeniških naprav v hotelu »Union«. 2. Slučajnosti.
— Razstava avstrijske domače industrije na Dunaju. Piše se nam: Včerajšnjo notico o tej razstavi blagovolite nekoliko popol-niti. Razstava ne obsega le domače industrije, temveč tudi ljudsko umetnost Kranjska je na njej izborno zastopana. Poleg deželnega muzeja in kustosa dr. V. 8 m i d a sta razstavila aanimive predmete is svojih zbirk vitez pl. Str ah 1 v Stari Loki in J. Sadnikar v Kamniku. Osobito zadnji je poslal prekrasne objekte iz svoje bogate zbirke. — Po naročilu avstrijskega muzeja, v katerem se tudi razstava vrši, je pre vzel poverjenjštvo za Kranjsko ravnatelj Ivan B u bi c, ki je posredoval pri navedenih razstavljaleih ter itbiral predmete. Izšel je tudi velezanimiv katalog, za katerega je ravnatelj Iv. Subic spisal skico kranjske domač* industrije in ljudske umetnosti. — O tej velezanimivi razstavi bodemo svojim čitateljem še poročali.
— L j ubija nek a društvena godba. Novi odbor »Društvene godDe« se je poprijel s vnemo in reano del*, da ae c mogoči ne le ob stoj, temveč tudi nadal>ni razvoj, napredek in osiguranje dobre godbe. Svest si stavljeni nalogi, okrepiti predvsem fiuanoialno stanje g do« so se storili in se bodo še rasni ko raki v avrho dosege tega. Po inicijativi od borovi in agilnega g predsednika ao darovaii že sedaj sa tekoče društvene potrebščine gg.: dr A Kokalj, U pl. Trnkeciy V. Rohr mann, dr. V. Krisper, po 50 K, dr. M. Hudnik 25 K; aa ustanovni fond godbe pa zopet gg: dr. A. Kokalj, U. pl. Trekooij in V Rohr mann po 50 K. — Hvala požitvova-nim darovalcem! — Naj bi temu »gleđu sledili i drugi p. t. dobrotniki in merodajni krogi Ur korporasiie upoštevajoč, da obstoj dobre civilne godbe tudi ni najmanjša reklama as vzdig prometa tujoev v naši moderni lepo se razevitajoči Liubliani.
— Bolniška blagajna gostilničarjev in kavarnarjev. Tukajšnja zadruga gostilničarjev, kavarnarjev, Žganjt točmkov   in izku harjev ai je ustanovila svojo bolniško blagajno V ta namen sklicani izredni občni zbr je bil mnogobrojno ob iskan ter ae je istejra udeležil tudi magistratni svetnik Se če k kot aa atopnik obrtne oblasti. Glavna točka dnevnega reda ao bila pravila bolniške blagajne.   Priatop k blagajni je ta člane Zadruge gostilničarjev in
kavarnarjev obligatoričen; vpisnina inaša 5 kron, letni prispevek pa bo določeval vsako leto redni občni zbor. Precej dolga in živahna je bila raiprava o nasvetu g. D a ah 8a, da si sme vsak oboleli član sam izbrati idravnika in da se ne nastavi bla gajniški idravnik. Zastopnik obrtne oblasti je ntglašal, da bi bil tak sklep jako nevaren ia obstoj bolniške blagajne, vendar je pri glasovanju obveljal Dtchsov nasvet. Ostala določila predloženih pravil so se brez debate odobrila. V upravni odbor bolniške blagajne so bili izvoljeni g. Ivan Tosti načelnikom, g. Fran Remi o njegovim namestnikom, gg. Fran Anzlin, Anton Albert, Fran Bergant, Josip Maček, Avguštin Za jeo in Jakob Zalaz ni k cdborniki. Deželni zvezi kranjakih obrtnih zadrug ki namerava počenŠi s novim tetom 1906 izdajati svoje lastno glasila v varstvo obrtnih interesov, dovolil se je v ta nam*-n prispevek 100 K.
— Nedeljaki počitek. Piše se nam a dežele: S 1. novembrom t 1. je stopila v veltavo pr stava o nedeljskem počitku (gl d~Ž zak z dne 30 oktobra 1905 kos XI) D -sedaj so podeželski trgovci ob neieljah zapirali večinoma ob 4 uri, drugi ob 5 ur;; ponekod se pa sploh niso bri gali za zapiranje — posebno tisti, ki so obenem tudi gostilničarji. Seveda izvršujejo trgovski posel dotičmkov večinoma uslužbenci, oziroma uslužbenke. Nekateri trgovci zdaj sicer ob uri zapirajo glavna vrata, a prodajajo potem pri stranskih vr&tih brez ženiranja, kolikor kdo hoče, kot bi bilo to dovoljeno. Dmgi trgovci si pa radi privoščijo počitka ob nedeljah ter se drže ure zapiranja, a so vsled gori omenjenih močno oškodovani. Z ozirom na to ter z ozirom na sedaj v veljavo Btopivši zakon bi svetovali gg. orožnikom po deželi, da blagovolijo kot organi reda paziti, da omenjeni zakon ne bo ostal samo na papirju, nego da se bode izvrševal, ker je v ta namen tudi sestav ljen in izdan!
Eden izmed trgovcev.
— Iz obrtnih krogov se nam piše: Nedeljski počitek: Bravši zadnje dneve v listu »S'ov. Narod«, da je nedeljski počitek sa vsako obrt veljaven, se nam zdi umestno izpregovoriti par besedi, zakaj ni ta postava za vse obrtnike enako veljavna. Sprehajal sem se v nedeljo dopoldne proti Sv. Krištofu in kaj zapazim? V tovarni Toanies se ni popolnoma nič oziralo na v najkrajšem času izdano postavo. V tovarni bo vpije in kriči, kakor kak delavni dan, videl sem premetavati vozove, uradnike po tovarni v največji delavnosti skakati semtertja in seveda tudi g. tovarnar ni izostal. Ako se na tovarnarje ne bode oblast veno in postavno gledalo, da bi se oni ravno tako morali držati po pravilih, kakor mi drugi obrtniki, potem bomo tudi mi brez vprašanja naše obrti odprli in ob nedeljskem času svojo obrt nadaljevali, kajti obrtni red je po našem mnenju tako sa nas, kakor za tovarnarje.
— Akademija. V nedeljo, dne 12. t. m. bo v Novem mestu ob 2 uri popoldne v »Narodnem domu« predaval g. prof. Jožef Reisner •o zračnem tlaku«.
— Martinovo veselico priredi čitalnica v Spodnji Š šfci v nedeljo, dne 12 novembra 1905 leta, v gostilni »pri AnČnifeu« s sod: i > vonjem slav. tamhuraškega kluba • S6ka«. Spored: Petje, tamburanje, komični prizori, tcmbola in prosta zabava. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnin« prosts.
— Martinov večer priredi v soboto 11 novembra pevski klub v R i b n i o i v salonu g. Antona A r k o t a. Na sporedu je poleg petja komični prizor »L etovičark a«, veseloigra »Dve tašči« ter šal|iva opera »Veseli godci.« S>dt:lu;« lastni orkester. Po dovršenem programu prosta zabava in prodaja živih Martinovih gosi v korist družbe sv. C rila in Metoda. Z»Četek cb 3 on zvečer. Vstopnina GO v
— Iz Novega mesta se nam piše : Dne 4. t. m. je umrla na srčni kapi gospa Josipina Kopač, posestnica in soproga trgovca g. Leopolda Kopača. Zapustila je 9 otrok v starosti od štirih mesecev do 19 let. — Kuhala in pripravila je še večerjo ter se ob 9. uri zvečer popolnoma zdravo Čutila, pol ure pozneje bila je pa že mrtva. Da je bila v obče spoštovana, dokaz nam je zelo velika udeležba pri pogrebu. Pretresljivo je bilo videti in poslušati plakanje ubogih otroČičev ob gomili, ki bodo hudo pogrešali mater.
— Martinov večer priredi „Dolenjsko pevsko društvo" dne 11. novembra v gostilni „Pri Štamburju" v Kandiji. Pričetek ob 7. uri zvečer. — Ker je ta večer namenjen ne le izvršu-jočim, marveč tudi podpornim Članom društva, se pričakuje obilna udeležba, zlasti ker je skrbljeno tudi za vže itak v obče znane izvrstno jed in pijačo.
— Društvo slovenskih odvetniških in notarakih urad« nikov v Celju priredi due 12. t. m. v veliki dvorani »Narodnega doma« konoert a petjem, godbe, dramatično predstavo in plesom.
— Brihtnost bralcev nemških listov. Nemški listi se pogosto babajo, da so njihovi bralci najinteli-gentuejši ljudje celega sveta. Da Človeku ni treba verjeti te napihnjene samohvale nemških Časopisov, naj čita le enkrat odgovore, ki jih daje ured ništvo svojim zvedavim naročnikom na njihova mnogokrat smešna vprašanja. Tudi graška „Tagespost" hrani svoje vprašujoče naročnike z odgovori. Ta vprašanja so večkrat naravnost beraška. Vse dosedanje vprašalce je pa „po-sekal" oni „Tagespoštin" naročnik, ki je vprašal uredništvo, „če ne*e petelin jajca v gotovi starosti V" Slavno uredništvo mu je odgovorilo: „Ne vemo sicer, kaj razumete pod izrazom „v gotovi starosti", vendar mislimo, da Vas smemo zagotoviti, da petelin načeloma ne nese jajc.u
— Slaba tovarsija. Trcrovski potn'k Fraoo Pristoiie iz Brežic na Štajerskem je šel iskat v Trst kako Blužbo. Seznanil se |e z nekim tržaškim postopačem v starem mestu, popival z njim celo popoldne v ponedeljek, zvečer sta pa š a spat v neki hotel v skupno sobo. Ko se je drago jutro Pistoltč zbudil, je bil sam; s postopačem je pa izginila tudi Pristoličeva srebrna ura z zlato verižico ter 86 K denarja. Po tej slabi tovaršin' Piatoliča trotovo (rlava boli.
— Za opeklinami umrla.
Pri pose«toiei Mariji Pievmk pri Sv. K .mi pri Šmarju pri Jelšah je nastal ogenj. Plevnik je hotela is gorečega hleva rešiti kravo, a ji je pri tem začela goreti obleka, da je ženska vsled hudih opeklin čez dva dni umrla v groznih mukah.
— Konkurz je otvorilo celjsko okrožno sodišče nad premoženjem pred kratkim umrl*g« trgovca Silvestra Schalka v Sevnici. Schalkjebil silno hud Nt-m-.c, fii je v vsakem Slovencu videl živega vraga. »Vahtarici«, hic salti!
— Prst si je odsekal v Dobrni pri Celju 16ietni kovaški vajenec Avgust Ž u m e r, ki je sekal drva.
— Vlom. Francu Skaletu vGaberju pri CaljU je vlomil neznan tat v stanovanje in pobral okoli 500 kron denarja. Tat je bil pa tudi lačen, ker je vzel tudi hleb kruha seboj. Preskrbel se je obenem za zrno, ko je ukradel dve posteljni odeji.
— Bohinjaka železnica.
Predor pri Bukovem na G »riszem dela graditeljstvu silnih težav. V fredoru, ki je dolg 900 metrov, se svet vedno podira. Te dni je bila na lieu mesta posebna komisija z Dunaja, ki je konstatirala, da je zmečkanih 18 obokov. Predori ae zidajo tako, da se postavi obok tik oboka. Vsak tak obok je šest metrov dolg. Vsega skupaj je torej zmečka-nega 108 metrov oboka. Predelava nie je Biino težko, da do 1. maja 1906. niti petine tega dela ni mogoče izvršiti. Ako se hoče železnico 1. maja prihodnjega leta otvoriti, se mora tir provizončno preložiti, a še tedaj je težko verjeti, da bo delo pravočasno končano. Ako pa se popravi predor, potem tudi še do 1. avgusta ne bo poprava končana
— Slovenski optik v Gorici. V Gonco so dobili siovenskvga optka g. I Primožiča.
— Obratno ravnateljatvo južne železnice nam naznanja, da se od 8 t. m. dalje vsled izredno močnega blagovnega navala v Trstu ne sprejme do preklica nobeno bi»g>, ki je namenjeno za Trst južna železnica, Trst državna železnic«, Trst prosta luta ter železniška skladišča v tržaški prosti luki na južni in državni železnioi. Ta odredba ne zadene brzovoznega blaga, živih živali, tovornega blaga, ki se lahko pokvari ter sladkorja sa tržaško pro»to luko, lužno in državno železnico, tri spre |rte pošiljatve in blago, ki je na potu, lahko odide na svoj oil).
— Vsled bule na vratu se je zadušil v Pala častniški namestnik Bruno Httbner. N«šti so ga zjutraj v postelji mrtvega. Hubner se za bulo ni nič brigal, ker je mislil, da ne bo imela nevarnih posledic zanj.
— Klub jugoslovanskih agronomov na Dunaju si i* izvolil na svojem prvem rednem ob čnem zboru dne 2 listopada t 1. aa zimski tečaj sledeči odbor: Predsed nik: eand. agr. Franjo Holz; podpredsednik: oand agr. J u r a j K af lani ć; blagajnik in knjižničar: atud. fortst. Z m ago sla v pl Ziernfeld; tajnik: oand. fforest H ado s lav Kosi e k; preglednika: oand. eur. A nt. Podgornik in oand. agr. D j o r d j e Kolarovrskv
— Društvo svobodomiselnih slov. akadam. „Sava" na Dunaju priredi svoj 11. občni zbor
dne 11. t m. i običajnim sporedom ▼ restavraciji »Zium Magistrat« I. LtehtenfelsgaBse 3 Začetek ob 8 uri zvečer. Svobodomiselni slovanski gostje dobro došli!
— Glas iz občinstva. Boljšo pet proBimo stanovalo! - davkoplačevalci na eesti na Rudolfovo železnico. Ta cesta je od tam, kjer se križa s o*ogo južne železnice dalje proti Deghenghijevi tovarni v tako slabem stanju in tako zanemarjena, kakor, lahko rečemo, nobena poljska pot. Letos, kakor kaže, pač se ni bila na suts ali blato odstranjeno ž nje. Ob poslopju Čir.kslnove tovarne nastopi voda ob vsakem  najmanjšem dežju
— ob sedanjem deževju pa še posebno, kajti kanal je zamaŠen in se skoro ne vidi iz brata in to že nekaj me secov. Veda stoji cb zidu do srode pota. Pešoi smo primorani gaziti grozno blato po vozni cesti. Ako pa srečaš voz, moraš se mu ogniti na druro stran, kjer tudi ni veliko bolje; tudi tu lahko zajameš vodo v čevlje, pri tem te pa konji in voz oškrope x blatom, da se ne vidiš iz njega. Tudi razsvetljava je jako slaba na tej cesti. Gorita namreč samo dve svetilki, a še ts mnegokrtt ne. Sedaj ob ztdnjem velikem snegu — čakali smo, kdaj se cdstrani in napravi gaz
— a zaman! — imeli smo pa popolno temo celih — osem dni. Lahko si je mislit;, kako mučna mera biti hoja v velikem snegu in bistu ter v tem?. Iu naši otroci! Kako se ti revčki mučijo po taki poti, ki jo morajo prebresti najmanj štirikrat na dan v šol j grede. Poklicani faktorji naj skrbe, da se vsem tem nedostatkom edpemore v prsv kratkem času in naj obračajo v bodoče nekoliko več pozornosti tej cesti. — S t a n o -vale; davkoplačevalci.
— K notici o krasni slovenščini in nemščini na nekem oznamiu n- hiši v Kolodvorskih ulicah št. 26 nam je došlo pojasnilo, da dotičnoga listkov ni prilepil na vrat* lastnik imenovane hiše Matej O.'ihek, marveč da je to brez nje (rove vednosti storil izselivši se najemnik Anten Kuttaro.
— Tatvini. Hlapcu Jos. Zobcu je bila včeraj na Dolenjski cesti izpred nekega gostilniškega hleva ukra d ena 12 K vredna suknja. — Ivani Pirčevi je na nekem gostilniškem dvorišču neznan tat ukradel štiri piščance, vredne 3 K 60 vin.
— Delavsko gibanje. Včeraj so je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 10 Ogrov in 7 Hrvatov, nazsj je pa prišlo 17 Slovencev V H^b je šlo 20 Macsdoccev in 25 Hrvatov, v Hroš co jih je šlo 19 na Jesenice 20, v Iaoroost 17, v Ljubno 18, nazaj j?b je pa prišlo 100.
— Izgubljene in najdene reči- Gospa Marija Fettich Frank* heimova je izgubila denarnico s 6 K.
— C'evljorski mojster Peter Sušnik i« izgubil 20 K. — Kuharica Ivana Č^baškova je izgubila denarnico s 5 K. — Postrežkmja Marija Kodra-nova je naeils denarnico z manjšo vsoto denarja in jo oddala na magistratu. — Karolina Hiadetova je našla poročni prstan.
— Ljubljanska društvena godba priredi danes zvečer v hotelu »Ilirija« (Kolodvorske ulice) društveni koncert za člane. Zi& Četek ob 8. uri. Vstopnina za Člane prost?., nečlani plačajo 40 vin.
— Semenj Dne 8. t. m. je bilo na mesečni semenj prignanih 604 konj in volov, 407 krav in telet, skupaj 1011 glav. Kupčija je bila pri goveji živini kakor pri konjih dobra.
— Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljansko od 29 oktobra do 4 novembra 1905. Število novorojencev 14 (= 19 35 °/oo); mrtvorojenca 2, umrlih 20 (s=27 71°/00); med njimi so umrli za vrstico 1, sa jetiko 5, za vnetjem aopilnib organov 1, velet! mrtvouda 2 vsled nezgode 2 za različnimi boleznimi 9. Med njimi je bilo tujcev 9 (=45°/0), iz zavodov 14 (= 703/0). Za infekcioznimi boleznimi so zboleli, in sicsr za vratioo 4 osebe.
— Jugoslovanske novice Starfceviceva stranka prava ima jutri v Četrtek svojo glavno skupštino v Zagrebu Vcdja stranke dr. Frrnk bo na skupščini govoril o OOlitičnem položaju, dr. Mile StarSevic o delovanju v saboru, dr. P^velič bo poročal »o življenju    Starce viceve hrvatske
stranke ra&pravijfcl stranko Horvat pa
prav s«,   Iv. Zatiuka bo »o    razmerja med in   kmeti«,   dr. Aleks. »o ustavnem prava«. Na to se vrše volitve predsednika in tksvskutivnega odbers.
— Žrtev političnega fanatizma. O nedeljskih dogodkih v Varaždinu smo poročali že v posebnem dopisu. Zal, da so ti dogodki terjali tudi krvavih Žrtev. Iz političnega fanatizma je namreč bil m*rgi dne ubit delavec Iličić. Ubil ga je eden izmed kolovodij frankov-*se stranke v Varaždinu krčmar Mijo V urad in, ki je ob enem tudi
mestni občinski svetnik. — Lepe sadove donaša frankovaka politika! Žalostno je, ako je kaka atranka prišia že tako daleč, da se mora v svoji politiki posluževati noža in kola! —
— PodraŽenja mleka v Zagrebu. Ni Še dolgo tega, odkar se je vodila ljuta borba radi podra-ženja mleka v Ljubljani. S daj se obeta enaka vojska radi mleka tudi v Zagrebu. Kakor v Ljubljani, so iz-zvali tudi v Z »grebu podraženje mleka klerikalci in veliki producenti. Na čelu onih, ki so podražili mleko, je zagrebški nadškof dr. Po silo vic, ki ima v okolici zagrebški veliko mlekarno. Ta mlekarna je prva zvišala oeno mleka na 24 vi narjev liter. N&dškcfu so sledili drusri veliki producenti in prodajalci in Zagrebčani morajo sedaj plačevati liter mleka splošno po 24 vinarjev. — Kakor se vidi, so klerikaloi povsod enaki; meščanstvo, ki neče plesati po njihovi piščalki, jim je povsod trn v peti, zato porabijo vsako pri liko, da bi mu škodovali. Kjerkoli se vodi kak gospodarski boj proti meščanstvu, povsod korakajo na čelu klerikalci. V Ljubljani je bilo tako, takisto je sedaj tudi v Zagrebu. Nadejati se je pa da bodo kakor v Ljubljani tudi v Zagrebu umsli nastopiti s primerno energijo preti brezvestnim podražiteljem najpotrebnejšega ljudskega živila — mleka.
— Cista stranka prava in
grof A p p o n v i. »Obzor« je nedavno t°ga priobčil članek grofa Alberta Apponvja, enega izmed voditeljev madjarske koalicije, v katerem se je razpravljalo o razmerju med Hrvatsko in Ogrsko. Eksekutivni odbor č ste stranke prava je sklenil, da bo na ta članek odgovoril v po sebnem pismu na gr^fa Apponvja. Besedilo tega pisma, v katerem se bode pojasnilo, zakaj je čista stranka prava proti reški resoluciji, se bode publiciralo na današnji glavni skupščini »Starčevićanske stranke prava«, i* » *
— Za prirejevanje vseslc-vanskih učiteljskih skupščin in šolskih razstav se navdušuje v Kragujevsu v Srbiji izhajajoča »Pr o sveta«, organ prijateljev srbske narodne prosvete. Urejuje ta list učitelj Jo v. P. Jovanović To svojo idejo zagovarja v daljšem Članku, ki ga sklepa tako le: »Prosimo uredništva vseh slov. ačiteljskih listov, da se izjavijo: 1 Ali se strinjajo z nami, da bi bilo potrebno in koristno, da bi se prirejevale vseslovacske učiteljske skupščine in šolske razstave 2 Aii verujejo, da bi bile uspešne takšne skupščine in raztave? 3 Kje in kdaj bi se najlažje sklicala prva taka učiteljska skupščina? —
— Novo srbsko dramatično delo. Včeraj se je v narodnem gledališču v Belgradu prvič vprizorila izvirna srbska igra »Na nizbrdici«, dramska slika v 3 de-, j a njih iz srbskega kmot9kega življe nja. Dramo je spisal B&agoje Ne-d i ćj pevske kcmsde pa jo uglaBbil Pero Krstić.
*
— Bolgarsko sobranje si ja izvolilo za predsednika dr. P. Gudeva. za podpredsednika pa Ivana Kolančevs. Sobranje je bilo otvorjeno s prestolnim govorom. Značilno je, da se v prestolnem govoru niti z besedico ni omenilo razmerja med Bolgarsko in Srbijo.
— Nov bolgarski list. Nekateri člani sedanje etarabulovske vlade nameravajo ustanoviti nov po litičen dnevnik. List se bo imenoval »Balkanska Pošta« Glavni urednik bo S. Rade v.
'   Najnovejše   novice. —
Z o p e t n e m š k i voditelj k la W o 1 f. Zupan mesta St. Hipolit, drž. in deželni poslanec Volkl, je imel tako afero v kavarni 11 i rt, kjer je ljub koval s kavarnarjevo ženo, da je bil primoran odložiti županstvo pa tudi svoja mandata.
— Poveljnik 2. voja na Dunaju je postal dosedanji poveljnik 11. voja v Lvovu podmaršal F i e d 1 e r.
— Zaradi sleparske kride obtoženi Oton T a n b s i g na Dunaju je bil pred porotniki oproščen s 6 glasovi proti 6 glasom.
— Vsled amnestije na Ru-skem se je vrnilo iz Švice v Rusijo več sto mladih ljudi, večinoma dijakov.
— Za župana v New Yorku je izvoljen zopet Olellan.
* Marijina služba in božja služba. Časopis »France et Evan-gile« v Parizu poroča iz letnega poročila katoliškega klerusa iz leta 1904 sledeče interesantne podatke: Na Francoskem in v Alžirju je 1142 božjih potov. V 24 francoskih pro vincij&h so se podajali romarji le na Marijina božja pota. Skupno je bilo 945 romanj v č st Marijino, 171 v čast raznih aveteev, samo 25 v čist Kristovo in le eno v čast hoŠjo. Iz tega je jasno, da je katoliška cerkev
bolj Marijina, nego Kristova cerkev. 1116 romanj aa Marijo in svetnike, 25 za Kriata in eno aa Boga! — Da tudi pri Slovencih vlada približno tiato razmerje, ve vsak lajik, ker je Marijin kult tako razširjen, da se vsak drug skoraj docela akrije!
* Ločitev zakona na Kitajskem. Franooz Pavel d* Enj<y se je potrudil, da je proučil kitajski zakon, ter je priobčil nekoliko aani mivih podatkov o ločitvi zakona. Na Kitajskem more mož zapustiti svojo zakonito ženo, ako nima otrok, ako se grdo obnaša, ako ne spoštuje moževih Btanšev ako krade in če ni dobra gospedinja. Ločena žena se lahko znova omoži, a mora tudi vložiti pritožbo pri mestnem mandarinu proti ločitvi, ako je mož zlorabil avtoriteto ali razžalil postavo. V tem slučaju dobi mož za kazen 80 batin in isto ženo mora znova vzeti v zakon, kar je morda najhujša kazen. Ločitev a medsebojnim odobrenjem se dogaja, kadar mož in žena ne moreta več drug drugega trpeti in kadar istodobno zahtevata ločitev. Do ločitve prid'*, ako mož ali žena zapusti dom. Z dna stori v tem slučaju zločin in jo pretepo, mož jo pa potem lahko znova vzame ali jo pa da drugemu. Ona žena, ki se vda po svojem begu ali pred ločitvijo ter prešeatuje, kaznuje se s smrtjo aa vešalib. Ako zapusti mož dom, se ne sme žena znova vdati, dokler ue minejo tri leta in še to z dovo-ljenjenjem mandarinovim, ako med tem časom ni dobila od meža niti enega pisma. Ako zapusti žena dom pred tremi leti, kaznuje se s sto udarci. Ločitev zakona jo obvezna, ako učini žena prešestvo ali ako mož m žena ravnata drug z drugim tako grdo, da si povzročita meosebojno znatne poškodbe. Zikon se ne da na noben način ločiti, ako je žena z ocežona žalovala tri cela leta za njegovim očetem ali materjo, ali ako sta sklenila zakon v siromaštvu, a še le pozneje obogatela, a če žena nima obitelji, h kateri bi se mogla povrniti.
' Veliko kepo zlata so našli v rudokopu zlata v Bradi<u na Ogrskem. Kepa tthtt 87*/i kile. Kepo so našli na ta način, da se je vsled iovednji udrla velika pl*st zemlje, v kateri je bila omenjena kepa,
* Stenografija za Kristovih časov. Znano je, da sta lansko leto Grenfell in Kunt objavila neki rokopis is leta 155 po Kr sta le tega rokopisa je bilo razvidno, da je neki grški stenogr&f učil nekega grškega dostojanstvenika stenografi e. Vsled tega rokopisa se je mislilo, da se je takrat na Grškem pričela stenografija, ker do tega časa ni bilo nikjer v zgodovini govora o tem. Dr. F. Preisighe je pa n:s 1 zdaj mnogo starejši sprmanik grške stenografije. V mestu Oxyriynchosu v Egiptu, kjer so že našli toliko znamenitih papirjev, bo naš:i list, ki ga pošilja neki Dionizij svoji sestri Di-dimi in ki je datiran s 25 listopadom leta 27 po Kristu. V listu vprašuje Dionizij sestro, zakaj mu ne piše pisma ne z navadno, ne 8 ste-nograisko pisavo. To dokazuje, da je bila že v tistem času stenografija v Egiptu zelo razširjena.
* Trinajst tisoč samomorov. Ravnokar je izšlo uradno poročilo o vzrokih smrti v letih 1901 do 1903. V tem poročilu je med drugim tudi razkaz samomorov v naši državni polovici v imenovani dobi. žalostna statistika izkazuje za leto 1901. 4291, za las 1902 4422 in za leto 1903 46G1, skupaj torej 13 374 samomorov! Obesilo se jih je 6659, ustrelilo 2728, utopilo 1512 zabodlo 312, v prepad skočil 163, se dalo povoziti 227, zastrupilo 1417. Oatali samom rilci so se ali aežg*)i ali so pa na kak drug način končali svoje življenje. Žalostno je pri tem, da se število samomorov od leta do leta mnoi:.
* O tobaku. Dasi je kajenje tobaka po vsem svetu razširjeno, vendar niti zdravniki še niso o tem edini, ali je kajenje zdravju res Škodljivo ali ne. Zadnje čase pa vendar razni veljaki medicine trdijo soglasno, da je kajenje povod nekaterim boleznim. Posebno povzroča baje preobilo kajenje okame-nenje žil, kar more dovesti celo do šepavosti. Tudi vplivi so se spoznali pri živalih, ki se jim je vbrizgnil tobačni sok. Toda naj se govori o tobaku kar hoče, toliko je gotovo, da mnogo kadilcev vkljub močnemu kajenju doseže visoko starost. Pri tem pa pride vendar v poŠtev tudi konstitucija kadilca. Kakor pri alkoholu, tako je tudi pri tobaku. Krepak Človek pren<se gotovo več kot slaboten. Vsekakor škodljivo pa je kajenje za otroke in mlade ljudi, škodljivo pa je tudi nezmerno kajenje, t. j. več kot šest smodk na dan. Posledice nezmernega kajenja so: kronični katar v grlu in požiralnika, kaši janje, hripavost, vnetje oči in kratkovidnost. Kajenje cigaret je naj-škodliveje že zategadelj, ker ic jih naj-laglje v obilici pokadi.  Pipa je sredi
med cigareto in smodko. Škodljiv je vlažen in malovreden tobak. Tak tobak provzroča nerednosti srca, kakor utripanje, bolečine v srcu in neredno bitje žile. Smodka naj se nikoli ne kadi do konca ter je dobro rabiti ustnike. So pa tudi zdravniki, ki pravijo, da je kajenje dobro za dihala.
* Smešen konec tragedije. V I no m os t u se je vrgel neki reven italijanski delavec pred Uamvaj. Na srečo pa je voznik nakano pravočasno zapazil ter tako krepko zavrl, da je morilni kandidat dobil samo lahek sunek. Med tem so prihiteli ljudje, potegnili Italijana od proge ter mu dali kozarec vode. Voznik pa je psoval: „Teslo neumno ! Ako se hočete končati, morate iti drugam. Jaz nalašč nikogar ne povozim — toda čas zgubim zaradi takega teleta!" Vse se je smejalo, a veselost je bila še splošnejša, ko je tako rešeni Italijan zaprosil nekega rojaka izmed gledalcev, naj mu voznikove besede raztolmaČi.
* Pobožna aleparija. V Vaalsu blizu Aachena je samostan, kjer je živel sveti Kamil, patron bolnikov in bolnišnic. Prefrigani patri so kamenje Kamilove sobe zmleli v prašek, ki baje prinese zdravje vsakomur, ki ga použije ali rabi z vernim zaupanjem v priproš-ojo tega svetnika. Navodilo pravi: „Bolniki naj vzemo ta prašek na vodi ali pa ga naj potrosijo na rane med klicanjem svetnika. V slučaju čudodelnega ozdravljenja se prosi, naj se okolnosti sporoče očetom kamilskega samostana.11
— Tu bi se pač morala oglasiti sanitetna oblast, da se odprte rane ne zastrupljajo s starim smetjem.
* Pobožen zažigalec Porotno sodišče v Monakovem je obsodilo važigalca Iamaierja v triletno ječo. Obsojenec je na dan požiga bil na božji pot'', dolgo molil v neki cerkvi, nato je pa obiskal več gostiln, nakar je šel zažgat bratovo hišo. Jako značilno!
41 Tekmovanje v požre-snosti Dosedaj so sloveli Angleži, da pojedo največ. Tako je letošnje poletje neki mladenič za stavo pojedel 10 kg ČreŠenj. Nedavno pa je dosegel rekord neki Francoz, ki je pojedel na mestu oelega pečenega koštruna. Hud požeruh je bil tudi neki francoski voj»k, ko ga je njegov stotnik vpraša), koliko škrjancev bi pač mogel pojesti. »Sfcrjsnce, sfospod gtotnik, bi lahko vedno jedel!«, je s poželjivim smehom odgovoril vojak.
* Zivljenska vprašanja.
Kaj je Času neprimerno? — Ako kdo sedi v avtomobilu in poje: Pripregli smo konjiče tri. ~- Kaj je prazno besedičenje? — Ako kdo odkloni stotisoč kron, ki mu jih hoče kdo darovati, potem pa pravi: „Ali sem bil bedak." —Kaj je natančnost? — Ako komu pade opeka na glavo, a zadeti izračuni še na tleh ležeč iz jakosti udarca visočino padca. — Kaj je prisotnost duha? — Ako se kak komad v gledališču iz-žvižga, a pisatelj, ki jo navzoč, tudi pomaga žvižgati, ga bi ga ne spoznali.
— Kaj je smola? — Ako se kdo zvečer na plesu zaroči, a zjutraj ne ve več, s kom. — Kaj je požrtvovalnost ?
— Ako je gospodinja po pomoti naredila krompirjevo solato z ricinovem oljem,  a noben gost ne upa kaj reči.
— Kaj je previdnost? — Ako mora kdo iti po deb elo nasuti cesti, a si se-zuje Čevlje, da bi si podplatov ne trgal.
— Kaj je vljudnost? — Ako se ljudo-žrci pripravljajo koga pojesti, a ta jim vošči dober tek ! — Kaj je nesebičnost ?
— Ako se dama v novi Žametni obleki vsede na sveže pobarvano klop, a ko se vzdigne, reče : „ Škoda za lepo klop!"
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
Janez Frank, delavec iz Če'ja, je na potu med Tominjami in Hari jami Janeza Oefcana z zidarskim kladivom udaril po glavi. Obsojen je bil na 1 mesec zapora.
Marija Jančar, 21 Ift atara sivilu v Liubljani, je opeharila Hed-viko pl. R*d cs, ki se peča a iiposo-jtvanjem knjig, za 12 zvezkov, vrednih 14 K 40 vin.; Matildo Černe aa relar.no, vreino 16 K. Restavraterju J ali u Ser m d a je pravila, da je poštna uradnioa in ji pridobila kredita la 113 K 58 vič, na škodo natakarja Franceta Turšiia je ravno v tej re stavraciji pokadila s ?«is s aa 6 K 40 vin. in neki drugi natakar ji je posodil 5 K Jančar je bila obsojena na 6 tednov ječe.
Jožef Strnad, delavec v Bev škem, se ie v gostilni Štefana Lam pra pri Sf. Urbu spri z dela ve ms Edvardom Hiršlom in Jožefom Mre-žarjem; pograbil je na mizi stoječe stojalo aa vžigalice in ga vrgel v okno, da bo ae šipe razbile. Zunaj na poti je zagnal kamen v Karla Mavrica, nato ga pa le a nožem trikrat sunil. Tudi Franceta Kepo in Mre-zarja je a nožem lahko ranil, HirŠlaa pa i noževim rogom po nosu udaril. Strnad se opravičuje, da je bil aa*
paden ter pijan. Obsojen je bil na 3 mesece težke ječe.
Janei Poljaniek, posestnik v Markovem, je na bistriškem mostu bvojo taščo Uršulo Jutršek a dežnikom pretepel, na potu od EižišČa na Markovo jo je pa prijel, podrl na zemljo in pokleknil nanjo. Obsojen je bil na 6 tednov ječe.
Avguštin Žlindra, mesarski pomočnik v Ljubljani, je razgrajal v Grajžarjevi gostilni, nadlegoval goste in grozil istotam domaČemu osobju. Aretujočega stražnika je aagrabil za levo roko in mu jo izvil. Žlindra se je tudi potem, ko je bil vklenjen, branil iti na stražnico. Kasneje se zopet ni hotel pokoriti in š*le, ko je prišla pomoč, ga je bilo možno od-veati na Btražnioo. žlindra, ki ie ravno dosta! svojo 8mesečno kazen, je bil obsojen na 13 maseeev težke ječe.
Telefonska in bnojafua poročila«
Dunaj 9. novembra. Iz Bero-lina se poroča, da kroži tamkaj vest, da misli baronGautsch odstopiti. Tudi tu je razširjena ta govorica. Gautschu se očita, da je politično kratkoviden, ker glede volilnega g banja ni znal tako veslati, da bi bil preprečil sedanji vihar. Čuje se, da pride na njegovo mesto tržaški namestnik princ H o h e n 1 o h e ali pa grof T h u n, vecdar je vse tole z rezervo beležiti.
Dunaj 9. novembra. V odločilnih krogih vladajo kaj naspro tujoča si mnenja glede volilne reforme. Prevladuje odločno splošni in enaki volilni pravici sovražna struja, to pa vsled tega, ker se sodi, da bi pri taki voblni reformi Nemci izgubili gospodstvo v državi. Ta nasprotstva segajo tudi v ministrstvo in to je vzrok, da ministrstvo še danes ne ve, kako naj uresniči v „Abendpost" dano obljubo.
Dunaj 9. novembra. Obstruk-cijonistično g:banje med železničarji dela vladi mnogo preglavice. Na glavnih progah na Češkem zaostajajo cgromne množine blaga. Tudi premoga že primanjkuje tovarnam. Najbrž se bo vlada odločila, da pokličejo železničarje pod zastave, kakor se je zgodilo v Italiji
Koprivnica (Hrvatsko) 9 novembra. Danes se je pričela tu volitev saborskega poslanca Koa-liraua hrvatsca in srbska opozi cija je kandidirala drja Potoč-njaka, madjaroni, frankovci in klerikalci pa zagrebškega župana drja. Amruša. Ker je pa dr. Potočnjak dobil večino glasov, je bila volitev prot i-postavno si-tirana
Petrograd 9. novembra V Saratovu je škof Hermogenes v pastirskem listu pozval k nasil-stvu zoper gojence in g*jenke gimnazij, češ, da so sovražniki države
Berolin 9 novembra Nemški cesar je odlikoval španskega kralja z verižico k redu črnega orla ter mu odlikovanje osebno pripel.
London 9. novembra. Na ja ponskem otoku Nippon razsaja lakota. Nid 1 milijon ljudi nima kaj jesti Na državno pomoč se ni zanašati, ker so blagajne prazne.
London 9. novembra /idje v New Yorku so na shodu podp;sali 56 800 dolarjev podpore rojakom v Rusiji, ki so trpeli škodo na imetju vsled najnovejšega preganjanja.
fa      Bratje Sokoli! Sprejema slavnega hrvat-la^^   ak'ga    pevskega društva
»Kole«,   ki   dojdo   is Zagreba v Ljubljano v aoboto ob pol i uri a braovlakom, se udeležimo korporativno v kroju.   Odhod is telovadnice ob 5. uri popoldan.   Pridite polnoštevilno Na sdar!
Odbor ljubljanskega „Sokola".
Oajnjai In atoma* varne alaifjajnlee H>eky iLitvin) Duns| 1^11 I. 10
m tat JOj J« f i»M *l lvto 1M0. lodalak fw-r« TMt«, ki mJi rijt^mo. . •
■•J« p«"** drug«*
»
„Le Delice"
cigaretRi papir, cigaretne stročnice
Dobiva se povsod. 1079—16] moja: Dunaj, L, PređlgergasM B.
Forman
proti
Škatljica 4O vin.
Po vseh lekarnah.
Učinek presenetljiv. Ob pričetkn nahoda skoro nezmotljiv uspeh.
3507—4
L
ev obliz za turiste.
Priznano najboljše sredstvo proti kurjim očesom, žuljem Itd. 37
Glavna zaloga:
L SCHWENK-ova lekarna
Dunaj -Meidling".
|Lnser-JeY-Ht
Dobiva se v vseh lekarnah.
Zdravilski
konjak
zajamčeno pristni vinski destilat pod stalnim kemiškis nadzorstvom.
Destilerija
Camis l ki
Trst-Barkovlje.
7, steklenica I 5'—, Vi «ti-kteclca K 2-60. — Ra prodal • toiišl. troovinalL Đ3
Kožuhovinal
laaiaaiiiii i i|| ■■ n mi ,i i.........i
za gospode in dame v najbogatejši in največji izbiri.
LEOPOLD KLEIN
DUNAJ. L,   30i3 15
Dominikanerbastei 19.
Najboljše  in  najcenejše nakupo-vališče za damske plašeč, žakete in moške kožuhe.
Ilustrirani katalogi gratis in franko.
■_
Umrli so v Ljubljani:
£>■« 5. novembra: Fran Gerbič, železniški emraj, 62 let, Bohoričeve ulice  13, pljučnica.
Dae 6. novembra: Albert plem. Jaborneg, amirovlj. c. kr. okr. komisar, 86 let, Streliške ulice 8, ostarelost. — Fran Skulj, poštni praktikant, 26 let, Florjanske ulice 24, jetika. — Franja Petric, sodnega sluge vdova, 68 let, Krakovske ulice 21, srčna hiba.
Dne 7. novembra : Ana Pezdič, mizarjeva vdova, 77 let, Kolodvorske ulice 18, kap. — Marijana Vovk, gostija 84 let, Poljanska cesta iO, ostarelost. — N. N. neznan mož, približno 40 let, star, se je v jarku poleg iskega mosta ▼topil.
V deželni bolnici:
Dne 2. novembra: Ivan Vrbovec, kaj-žarjev sin, 4 leta, Placenta praec.
Dne 3. novembra; Marjeta Kovač, delavka, č5 let. vsied raka.
Dne 4. novembra: Jurij Pelko gostač, 75 let, ostarelost, — Ivan Krakar, sedlar, 35 let, Vulnus solop. — {Dominik Capris, kamnosek 41 let, pljučnica. — Fran Zemljan, dijak, 21 let, Canes mult.
leteorologično poročilo.
▼&na uad morjem &06S.   braonji araćnl tlak 7»ti0 mu*
2
S
>
o
Čas
opazovanja
Stanje barometra v mm
0 S
£ i
Vetrovi
Robe
8. sv.
7. Fj. 8- pop,
7274
729 0 731 2
80
50 88
sr. sever
si. szah. sLjj zahod
dež
dež
jasno
Srednte v£oraisnja temperatura: 7 Aonnato: 54 . — PadAviu* v sms 50 6.
Borzna poročila.
gubljancka
Kreditna banka" v LJubljani.
Uradni karal dan. bona 8. aovembra 1906.
»i- o; h   * o
SF»lo*%«wl papir?*1.
4*7. saajava renta .  .  .  . .
l*/a arabrna ranta.....
i°/e aaatr. kronska ranta . . 4V. . slsta «. . . i*/« ogrska kronska , • • . 4% 9 alata . . . . »" - posojilo delala Kranldk« . IVA POMJUe mesta SpUet . *«/.•/. „ , Zadar . k VtVa boi.-hera. iel. asa. l»0t l«/t eaSka. daš. banka k. a. . IVo    a       • »*••••
IVA Mt- Pism* K*1- ** Wp> b* IVtVt Prft.  kom.  k.  o. s.
10% pr.......
iVaVi *»*t- plama Innerat. hr.
I1 ?/a    *.      m    agrake cen. dež. hr. •.....
*7i7o    PiB- °kt- h|P* DMU •
ebl.   ogr.   lokalnih ia-
leznia d. dr.....
ft'/t°/0 abl. Saške ind. banka . !•/, prior. Trat-Porafi lak. Sal ;    prior. dol. iel.   .   .  . • $o/0    a   jus.ieLknp. ViVt • *▼■•* Po»- mi iaL. p. o. . Breeate. kačka ad 1. 18S01 . .  .  . . a      a   » 1864 *       ■   • • „     tisaka   . . s    sam. kred. I. asjttija .
*        a       *             » * s    agr. hip. banka .   , ■ „     arbaka k trt. 100' — m     tarfika.....,
ruilika eračka ,   . .
vradltns *   .  •   . .
jismošks B   • •
krakovska * ....
■-i ti-* RUSA* B ....
ivst rud. križa .....
Vffc     n     t a • •   • ■
indolfovo » • «   » •
^aiaburakc „ „
'-majska kam. « .
iažna ialasniae.....
Oriavns ielsaniss .... 5.vstr.-ogrska bančna dalnloa . Ivstr. kreditna banka ...
'greke 9 » ... .'.rnosteoskt s ... ?romogokop v Mostu (Brflz) . Aipinake montan .....
■ i:-ka Iel. indr. dr.....
r.a-Muranyi......
i'rboTtiske prem. družba . • rtvstr. orožne tovr. družba . . -':*ake sladkorna dražbe .   > .
Dana* I&a#v
'1 kr. sakia *0 franki .   .   . . 10 marka.  .  . , ioTersigm   .  , .
vicrka.....
,&Ski bankoTai . ,
?abyi .....
'/•isrjl. .
100-15 10o--
100*10 U8*4f>
•6T0 118-75
9S-50 100-60 100-— 10065
»»•76
99-75 10070
10615 100-50
100 — 100-—
90 50 10025 9»'90 9»*b4) 316 80 100-70
190 60 296 75 161— 299'— 19
X64— 103 — 145 65 24-90 47 79 — 91-— 64 — 63 — 34— SO-72-— 852 —
117'BO 666 50
163**— 670 7b
778'— 247 —
673 50 628 60 1*2600 — 531 — 2S»0 50 581 — 149 —
11*49 19' 6 23f0 14*—
117*62 95-70
154-25 4*84
10096
lOO-'/O 100*30 11865
95- 90 113*96 101*-101*60 100 — 101*66
100 06 100*05 101*70
10715
101 - so
100 20
100 70
1(050
101 2*
100— 3880 101*70
192*50 297 75 163 —
ao7 —
307*50 271-80 110 60 146 66 26 90 481*— 84*— 58 fO 70 — 54-80 36 80 64 — 78-— 642 —
U8-50 667-50
164-i — 671*76
779*— ^47*50 675*— 629-60 ^610- — 633 — 292 - -582 bO 153 —
11 67 1918 2358 24*08 117-82
96- 90 255'—
5*—
Pred ponare an em se hrani z vzorcem in znamko.
Solzaželodec
Julija aaaV
držrlnrs« lelaaia*nair|» w S«a>claerraiarl« 164—IS
Mnogo let že izpričano dietetično sredstvo za pospeševanje prebavljanja. Odstranjuje takoj želodčno kislino. Neprekošno za uravnanje in ohranjenje dobrega prebavljanja.
Cena I škatljice K T75. Sr-* "99 po4tnftra 9mmm
Dobiva      t THh ranom, lekarnah a»atr.-odrske držav«.
ne naročita najmanj 2 ikatljioi.
Glavna zaloga: deželna lekarna JULIJA SCHAUMANNA v Stockeravi.
Surovo maslo I moto! mod!
Sirovo maslo ii kravjega mleka, koli ■ 10 funti 3*76 n, čebeljni med prirodno čist koli s 10 funti 2*50 fl. Za poiskušojo koli s 10 fanti air. masla in 6 funtov medu 8'—fl. Ovčje meso, (stegno), vsak dan sveže, debelo po poljubnosti. Košara z 10 fanti 2 25 fl. Sternlleb, eksportna   trgovina   Tluste   (Avstr.) 3538-3
Za krojaško obrt se išče
vajenec
Natančneje pri J Magdiču, Ljub Ijana, Stari trg št. 8. 3621-1
Izjava.
Podpisani sem dne 22. oktobra 1.1. razžalil gospoda  Janeza Zormana,
posestnika in vinskega trgovca v Spod. Šiški.
Obžalujem, da sem to storil, in se gospoda Zormana zahvaljujem da mi je odpustil. 3618
Ljubljana,  7. novembra 1905.
Franc Bizjan.
Dvorski tr$ !t. 3 3620
pod „Narodno kavarno".
V*«*7 11 V/ CAp j m fIintov fl. o.,n 6 tr
najrajže z dežele, za zlatarsko obrt, sprejme Rudolf Janaček, Vegove ulice št. 12 v Ljubljani. 3607—2
Išče se pod jako ugodnimi pogoji
i a   kravjega mleka fl. 3'tt<\ koStranovo meso zadnji del, za 10 funtov fl. 2*10 5 funtov surovega masla in 6 funtov meda fl. 3 —.    :»03 2
Kamerling 23, Tluete (Avstr.)
dobro izurjen pri mizarskih strojih, ki si zna sam napraviti potrebno orodje za stroje. Nezmožni naj se ne oglašajo.
Kje — pove apravnistvo „Slov. Naroda1-. 3463 13
spinznicl
se dobe^vsak dan v
Gosposkih ulicah št." 15" i
Pošiljam tudi po pošti. :-w> - 2 Rozalija Keržan.
Mladenič
20 let star, išče službe kot trgovski pomočnik na deželi ali pa v mestu.
Kje — pove apravnistvo „Slov. Naroda". 38^8 2
Sprejme se takoj
spreten se(j|ar
pri Tereziji Flander, Železniki,
Gorenjsko. 3374 - 10
Učenca
išče  večja  trgovina   na Dolenjskem.
Ponudbe pod ,,A „Slov. Naroda-.
na uprav.
3580-4
Pristni dobri Penzioilist
Žitne cene v Budlrn»@$t--
Dnc 9. aovembra 1906. i 'enaia.
^•niaa aa april 1806   .   .   „  100  „ .17'
Rž        „ april   .   .   .   . „ ldO m „ 14'
■-i-i   u maj  1&06       ,  j,   »00   . 14'
OTea      , april   .   .   .   .   „   100  , „ 14
5 via. ceneje.
30 50
14
36
Od nedelje, 5. novembra do vštete sobote, 11. novembra 1905:
Avstrijci v Pekingu
ob okupaciji z velesilami.
album.
brinjevec
se dobi pri 3019-H
L.SEBENIKU\Sp.Šiški.
(samec ali oženjen), ki labko še kaj malega dela za kratek čas, in si lahko nekaj pri hiši zasluži, se takoj sprejme v majbuo stanovanje. Natančne ponudbe pod „Blizu mesta 1000*4 uprav. „Slov. Naroda". 3T96-2
Sprejme se takoj mlad v     i ■       l ■ v
Vsak petek sveže
Slavnostna /rev. „JLjublj. Zvona" leta t900.
hvod a Jf 2-40, po pošti Jf 2'60 se dobiva
v knjigami SCHUEHTNER
v Ljubljani, Prešernove ulice.
morske ribe
okusno pripravljene se dobe
v gostilni „Miramar"
Stari trg štev. 19. 3542^2 •" Se priporoča s spoštovanjem T
Plačam od para. ;-6d~3
IVAN f^AIVIOVŠ
v Vodmatu štev. 36 pri Ljubljani.
v
mm m
han Tosti, gostilničar.
:Ž^3aaaO
In sploh vse deželne pridelke
kupuje 3444-8
Ant. Kolenc v Celju.
I Krga&KSj*r"-f?sar-a*s*r^^^
Sprejema zavarovanja človeškega Življenja po najraznovrstnejsik kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje m smrt z zmanjsnjocimi se vplačili.
V8ak član ima po preteka petih iet pravico do dividende.
vzajamna zavarovalna, "o^nka v Prixgri. Raz. fondi: 31t865.386'80 K. Izplačana odškodnine in kapitalije: 82,737.159-57 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
z vaealaozl »lovanHbo • narodnu opravo. D—130
Vu pojaanila daja:
^ent&rralni X2siap v fc-iw&»ljaniB &ega-r pisarna so v i&scnej bantlnej hiši
[■»M^.^^sit amUajfMaUam aa*aE»*ar«
iiavamie possopia m preuuCniue proti ?o?arniin lEodam po najnižjiU cenan Škode ceniujo takoj in i ijk.rautneje 02tiva najbolji siovea, ko<5er posluio
Dovoliaje iz čistega dobička usd&tnt» podporo v narodne m oDčnokoristno namene.
Nizke cene
1082
mn Franl^el
komanditna družba
prodaja iidoike najpomembnejšo tvornice za čevlje v monarhiji.
Posebno priporočilno.
Moški  Q irjij
štifljetni "
trpežni   90 kr.
na trakove   qa i Iz rjav.usnja JU Kli
Moški l
čevlji 3
na trakova   or k modni Z U Ivi ■
m aTttntlcav
čevlji
100 lastnih prodajal-
nih zalog
Moški IM
na trakove CA Lr nanje box.       3U Kli
25 kr.
na gumbe crni
Otroški In dekliški čevlji na trakove
la močnega usnja od
II
naprej.
^ 5 n
ma trakova, chevreau, go- 7 C Lr dyear, šivani   I u l\I ■
Damski čevlji
na trakove, eleg. in lični godyoar, siv.
sni
50 kr.
Dobra kakovost
Otroški in dekliški čevlji na gumbe
Iz črnega aH rjavega ustja od
is
naprej.
i 1 i j a 1 lr a :
Zastopnica:
t Ljubljani, Spitalske ulice 9. Josipi Mzi
so
naših ospshoi
FV
9.^D
5 kron in već zaslužka na dan!
Iščejo se osebe obeh spolov, ki bi pletle na naših strojih. Preprosto in hitro delo vse leto doma. — Ni treba znati ni
Čenar. — Oddaljenost ne Škodi nič in blago prodamo mi. Družba pletllnlh strojev za domače delavoe 3477 - 6 THOS. Ha WHITTICK Ac Oo. Praga, Petrskć namesti 7-156.   Trst, Viaa Campanils 13 156.
Prepričajte se!
04
Najboljši in najnovejših vrat Q«?|»eljni in motori za bencin, mlatilnice in slamorei ice, trombe, cevi, fct I i vije in žage dobite v skladišču
Fran Zemana u LJubljani, Poljanska cesta Steu. 24.
I
CD
»rancjožefe
" grančica f
.pravzaprav reprezentanf grenčic:
(V medic. odd. splošne bolnice naj)una|u.)
Pozor pred ponaredDami 1 Zdol{v st°Ječ.a etiketa, beseda Miny in pa
znamka solnco so oblastveno varovane.
Ca>. kralj t*m»!].
ftvftfteia tvornica Miiiv-svijeća sapuna i (Hčerina.
F. A. Sarga sin i drug, Beč.
Os. Kralj. iTorsSi iotiavijaci-IV, Alleot'asse 24L
560 Gramraa.
I. Vrat Svaka tvijeca
latlitntm tigooi .SUHCt".
Ustanovljeno 1862
Najstarejša tvornica
c- icr. dvomi
Tslefon 584.
peči in ognjišč
mašinlst
RUDOLF GEBTJRTH, Dunaj
VII. Kaiserstrasso 71. na voglu Burggassft.
2773-20
Specialni katalogi gratis in franko.
t_--
Zaloga ognjišč, štedil-^Jj nikov in strojnih ognjišč
za vsako porabo.
Vse vrste peči tudi s trajnim gorenjem.
Kupi
s amo  z  varstveno  znamko   „pišoč angel41 3616—1
i? o ur of on
ki so priznano najboljši in tudi vrlo primerni
za božična darila.
Aparate od K 45 — nsurej tudi na obroke, prodaja
RUDOLF WEBER
urar v Ljubljani
naJ3unajski cesti 20
nasproti kavarni „Evropa"
]fove slov. ploSSe za gramofon
■■■OMlal jfc-lttMO*!:
„Naprej zastava Slave", — „U boj-, — „Slovenske pesmi", — „Al' me bos kaj rada imela", — „Zagorski zvonovi". — „Kje so moje rožice".
Tamboranjei
„Sokoteka koračnica", — „Liepa naSa domovina"
Dosodhi no Ruskem
kakor: nesrečna vojna z Japonci, krvavi nemiri in apori doma ter končni navidezno nenadni uspeh revolucije, so umevni le tistemu, ki pozna ruski narod, težnje in mišljenje raznih strank ter ustroj te ogromne države.   O vsem tem se vsak Slovenec lahko pouči
iz objektivno pisanega dela
/^~m-.. y , '----J----"--1------O-----
„JCa razsviht" (Ruske Studije)
ki ga je na podstavi temeljitih študij in lastnega opazovanja napisal Bogumil Vošnjak, pisec znamenitih ..Zapiskov mladega potnika".
Knjiga obsezajoča 24 tiskanih pol z Izvirno risbo na naslovni strani ovoja, izide v prihodnjih dneh.     Cena broš. K 4--p po poŠti K 4'30.
Založništvo £. Schwentner v Ejubljania 23 127
:t
t
Priporoča se
stenski koledar
za leto 1906.
Cena samo 50 v., s pošto 60 v.
Dobi se pri
3616—2
Iv. Bonačn v Ljubljani.
Stanovanje
na Kongresnem trgu M. 13,
v I. nadstropju, obstoječe iz 4 sob s pritikliuami, se odda za novemberski ali februvarski termin. 1442 - 33
Več se izve pri hišniku istotam ali v pisarni ravnateljstva užitninskega zakupa, Dunajska cesta št. 31.
Ustanoven« lata 1842. WtRK05LIK4IU4. SUKAtLJlTJ
1narisov in qrbov i«* p BR/IT/I EBERLl
y^ - ItMon «. 154. -
Vami žeool
Za vsako rodovi no vatoo . ilustrovano knjigo o premnogem blagoslovu z otroki razbija s prepisi več tisočevj zahvalnih   pisem   tajno za, \eo r» v avstr. znamkah^ gospa A.
k   BeroUn S. W. 220,J
I^ndenktraaa« W>.
Avtomatske pasti na veliko
za" podgane g I d. 2- —, za miši g I d. I 20, ujamejo brez nadzorovanja do 40 kom. v eni noCi, ne puste duha in se same nastavijo. Past za Ščurke „Edlpae" ujame na tisoče Ščurkov v eni noči; velja gld. I-20. Povsod najboljši nspehi. Pošilja proti povzetju J. Sehuller, Dunaj II, Hur/.b»ueraaHt*e a. Nebroj priznalnih pisem 2536-22
Pariška svetovna razstava 1900.
Doniva aa povsod.
voda.
3664—2
Odda se takoj v najem
opravljeno z vsemi v prodajalno »padajočimi opravami, na primernem kraju v hiši g. Simona Bratoža št. 39 v Št. Vidu pri Vipavi.
Sprejme  se tudi  v trgovski stroki
izvežbana
gospodična
katera bi si želela nabaviti samostojno trgovino ali pa v družbi z goriomen-jenim gospodarjem ali pa z namenom resne Ženitne ponudbe.
Več se izve ustmeno ali pismeno pri navedenem gospodarju. 3593—2
4
w
Jvan Dernič
lesarski mojster, posestnik itd.
Pavla Dernič
rojena
Pantar
trgovca
poročena ^ Radovljica. Jforoška Jjela.
Mz Jjresjah, dne 8. novembra 1905. 3817
gt. 37.440
Razglas.
3688-a
V smislu § 37. občinskega reda za  deželno stolno [mesto Ljubljana se javno naznanja, da so
proračuni o dohodkih in troških za 1.1906
1. ) mestnega zaklada;
2. ) mestnega ubožnega zaklada;
3. ) zaklada meščanske imovine;
4. ) ustanovnega zaklada;
5. ) mestne elektrarne;
6. ) mestnega loterijskega zaklada;
7. ) amortizačnega zaklada mestnega lo-
terijskega posojila;
8. ) mestnega vodovoda, in
9. ) mestne klavnice
sestavljeni in bodo razgrnjeni v mestnem knjigovodstvu štirinajst dni in so od 4. do 19. novembra 1905 na vpogled, da vsakdo lahko navede svoje opazke o njih.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 1. novembra 1905.
Preselitev trgovine.
Usojam si velecenjenemu p. n. občinstvu vljudno javljati, da se nahaja od 7. novembra naprej moja
l trgovina z rokavicami, onvezili in
salanterljshim blagom
v Židovskih ulicah štev. S
poleg gostilne „pri Lipi". Ć619-1
Trudil se bom, da bom imel vedno v zalogi najboljše vojaške in najfinejše dunajske glace-rokavice kakor tudi najnovejše zimske rokavice in kravate.
Priporočam se blagohotnosti cen j. p. n. občinstva z velespoštovanjem
A. EASCH.
Cea. Kr. avstnjsKe ggg
državne železnice.
C kr, ravnateljstvo dr*, železnic* v Beljaku.
Izgred. Iz Troznegra red.aL.
Veljaven od dne 1. oktobra 1905. leta.
ODHOD IZ LJUBLJANE inž. kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. ari 14 m pono« ose vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Mali Glodnits, Franzenafeste, Inomost, iloaakovo, Ljubno, čei Selsthal v Auisee, Solnograd, čez KJein-Reining v Steyr, v Lino, na Dunaj   via Ajnitettao.
— Ob 7. uri 5 u ajutrpj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, M oran, Msuterndorf, Fransensfeste, Ljubno, Dunaj, ces Selztha v Solnograd, Inomost, Čez Klein-Reifling v 9teyer, t Line, Budeievice, PUen, Marijine vare, Btb FranoovE vare. Prago, Lipako. čet, Amstettan aa Dunaj. — Ob 11. ari 44 m dopoldne o«obn< vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec. Mah Glodnitz. Ljubno, Selzthal, Solnograd, Bad Gastein, Zeli ob jezeru, inomost, Bregenc Curich, Z& cev a, Pariz, čez Aocstetten na Dunaj. — Ob 3. uri b8 m popoldne osobni vlak • Trbii, Šmobor, Beljak, Celovec, Fransensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, fiez Klein Reining v Steyr, Line, Budcj-.- ice Pisen, Marijin« vara Heb, Francove vare, Karlove vare, Praga (v Prago direktni vos I. in D. razr.), Lipako, na Dan a j 5ez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči oaoboi vlak v Trbiž, Beljak, Francensfeste, Inomost, Monakcvo (Trst-Monakovo direktni voz i, m D. razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 a Zjutraj  osebni vlak v Novo  mesto,  Stražo,  To p Lice,   Kočevje,   ob 1 ari  6   m pop.   isto ta k o
— Ob 7. ari 8 m avecer « Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. koL PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. ari 23 m zjutraj osobni vlak i Dunaja čez Amstetten, Monakovo (Monakovo-Trst direkt. vos 1., D. raz,). Inomost, Franzensfeste Solnograd Line, Steyr, , Ifil Anssee, Ljubno, Celovec, Mali  Glodnitz, Beljak. Ob 7. ari 12 m zjutraj oaobni vlak is Trbiža.
— Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni  vlak s Dunaja   čez   Amstetten, Lipsko, Prago (is Prage direktni   vos   L   in   II.   razreda), Fran o o ve  vare, Karlove vare, Heb,  Marij ne vare, Plzen Budejevice,   Line,   Stevr, Pariš   Ženeva,  Cunb, Bregen«.   Inomost,  ZeU ob Jezeru, Bad Gastein, Solnograd, Ljubno, Celovec,  Šmobor. Pontabel. — Ob 4. ur 29 m popoldne osebni vlak  s Dunaja, Ljub na, Selztbala, Beljaka. Celovca, Malega Glddnitza, Monako vega, lno mosta, Fransensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 06 m zvečer oaobni vlas s Dunaja, Ljubna, Beljaka M n rana Malega  G ludnica, Celovca,  Pontabla, fiez Selzthal od Inom os ta in Solnograda, ces Klein Reiflirg iz Steyra Linca, Budejevic, Plzns, Marijinih varov, Heba, Francovvib varov, Pragi, Lipskega. — PROGA 12 NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob S. uri 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta is Kočevja, ob  2. uri 3*2 m popoldne is  Straže, Toplic, Noveg* mesta, Kočevja in ob 8. ari 36 m   zvečer  istotako. — ODHOD IZ LJUBU ANK drž. kol. V KAMNIK.  Mešani vlaki: Ob 7. on 28 m zjutraj, ob S. uri 5 m popoldne, ob 7. on 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le v oktobru. — PRIHOD V LJUBLJANO drž.  kol. IZ   KAMNIKA  Uešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri  69 m dopoldne, ob   6. uri 10 m zvečer   Ob 9. uri 66 m ponoči  sam - ob nedeljah praznikih  in  le v oktobru.   —   Srednjeevropski   čas ie sa 'J mm. pred trajevnim časom i IaJl.o1i • i ŠUT?
Najcenejša in največja domaČa
eksportna tvrdka.
Razpošiljanje Švicarskih ur na vse
kraje sveta.
Urar in trgovec
3493-6
H. SUTTNER v Kranju
priporoča svojo izbornoz alogo najfinejših, natančnih švicarskih ur, kakor
najbolj sloveČih znamk: Šathausen, Ornega,  Roskopi,  Urania i. t. d.
Zlatnine in srebrnlne, kakor nakraski, verižice, uhani, prstani, obeski itd. najfinejšega izdelka po  najnižjih cenah.
Dokaz, j da je moje blago zares fino in ceno je to, da ga razpošiljam po vsem svetu in imam tudi odjemalce urarje in zlatarje glavnih mest. j
Št. 602. Nikelnasta an- Ravno, Je izšel najnovejši Št 605. Prava srebrna ker remont. „Roskopf*,   veliki   Cenik,   kateri   se   pošlje cilinder remont. trpežno
S^nsžžžE ^.»Mtonj špotam, p™*1: ^^r^at'tr.
f*5S&£VSa Q Moške ure8/, naravne velikosti!
bdmiatelj in odgovorni vodnik: Di. l»»u T»t*»i.
Laituiua n tuk aM4rodne tlakam*.
E4