271
Letnik 43 (2020), št. 2
Ključne besede:
epidemije, 
k ug a,	 17. 	 st oletje,	
K oper ,	 Gorica,	
mesta,	 F abio 	 Fino,	
Gio v anni	Maria	
Marusig
Key-words:
Epidemics,	
plague,	17
th
 
century ,	 K oper ,	
Gorica,	 t o wns,	
F abio 	Fino, 	
Gio v anni	Maria	
Marusig
1.01 	Izvirni	znanstv eni	članek
UDK 	94(497.4K oper)"1630/1631":616.98(093.3) 
94(450Gorizia)"1682/1683":616.98(093.3) 
Pr ejet o:	 9.	10.	2020
Človek v primežu epidemije: doživljanje kuge v Kopru 
in Gorici v 17. stoletju
UR ŠKA	BRA T O Ž
dr ., 	znanstv ena 	sodela v k a
Znanstv eno-r azisk o v alno 	sr edišče	K oper , 	 Garibaldije v a	1,	 SI-6000 	 K oper
e-pošta:	ursk a.br at oz@zrs-k p.si
Izvleček
Prispe v ek 	 opazuje	 doži v ljanje 	 k uge	 in	 njene	 posledice	 na	 primeru 	 por očil, 	
ki 	 v	 17 . 	 st oletju 	 t o	 bolezen 	 opisujeta 	 v 	 K opru	 in 	 Gorici, 	 kjer	 sta 	 izpod	 per es 	
k oprsk eg a	 sindik a 	 F abia	 Fina 	 in	 gorišk eg a 	 duho vnik a 	 Gio v annija 	 Marie	 Ma -
rusig a	 nastali	 priče v anji 	 iz 	 'prv e	 r ok e '. 	 Prispe v ek 	 iz	 obeh	 priče v anj 	 in 	 drugih	
r azpoložlji vih 	 vir o v 	 r azbir a 	 k olekti vna 	 čustv a,	 ki 	 sta	 jih 	 spr ožili	 epidemiji 	 v 	
letih 	 16 30/31 	 in	 1682/83, 	 njune	 demogr af sk e 	 posledice 	 t er 	 spr emembe	 na 	
r a vni	 družben eg a 	 r eda	 in	 obenem	 opazuje,	 k ak o 	 so	 na 	 t e 	 zapise 	 vpli v ali 	 pozi -
cija,	 funk cija	in	osebna	vplet enost	 zapiso v alce v .
Abstract
A	 MAN 	IN 	THE	GRIPS	 OF 	 AN	EPIDEMIC: 
EXPERIENCING	PLA GUE 	IN 	K OPER 	AND	 GORICA	IN	THE	 17
TH
	CENTUR Y
The 	 paper 	 observ es 	 the	 e xperience	 of	 the 	 plague	 and	 its	 consequences 	
thr oug h 	 17
th
	 century	 r eports, 	 w hich 	 w er e 	 writt en	 b y	 “first	 hand” 	 witness -
es 	 of 	 the	 plague	 F abio	 Fino, 	 a	 s yndic	 in 	 K oper	 and	 Gio v anni 	 Maria	 Marusig, 	
a	 priest	 in	 Gorica.	 F r om 	 both	 t estimonies	 and	 other	 a v ailable 	 sour ces	 the 	
paper	 e xtr acts 	 collecti v e 	 emotions 	 trigger ed	 b y	 the 	 epidemics	 in 	 the	 y ears 	
1630/31	 and	 1682/83,	 their	 demogr aphic	 consequences	 and	 changes 	 of	 the 	
social	 or der . 	 A t	 the 	 same	 time, 	 the 	 paper	 observ es 	 ho w	 the	 chr oniclers’	 posi -
tions, 	functions	and	personal 	in v ol v ement	 aff ect ed	 their 	 r eports. 	
N ALEZLJIVE 	BOLEZNI 	SK O ZI	ČA S
INFECTIOUS	DISE A SES	 THR OUGH	TIME

272
Uršk a	Br at ož:	 Člo v ek	v	 primežu	epidemije:	doži v ljanje 	 k uge 	 v	K opru	in	Gorici	v 	17.	st oletju,	str . 	271–286
Nalezljive bolezni skozi čas || Infectious diseases through time
Uvod
V eč	 st oletij 	 je	 bila	 k ug a 	 tista	 bolezen,	 ki	 je 	 v eljala	 za 	 sinonim	 najhujše	 obli -
k e 	 nalezlji v e	 bolezni	 v elikih	 epidemičnih	 r azsežnosti, 	 pr ed v sem 	 zar adi 	 v elik e 	
nalezlji v osti, 	 hitr eg a 	 pot ek a 	 in	 visok eg a 	 deleža	 umr lji v osti, 	 ki	 je	 bila 	 posledica	
neobst oječe	 učink o vit e 	 k ur ati v e. 	 P osebej	 r anlji v a 	 ob	 k užnih 	 epidemijah	 so	 bila	
ur bana	 sr ediš ča, 	 ne	 nujno	samo	 tista 	v ečjeg a 	obseg a. 	 Pr iče v anja 	 o	 k ugi	 so	 poleg	
mr liških 	 matičnih 	 knjig	 in 	 tudi	 r azličnih 	 vizualnih	 upodobit e v	 tisti	 dr agoceni	
viri,	 ki	 nam	 poleg	 epidemiološk e 	 statistik e	 lahk o	 r azkrijejo	 tudi	 družbene	 posle -
dice	 epidemij	 in	 njiho v o 	 dož i v ljanje. 	 V 	 pričujočem	 prispe v k u
1
	 se	 želimo	 pos v e -
titi	 d v ema 	 primer oma	 priče v anj 	 o 	 k ugi,	 ki	 r azkri v ata 	 de lček	 stv arnosti 	 epidemij	
v 	 Istri	 in	 na	 Gorišk em	 v	 17. 	 st oletju,	 obenem 	 pa 	 odpir ata	 cel	 nabor	 pojmo v anj, 	
po v ezanih 	 z 	nalezlji vimi	boleznimi.
P o 	 na v edbah 	 kr onist o v 	 so	 se	 epidemije	 k uge 	 v	 zgodnje m	 no v em 	 v ek u	 na 	
območju	 Istr e	 in	 Gorišk e	 t er	 v	 bližnjih	 deželah	 poja v lja le 	 celo 	 v	 desetletnih	 in -
t erv alih, 	 r es 	 pa	 je, 	 da	 za 	 št e vilne	 od	 njih,	 r azen	 posameznih	 omemb,	 nimamo 	
v elik o 	 podatk o v , 	zlasti	 ne	o 	t em,	k ak o 	obsežne 	 in	 pr odo rne 	 so	 bile.	 Hujše 	 epide -
mične	 krize 	 so 	 se 	 sicer	 pogost o	 ohr anjale	 še	 dolgo	 pot em 	 v	 ljudsk em	 in	 zgodo -
vinsk em	spominu,
2
	v endar 	so 	za 	 njimi	le	 r edk o 	ostala 	oprijemlji v a	 priče v anja.		
V	 prvi	 četrtini 	 17.	 st oletja 	 je	 k ug a 	 poleg	 T rsta	 oplazila 	 K or ošk o, 	 Kr anjsk o 	
in	 Štaje rsk o, 	 primeri	 ok užb	 pa 	 naj	 bi	 bili	 prisotni	 tudi	 leta	 1623	 v	 Gorici
3
	 in	 v	
naslednjih	 d v eh 	 letih 	 zno v a 	 na	 Kr anjsk em.
4
	 V 	 30.	 letih 	 17 .	 st oletja,	 k o	 se	 je 	 epide -
mija	 šir ila 	 po	 se v erni 	 Italiji	 in	 po	 v ečjem	 delu	 zahodne	 E vr ope,
5
	 je 	 k ug a 	 posebej	
močno	 ogr ožala 	 K oper	 in 	 Istr o.
6
	 V	 naslednjih	 desetletjih	 ni 	 bilo	 posebnih	 (v saj	
ne	vidnejših)	 omemb	epidemij	 na	 t em 	območju,	r azen 	posamičneg a 	 poja v ljanja 	
k uge 	 med	 leti	 1670	 in	 1671	 v	 nek at erih 	 kr ajih	 na	 Gorišk em.
7
	 Opaznejšo	 epide -
mijo	nat o	sr ečamo	 šele	 leta	 1682	 v	 Gorici,
8
	 v	t em 	 času	 pa 	 je	bolezen	poleg	 Gori -
šk e	ogr ozila	tudi	Kr anjsk o 	in 	Štajersk o.
9
 
Če 	 so	 na	 Goriš k em 	 lahk o	 pričak o v ali 	 širjenje	 k uge 	 bodisi	 iz	 Kr anjsk e 	 ali	
drugih	 habsburških	 ozemelj,	 je	 ta	 po v sem 	 zlahk a	 prihajala 	 tudi	 z	 zahodne 	 bene -
šk e	 str ani. 	 Naspr otno 	 so 	 se	 v	 beneški	 Istri 	 bali 	 v dor a 	 epidemij	 s	 tržašk e 	 str ani 	
t er	 a v strijsk eg a 	 dela	 Istr e 	 in 	 F ur lanije. 	 Ključna	 pot	 pr enosa	 bolezni	 je	 bila	 se -
v eda	 tudi	 po	 morju, 	 pr ed v sem 	 iz	 Benetk; 	 mapir anje 	 izbruho v 	 epidemij 	 k uge	 v	
beneški	 Istri
10
	 namr eč 	 nak azuje, 	 da	 so 	 bil a	 zlasti 	 pristanišča,	 sk upaj	 s	 s v ojimi 	
zaledji,	 ključne	 epidemiološk o	 ne v arne 	 t očk e. 	 Bolezensk a	 žarišča	 so	 se	 najpo -
gost eje 	 r azvila 	 v	 mestih	 in 	 strnjenih	 naseljih,	 kjer	 so	 bili	 stiki 	 med	 ljudmi	 na 	
dne vni 	 r a vni 	 še	 posebej	 int enzi vni, 	 obenem	 so	 k	 t emu	 pripomog le 	 tudi	 siceršnje	
higiensk e 	in	bi v anjsk e	 r azmer e.
1
	 Č lanek 	 je	 nastal 	 v	 okviru 	 r azis k a v 	 znotr aj	 r azisk o v alneg a 	 pr ogr ama 	 P6-0272,	 ki	 g a	 financir a 	
ARR S.
2
	 Npr . 	 tist e 	 iz 	 leta 	 1511,	 1554	 in	 1630–31	 v 	 K opru	 (o	 k at erih 	 por očata	 npr .	 Naldini:	Cerkveni 
krajepis 	 in	 T ommasini: 	De Commentarj ).	 O	 tv orjenju 	 k olekti vnih 	 spomino v 	 v 	 času	 k uge 	 g l.	 npr . 	
Carmichael:	The Uses.
3
	 Gl.	 Gaddi: 	Sanità pubblica ,	 str . 	 244	in	Marusig 	v 	Cer gna:	Il diario.
4
	 Mor elli: 	Istoria ,	II,	str .	149.
5
	 Alf ani: 	Plague.
6
	 Gl.	 Schia vuzzi :	Le epidemie ;	Iv etic:	La peste ; 	Benussi:	Frammento ,	idr .
7
	 T r a vner: 	Kuga ,	 str .	112.
8
	 Že 	 pr ed 	 t em,	 v	 letih	 1679–81,	 naj 	 bi	 se	 na	 Gorišk em	 poja vili	 posamezni	 primeri	 k uge, 	 leta 	
1679	 pa 	 tudi	 na	 Kr anjsk em 	 (Idrija) 	 (T r a vner: 	Kuga ), 	 saj	 je 	 t eg a 	 leta 	 epidemija	 med 	 drugim	
r azsajala	 na	 Dunaju	 in 	 v	 Gr adcu	 (Gaddi:	Sanità pubblica ,	 str .	 239), 	 od 	 t od	 se 	 je	 širila	 tudi	 na	
Štajersk em 	 (Umek:	Kuga na Štajerskem ). 	 P oleg 	 t eg a 	 naj 	 bi 	 Gorici	 k ug a 	 gr ozila	 tudi	 leta 	 1690,	
k o 	so	por očali	 o 	epidemiji 	 na	Hrv ašk em	in	v 	Dalmaciji	 ( g l.	Jelinčič:	Črna smrt , 	str .	121).
9
	 Mor elli: 	Istoria ,	str .	152	 in 	Marusig 	v 	Cer gna:	Il diario.
10
	 Gl.	 zlasti	Iv etic:	La peste ,	str .	173 	itn.

273
Letnik 43 (2020), št. 2
Zapisi tistih, ki so doživeli kugo
Epidemiji,	 ki	 jima	 bo	 na	 t em 	 mestu	 pos v ečena 	 pozorno st , 	 sta	 izbruhnili	 v	
benešk em 	 K opru 	 (1630–31 )	 in	 habsburški	 Gorici 	 (1682–83), 	 in	 sicer	 pr edsta -
v ljata 	 eni 	 od 	 zadnjih	 poja v lj anj 	 k uge 	 na 	 t em	 območju.	 V 	 prv em	 primeru	 je 	 mo -
goče	 domne v ati, 	 da	 se 	 je 	 ok užba,	 k ar 	 je	 bilo	 sicer	 pogost o,	 r azširila	 iz	 Benetk,
11
 v 
drugem 	 pa 	 s 	 Hrv ašk e 	 pr ek o 	 Štajersk e	 in	 Kr anjsk e. 	 Ob 	 prvih	 opozorilih 	 na 	 bole -
zensk o	 ne v arnost 	 so	 tak o 	 v 	 K opru 	 leta	 1630 	 poostrili	 k omunik acijo 	 z	 Miljami,	 ki	
jih	 je 	 k ug a	 že 	 doseg la,	 s 	 pr epo v edjo 	 in	 onemogočanjem	 pr ometa	 pa	 so 	 se 	 pr ed -
v sem	 na	 ključnih 	 t očk ah 	 na	 r eki	 Soči	 in 	 Vipa vi 	 sk ušale 	 leta 	 1682 	 pr ed	 epidemi -
jo 	 iz 	 Gorišk e	 ob v ar o v ati 	 sos ednje	 dežele. 	 Za 	 pr epr ečit e v	 pr ometa 	 s 	 Primorsk o 	
je 	 bila 	 iz	 Kr anjsk e 	 poslana	 v ojsk a 	 tudi	 na	 R azdrt o,
12
	 Benečani 	 pa	 so 	 ukr epali	
tak oj 	 in	 zapr li 	 poti 	 z 	 a v strijskimi 	 deželami.
13
	 T eg a 	 leta 	 je	 k ug a 	 v dr la 	 v 	 mest o 	
pr ek 	 kr anjsk eg a 	 tr go v ca, 	 ki	 je 	 prišel	 v 	 Šempas	 iz	 Hrv ašk e, 	 a	 bolezen	 ni 	 bila	 tak oj	
pr epoznana.
14
	 T udi 	 v 	 K opru 	 se 	 o 	 k ugi	 nek aj	 mesece v	 po 	 poja vu	 prvih	 sumlji vih 	
simpt omo v 	 ni	 zar es 	 go v orilo , 	 saj	 naj	 bi	 r esnost	 bolezni	 zanik al	 eden	 od 	 r anocel -
nik o v .
15
	 Zanik anje 	 prisotnos ti 	 k uge 	 ozir oma 	 zapoznelo	 identificir anje	 bolezni	 je	
pri v edlo 	 do	pozneg a 	ukr epanja	 in	omogočilo 	hitr o 	širjenje	ok užbe.
Na	 družbene	 r a vni 	 poja v ljanja 	 k uge	 v	 nek em	 ur banem	 ok olju 	 nam	 do v o -
lijo	 v st opiti 	 zlasti 	narativni 	 viri,	 na	 primer	 zapisi	 posameznik o v ,	 ki	 so	 epidemijo 	
opazo v ali 	 od	 blizu. 	 V ečina 	 ohr anjenih 	 k užnih 	 por očil	 je, 	 k ak or 	 ugota v ljajo 	 r azi -
sk o v alci,	 r etr ospekti vnih,	 le	 malo	 je 	 dejanskih 	 dne vnik o v , 	 ki	 so 	 nastajali 	 v 	 r eal -
nem 	 času 	 poja v ljanja 	 nek e	 epidemije.
16
	 P ogost o 	 gr e 	 za	 zapise,	 ki	 so	 bili 	 oblik o v a -
ni 	 k ot 	 'ur adni' 	 spomini	 na	 k ugo 	 in	 so	 poudarjali 	 namene 	 pr et eklih 	 pr otik užnih 	
ak cij 	 t er 	 pr oakti vno 	 s v et o v ali 	 mor ebitnim 	 v 	 prihodnje	 ogr oženim 	 gener acijam, 	
k ak o	r a vnati	v	podobnih	situacijah	ali	 ohr anjati	 zamajani	r ed.
17
V	 t eh 	 primerih	 gr e	 za	 bolj 	 ali 	 manj	 osebne	 zapise,	 v	 k at erih 	 se	 zapiso -
v alci	 la hk o 	 os r edot očajo 	 na	 r azlične 	 vidik e	 izbruha	 nalezlji v e 	 bolezni,	 njeneg a 	
učink a	 na 	 sk upnost 	 in	 na	 posledične	 spr emembe 	 družbeneg a	 ži v ljenja 	 v 	 času	
krize, 	 r edk eje 	 pa	 tudi	 na	 osebno	 doži v ljanje 	 slednje.	 Hist oriogr afija 	 je	 na 	 t o vr -
stno	 gr adi v o 	 postala	 bolj	 pozorna 	 v 	 času	 vznik a	 mikr oz godo vinskih 	 študij,	 zla -
sti 	 z	 italijansk im 	 zgodo vinarjem	 C.	 Cipollo,	 ki	 je	 izbruh 	 epidemije	 iz 	 leta	 1630	
prik azal	 sk ozi 	 oči 	 zdr a v stv eneg a 	 nadzornik a	 Crist of ana 	 Ceffinija	 v	 t osk ansk em 	
mest ecu	 Pr at o.
18
	 Njego v 	 pr otagonist 	 je	 v	 s v oji 	 zdr a v stv eni 	 kr oniki	 dne vno	 jasno 	
11
	 T u 	 se	je 	epide mija	začela	na	za četk u	julija	1630	( g l.	npr . 	Benussi:	Frammento ,	 str .	999).
12
	 Jelinčič: 	Črna smrt ,	str .	120.
13
	 Gaddi: 	Sanità pubblica ,	 str .	 240 . 	 K ug a 	 je	 imela	 opazne	 gospodars k e 	 posledice	 zar adi	 zapir anja	
(deželnih 	 in 	 drža vnih)	 meja,	 ki	 so 	 spr ožile	 v erižno	 r eak cijo 	 tudi	 v 	 tistih 	 kr ajih,	 kjer	 se	 ok užba	
ni	 poja vila, 	 a	 je	 gr ozila	 iz	 bližnjih	 območij.	 K olik šen 	 vpli v 	 je	 imelo	 omeje v anje 	 tr go vine 	 na	
meddeželni	 in	 meddrža vni	 r a vni, 	 dok azuje 	 tudi	 članek 	 o 	 k ugi 	 na 	 Štajersk em, 	 kjer	 je	 ob	 k oncu	
70.	 let	 17. 	 st oletja	 v ladal	 str ah,	 da	 bi 	 Benečani	 in 	 Gorišk a,	 Gr adišk a 	 t er 	 R ek a 	 in	 T rst	 zapr li	
pr ehode	 pr oti 	 Kr anjski,	 saj 	 bi	 t o	 pomenilo 	 ohr omit e v 	 tr go vine 	 (Umek:	Kuga na Štajerskem ).	
Se v eda	 sta	 bili	 zapir anje	 in	 odpir anje	 meja	 deloma	 pogojeni	 tudi	 s 	 političnim	 dogo v arjanjem; 	
tak o	 je 	 denimo	 gr of	 Thurn 	 leta	 1681	 posr edo v al, 	 da	 so	 s v oje 	 pr ehod e	 kljub	 pot encialni	 k užni	
ne v arnosti	 odpr le	 Benetk e,	 nek olik o 	 k asneje	 pa 	 je 	 bilo	 potr ebno 	 posr edo v anje 	 notr anjea v -
strijsk e	 v lade, 	 da 	 je	 Gorišk a 	 ohr anila	 odprt e 	 pr ehode	 na	 Kr anjsk o 	 (Umek:	Kuga na Štajerskem ,	
str .	83).
14
	 Gl.	 npr .	Gaddi:	Sanità pubblica ,	str .	 240.
15
	 Gl.	 Cossàr:	L'epidemia ,	str .	179 .
16
	 C armichael:	The Uses ,	str . 	134.
17
	 C armichael:	The Uses ,	 str .	 157 . 	 Se v eda 	 so 	 za	 r azisk o v anje 	 k uge	 dr agoceni 	 tudi 	 v sakršni	 nar a -
ti vni 	 viri,	 tudi	 tisti, 	 v	 k at erih 	 so	 epidemije 	 – 	 pogost o	 kmalu	 po 	 odpr a vi 	 pr otik užnih 	 ukr epo v	
–	 opisane	 zar adi 	 gospodarskih	 in	 drugih	 posledic,	 ki	 so 	 spr ožile	 potr ebo 	 po 	 njiho v em 	 r eše -
v anju, 	 zlasti	 v	 k omunik aciji 	 med	 lok alno 	 in 	 deželno	 r a vnijo. 	 B.	 Golec 	 t o	 ob	 obr a vna vi 	 k uge	 na	
Dolenjsk em	 denimo	 pok aže	 sk ozi 	 mestne	 pr ošnje 	 za 	 pomoč,	 anale	 v	 mestnih	 knjig ah, 	 por očila	
deželnim	 stano v om 	in	druge 	dok ument e	 (Golec: 	Kužne epidemije,	str .	 37–38).
18
	 C ipolla: 	Cristofano e la peste. Prvič	izdana 	leta	1976.

274
Uršk a	Br at ož:	 Člo v ek	v	 primežu	epidemije:	doži v ljanje 	 k uge 	 v	K opru	in	Gorici	v 	17.	st oletju,	str . 	271–286
Nalezljive bolezni skozi čas || Infectious diseases through time
in	 natančno	 beležil	 št e vilo 	 umr lih,	 zaprtih	 hiš 	 ipd.	 t er	 dodajal	 slik o vne 	 ponazo -
ritv e,	 skr atk a, 	 pozornost	 je	 usmeril 	 na	 tist e	 zade v e, 	 ki 	 so	 se	 dotik ale 	 opr a v ljanja 	
njego v e	funk cije	in	dolžnosti	v	 času	epidemije.	
T o vrstne	 dne vnik e/kr onik e, 	 ki	 pa 	 niso	 nujno	 izhajali	 iz	 opr a v ljanja 	 ja v -
nozdr a v stv enih 	 funk cij,	 sr ečujemo	 marsikje	 po	 E vr opi. 	 V	 Ang liji	 so 	 na	 primer	
(poleg	 napol	 fikti vneg a 	 zapisa 	 Daniela	 Def oeja
19
)	 ohr anjeni	 f amozni	 dne vniški	
zapisi 	 Samuela	 P ep y sa, 	 v 	 k at erih 	 je	 sk or aj 	 celo 	 desetletje	 beležil	 dog ajanje 	 okr og 	
sebe, 	 v anje 	 pa 	 zajel	 tudi 	 epidemijo	 leta	 1665.	 P ep y s, 	 ki	 je	 delo v al 	 v 	 administr a -
ciji 	 ang lešk e 	 mornarice	 in	 bil	 član 	 par lamenta,	 sicer	 ni	 pisal 	 z 	 namenom, 	 da	 bi	
njego v o 	 delo	 doseg lo	 širše	 občinstv o,	 v endar	 pa 	 mu	 je	 bilo	 kljub	 t emu	 v elik o 	
do	 t eg a, 	 da	 bi	 s v oj 	 zapis	 v arno	 shr anil, 	 tudi	 v 	 obliki 	 v ezanih	 pr episo v . 	 V sek ak or 	
danes	 njego v	 dne vnik	 pr eds ta v lja	 izjemen 	 vir 	 za	 zgodo vino	 v sak danjeg a 	 ži v lje -
nja.	 K ugo, 	 o 	 k at eri 	 je	 pisal,	 je	 sicer	 opazo v al 	 k ot	 pr eds ta vnik 	 tist eg a 	 segmenta	
pr ebi v alstv a, 	 ki	 g a 	 ta	 bolezen	 ni	 ogr ožala	 tak o	 zelo 	 k ot 	 manj	 pr emožne,	 ži v eče 	
v 	 natrpanih	 domo v anjih; 	 z	 njimi	 tudi 	 ni	 bil	 v	 neposr ed nem 	 stik u, 	 poleg	 t eg a 	 je	
imel 	 v so 	s v obodo,	 da 	v	 času 	 krize	zapusti 	ogr oženi	 London.
20
Če	 iščemo	 vzpor ednice	 v	 nam	 bližjem	 pr ost oru 	 (tak o	 v	 habsburšk em	 k ot	
benešk em	 političnem	 okvir u), 	 lahk o	 nek aj	 podobnih 	 priče v anj 	 najdemo	 tudi	
npr .	 v	 beneški 	 F ur laniji,
21
	 na 	 Gorišk em	 in 	 v	 beneški	 Istri. 	 Za 	 Gorico	 v 	 zadnji 	 če -
trtini	 17.	 st oletja 	 je 	 ohr anjen	 znani	 dne vnik	 (Relatione del Contaggio successo in 
Goritia, et sua origine l'anno 1682 ) 	Giovannija Marie Marusiga ,	 ki	 poleg	 dr a -
gocenih 	 št e vilčnih 	 podatk o v 	 v sebuje 	 tudi	 a vt orje v e 	 v erze 	 in 	 risbe,	 na	 k at erih 	
so	 ponazorjeni	 ključni	 tr enutki 	 k užne	 epidemije.
22
	 Za	 zadnjo	 epidemijo 	 k uge	 v	
K opru	 (1630– 31),	 t or ej 	 dobr eg a 	 pol	 st oletja	 pr ed	 t em,	 pa	 se	 je	 (v	 pr episu 	 in 	 žal	
ne	v	celoti)	ohr anil 	fr agment	»k užne	kr onik e« 	Fabia Fina .
23
 
Pr epis	 izsek a	 Fino v eg a	 dela 	 je 	 nastal	 v	 18.	 st oletju	 izpod	 r ok 	 k anonik a 	
Pietr a	 R ossija,	 k asneje	 pa	 je	 umetnostni 	 zgodo vinar	 in	 etnogr af	 R anieri	 Mario	
Cossàr nanj	 nalet el 	 ob	 ur ejanju	 knj ižnice 	 mar kiza 	 P olesinija	 na	 ot ok u	 s v . 	 Nik o -
le	 pri	 P or eču,	 nat o	 pa	 v	 Ar cheogr af o 	 T riestino	 (1927–28) 	 obja vil	 s 	 k omentarji	
opr emljeno	 tr anskripcijo.	 V	 primerja vi 	 s	 Fino v o 	 kr onik o, 	 ki	 ji	 manjk a	 v eč	 list o v ,	
je 	 Marusigo v	 dne vnik 	 ohr anjen 	 v	 celoti 	 in	 je	 bil	 pr a v 	 tak o	 izdan 	 v	 obliki 	 tr an -
skripcij.	 Medt em 	 k o	 je	 bil	 slednji	 že 	 v ečkr at 	 deležen 	 znanstv ene 	 ali	 str ok o vne 	
obr a vna v e,
24
	 je	 bilo 	 Fino v o 	 delo 	 obr a vna v ano 	 le	 ob	 obja vi	 tr anskripcije	 in	 v	 r ed -
kih	študijah	 o 	k oprski 	epidemiji.
25
Gio v anni	 Maria	 Marusig	 (1641–1712)	 je	 v	 času 	 k uge	 delo v al 	 k ot	 k aplan 	
in	 spo v ednik 	 v	 gorišk em	 samostanu	 s v . 	 Klar e,	 k o	 je	 v	 84 -dne vni 	 k ar ant eni 	 v	 hiši	
na	 tr gu 	 T r a vnik 	 lahk o 	 podr obno	 opazo v al 	 dog ajanje	 med 	 epidemijo.
26
	 Zdi	 se, 	
da 	 je	 pot ek 	 gorišk e	 epidemije	 opazo v al 	 nek olik o 	 od 	 daleč,	 hudomušno,	 pa 	 tudi	
kritično	 in	 v časih	 pikr o.	 F ab io 	 Fino,	 ki	 se	 je	 ponašal	 z	 gr of o v skim 	 nazi v om, 	 je	 bil 	
v 	 času	 epidem ije	 sindik
27
	 v 	 K opru. 	 Pri	 Finu	 je 	 mogoče	 zaslediti	 v eč 	 tr agičnosti,	
tudi	 osebno	 izpo v ed 	 in	 čustv enost 	 t er 	 neposr edno	 vplet enost; 	 na v sezadnje 	 je	
19
	 O	 njem 	 g l.	npr .	 Seager: 	Lies ;	Schonhorn:	Defoe's Journal 	ipd.
20
	 Gl.	 npr .	T omal in:	Samuel Pepys .	
21
	 O 	 primeru 	 iz 	 leta	 1598	 g l.	 P olese:	La peste ,	 prim.	 tudi	 Mak uc:	Historiografija ,	 str .	 46–47;	 za	
videmsk e	 dne vnišk e	zapise 	 iz 	 leta	 1511	g l. 	Bianco:	Krvavi pust .	
22
	 C er gna: 	Il diario.
23
	 Obja v ljeno 	v 	Cossàr:	L'epidemia.
24
	 Omenimo	 npr .	 a vt orje, 	 k ot	 so	 Cicuta:	Giovani Maria Marussig ;	 Jelinčič:	Črna smrt ;	 Marušič:	Ivan 
Marija Marušič ; 	 W altritsch:	Prvi goriški kronist ;	Cer gna:	Il diario.
25
	 Npr . 	Iv etic:	La peste.
26
	 Gl.	 Cer gna:	Il diario ; 	 Pillon:	Giovanni Maria Marusig ; 	 PSBL, 	 1984, 	 str .	 382–383;	 o 	 njego v em 	
dne vnik u	 g l. 	 Cicu ta: 	Giovani Maria Marussig ;	 Jelinčič:	Črna smrt ; 	 Gaddi: 	Sanità pubblica ;	 Maru -
šič: 	Ivan Marija Marušič 	idr .
27
	 Šlo	 je 	 za 	 izr ed ne 	 benešk e	 ur adnik e, 	 ki 	 so 	 bili	 poslani 	 v	 T err af ermo 	 za	 r e vidir anje 	 akt o v 	 lok al -
nih	 ur adnik o v 	 in	 posr edo v anje	 pri 	 beneških	 sodiščih	 v	 primeru 	 ugota v ljanja 	 nepr a vilnosti 	 ( g l. 	
npr .	 Zorzi: 	Venezia ,	str .	91; 	 prim.	Viggiano:	Note ,	str .	9).

275
Letnik 43 (2020), št. 2
tudi	 sam 	 v	 k oprski	 epidemi ji 	 izgubil	 ženo	 in 	 (v saj) 	 tri	 otr ok e.
28
	 Njuno 	 spoprije -
manje	 s 	 krizno	 situacijo	 se 	 t or ej 	 nek olik o 	 r azlik uje, 	 v erjetno 	 pr a v 	 zar adi 	 osebne	
vpet osti	v	tr agik o, 	 ki 	jo	je	prinesla	epidemija.	
Če	 pri	 Marusigu	 odnos 	 do	 t opik e 	 zaznamuje	 nek ak šna 	 v edr ost 	 (pr a vi, 	 da 	
je 	 med	 epidem ijo	 »dobr o	 jedel	 in	 pil 	 t er	 pisal	 kr onik o«), 	 šalji v ost , 	 celo 	 r og anje 	
hudi 	 krizni 	 situaciji, 	 je 	 pri 	 Finu 	 bolj	 zaznati	 r esnost , 	 žalost 	 in	 gr ozo, 	 saj 	 se 	 je 	
z 	 boleznijo	 in	 smrtjo 	 pobliže 	 sr ečal.	 T a 	 se	 odr aža	 sk oz i 	 prv oosebno 	 pripo v ed, 	
čustv en 	 jezik,	 metaf or e 	 (npr .	»kužni ogenj« , 	 »kužna povodenj «	 …),	 vzklik e 	 (npr .	
»srce se mi para« )	 in	 r abo 	 čustv eno	 zaznamo v anih 	 besed.	 Kljub	 t emu 	 pa, 	 v saj	 iz	
ohr anjeneg a	 fr agmenta, 	 ne	 izv emo 	 ničesar	 o 	 njego vi	 os ebni	 boleči 	 izk ušnji	 (iz -
gubi	 s v ojce v) 	 med	 epidemijo . 	 Naj v erjetneje 	 t o	 k aže,	 da	 je	 bil	 dok ument	 v endar le 	
namenjen	 tudi	 bolj	 f ormalnemu	 por očanju.	 Oba	 se	 t or ej 	 usmerjata 	 prv enstv eno 	
na 	 nek o 	 zunanje	 (splošno) 	 dog ajanje,	 v 	kolektivno 	 (in 	 ne	 s v ojo 	 osebno)	 zgodbo 	
izbruha	 epidemije.	 Pri	 t o vrs tnem 	 gr adi vu 	 t o	 tudi	 ne	 pr eseneča, 	 saj	 je	 zasebne, 	
k aj	 šele	(prv oosebne)	zapise 	 pr epr ost eg a	 člo v ek a, 	 v elik o	t ežje 	 pričak o v ati.
29
 
Oba	 zapiso v alca 	 sta 	 sicer	 sodila	 med	 višje	 družbene	 sloje,	 zaznati	 pa 	 je 	
mogoče, 	 da 	 inf ormacije 	 oblik ujeta	 tudi 	 skladno	 s 	 s v ojo 	javno funkcijo ;	 Fino 	 je	 de -
nimo 	 zar adi 	 v loge 	 sindik a	 v elik o 	 besed 	 namenil	 spr eminjajoči	 se	 mestni	 upr a vi, 	
na 	 drugi 	 str ani 	 pa	 je	 Marusig 	 k ot	 klerik 	 upodabljal	 r eligiozne	 rituale	 na 	 ja vnem	
pr ost oru, 	ki	g a	je	lahk o	opazo v al 	(zlasti 	pr ocesije	in 	maše 	na 	pr ost em).	
Marusig	 se 	 zd i,	 da	 je	 pot ek 	 gorišk e	 epidemije	 opazo v al 	 nek olik o 	 od 	 da -
leč 	 (bil 	 je	 namr eč	 v	 k ar ant eni 	 v 	 sta v bi 	 na	 tr gu	 T r a vnik 	 tik	 ob	 mestnih	 vr atih, 	
kjer 	 je	 imel	 dober	 r azg led 	 na 	 ja vno 	 dog ajanje),	 r es	 pa	 je, 	 da	 je 	 bila	 tudi	 Fino v a 	
hiša 	 že 	 po	 nek aj 	 mesecih	 epidemije	 zaprta,	 k ar	 pomeni,	 da	 je	 tudi	 on	 v ečino 	
časa	 v erjetno 	 pr eži v el 	 v	 k ar ant eni 	 na 	 s v ojem 	 domu	 v 	 bližini	 g la vnih 	 k openskih	
mestnih	 vr at .
30
	 Epidemija	 je	 sicer	 tr ajala	 v saj	 od	 sept embr a 	 1630	 do	 no v embr a 	
naslednjeg a	 leta;	 k er 	 je	 pr eži v el,
31
	 je	 zelo	 v erjetno, 	 da 	 je	 njego v a 	 kr onik a 	 nastala 	
(kmalu) 	po	njej.
Marusig	 je	 dog ajanje	 beležil	 dne vno	 (k asneje 	 je	 dog ajanja 	 ur edil 	 v	 pripo -
v edi 	 in	 v erze), 	 zat o 	 lahk o 	 go v orimo 	 o	 nek ak šnem 	 'dne vnik u', 	 medt em	 k o	 je	 Fino	
zapustil	 splošnejši	 opis, 	 na 	 neki	 način	 spomin	 na	 epidem ijo, 	 ki	 jo 	 je	 izk usil,	 ni	 pa	
znano, 	 k daj 	 g a 	 je	 napisal.
32
	 Nikjer	 sicer	 izr ecno	 ne 	 po v esta, 	 k ak o 	 sta	 zbir ala	 in -
f ormacije; 	 dajeta	 vtis	 (in	 v erjetno 	 je	 bilo	 v saj	 v ečinoma	 r es	 tak o),	 da 	 sta 	 bila 	 pri 	
v ečini 	dog ajanja oči vidca,	deloma	sta	inf ormacije	 dobi v ala	 iz 	 dost opnih	vir o v .
28
	 Med 	 mar cem 	 in	 julijem	 1631; 	 g l.	 Cossàr:	L'epidemia ,	 str .	 186; 	 prim.	 A S T , 	 AAMC,	 M/1088	 in 	
M/626. 	
29
	 T udi	 primer	 pisem, 	 ki	 so	 bila	 obja v ljena 	 v	 času 	 k oprsk e 	 k uge 	 sr edi	 16.	 st oletja 	 (Ga v ar do: 	Le la-
grime ),	 in	 so	 bila	 dodana	 poetičnemu	 zapisu 	 o	 epidemiji,	 so	 denimo	 nastajala 	 z	 v arne	 r azdalje, 	
zunaj	 ogr oženeg a 	 mesta,	 zat o 	 so 	 se 	 št e vilne 	 inf ormacije 	 izgubile	 ali	 pr eoblik o v ale 	 pr ek	 posr e -
dnik o v ,	 ki	 so	 jih	 prinašali.	 Najbrž	 je 	 bila	 tudi	 deja vna	 vpet ost 	 v 	 dog ajanje	 med	 epidemijo	 tista,	
ki	 je 	 klju čno 	 prisp e v ala 	 k	 bolj 	 osebni 	 nar aciji,	 zat o 	 bi 	 mor da 	 v eč	 pris tnih	 inf ormacij	 za	 gorišk o	
epidemijo 	 lahk o 	 isk ali 	 v	 domne vno	 ohr anjenem	 dne vnik u 	 duho vnik a 	 Št ef ana 	 Mozetiča,	 ki 	 naj 	
bi	 – 	 v	 primerja vi	 z	 Marusigom	 –	 ljudem	 tudi 	 deja vno	 pomag al 	 ( g l. 	 PSBL,	 1984,	 466–467;	 Maru -
šič:	Ivan Marija Marušič ,	 str .	 125;	 prim. 	 Mak uc: 	Historiografija ,	 str .	 68 ). 	 Ne	 smemo	 pa	 pozabiti,	
da	 je 	 Marusig	 v	 s v ojem 	 dne vnik u 	 z 	 besedami 	 in	 čopičem	 naslik al 	 tudi	 št e vilne	 pr epr ost e 	 ljudi 	
z	imeni 	 in	dr obci 	 osebnih 	zgodb.
30
	 O 	 njem	 iz	 dru gih	 vir o v 	 (popisn eg a 	 seznama	 hiš,	 nastaleg a	 8.	 aprila 	 1631;	 A S T , 	 M/625, 	 b.	 855)	
izv emo,	 da	 je	 ži v el 	 v	 jugo vzhodne m 	 delu 	 mesta, 	 v	 četrti 	 Bust er la, 	 k amor	 se	 je 	 k ug a 	 r azširila 	
kmalu	 pot em, 	 k o	 se 	 je	 epidemija	 začela	v	 pristaniški	 četrti 	 s v . 	Martina.	 P o 	prvih	 smrtih	 njego -
vih 	 otr ok 	 so	 njego v o 	 hišo	 zapr li; 	 v	 isti 	 četrti 	 je	 bilo 	 t edaj	 sedem	 takih	 hiš,	 v	 k ar ant eni 	 pa	 152 	
ljudi. 	
31
	 C er kv ene 	 matice	 pričajo 	 o 	 t em,	 da 	 se 	 je 	 že	 leta	 1632,	 pot em	 k o 	 mu	 je	 med	 epidemijo	 umr la 	
prv a	 žena, 	 zno v a 	 por očil	 (ŽAK,	 por očna	 knjig a	 1606–1639), 	 pono vno 	 pa	 se 	 k ot	 sindik 	 poja v lja 	
leta	1636	 (Cossàr:	L'epidemia, str .	 178).
32
	 Pri	 Marusigu 	 gr e	 za	 časo vno	 natančno	 določene	 (datir ane)	 opise ,	 medt em	 k o 	 pri 	 Finu	 podr ob -
nejši	 časo vni 	 sklici	 v ečinoma	 manjk ajo, 	 v endar	 okvirno	 sledi	 kr onološk emu 	 vrstnemu 	 r edu 	
dog ajanj.

276
Uršk a	Br at ož:	 Člo v ek	v	 primežu	epidemije:	doži v ljanje 	 k uge 	 v	K opru	in	Gorici	v 	17.	st oletju,	str . 	271–286
Nalezljive bolezni skozi čas || Infectious diseases through time
R ek onstruk cija 	 dogodk o v 	 iz 	 drugih 	 so -
časnih	 dok ument o v 	 je 	 v elik eg a	 pomena 	 tudi	 za	
r azume v anje 	 celotneg a	 k ont ek sta 	 nastajanja	
njunih 	 zapiso v . 	 V 	 smislu	 pr esek a 	 ustaljeneg a	 ži -
v ljenja 	 in 	 pečata, 	 ki	 sta	 g a	 pustili	 v 	 k olekti vnem 	
spominu,
33
	 sta 	 obe	 epidemiji	 k uge	 (v	 Gorici	 je	 v	
osmih 	 mesecih 	 t erjala	 sk or aj 	 500,	 v	 K opru 	 pa	 v 	
dobr em 	 letu	 dni	 v eč	 k ot 	 1.900 	 ži v ljenj) 	 v sek ak or 	
lahk o	 obr a vna v ani 	 k ot	 izr edni	 dogodek,	 ki	 je	 po -
stal 	 del	 k olekti vneg a 	 spomina 	 za	 v eč 	 gener acij. 	
R azsežnosti	 dogodk a 	 se 	 za v edata 	 tudi 	 oba 	 pisca,	
že 	 zat o, 	 k er 	 se	 jima	 zdi	 vr edno 	 o	 t em	 (čim 	 bolj 	
natančno) 	 por očati.	
Marusig	 dodaja	 tudi 	 natanč ne	 poimensk e	
na v edbe	 umr lih 	 (pogost o	 tudi 	 njiho v o 	 star ost),	
r a vno 	 tak o 	 na v aja 	 tudi 	 jasne 	 t opogr af sk e	 r ef e -
r ence, 	 zat o 	 je	 njego v	 dne vnik	 do 	 nek e	 mer e	 upo -
r aben 	 tudi 	 za	 ugota v ljanje 	 demogr af sk e 	 slik e 	 go -
rišk e 	 epidemi je,
34
	 za 	 k oprsk o 	 stv arnost 	 pa 	 je	 za	
ta	 namen 	 mogoče 	 deloma 	 poseči	 tudi 	 po	 drugem	
(popisnem)	gr adi vu. 	
Pri	 obeh	 dok umentih	 je	 deloma 	 možna	
pr e v er lji v ost 	 z	 drugimi 	 zgodo vinskimi 	 viri	 in	 s	
t em 	 ocena 	 v er odost ojnosti 	 zabeleženih	 podat -
k o v;	 Lucilla	 C icuta
35
	 je	 že	 nar edila 	 primerja v o 	
Marusigo v eg a 	 dela	 z	 ohr anjenimi 	 ar hi v skimi 	 do -
k umenti, 	 ki	 so 	 r azkrili 	 pr ecejšnjo	 skladnost	 z 	 nje -
go vimi 	 opisi.	 Pri	 Finu	 je	 t o	 v saj	 deloma 	 opr a vil 	 že	
Cossàr 	 (1928),	 na v sezadnje 	 se	 obe 	 deli	 sklicujeta	
v saj 	 na 	 r ealne 	 zgodo vinsk e 	 osebe 	 ozir oma 	 akt er -
je	znotr aj 	lok alne	 sk upnosti 	 njuneg a	 časa. 	
Zgodo vinarji 	 ugota v ljajo, 	 da 	 je 	 bilo	 zlasti 	
za 	 k užne 	 kr onik e 	 zdr a vnik o v , 	 ja vnih	 ur adnik o v 	 in	
tudi	 za	 pisce	 družinskih	 dne vnik o v 	 značilno,	 da 	
so	 izv or e 	 k uge 	 po v ezali 	 z 	 dejanskim 	 pr ost or om 	
in	 časom	 t er 	 tudi	 z 	 delo v anji 	 posameznik o v; 	 pr ek 	
33
	 T u	 bi	 se	 v elja lo 	 pridružiti 	 r azmišljanju 	 Ann	 Carmichael,	
ki	 pr a vi, 	 da 	 so 	 priče v anja 	 sk upaj	 z 	 mat erialnimi 	 opomni -
ki	 na	 k ugo 	 ozir oma	 fizičnimi 	 kr aji	 spominjanja	 tv orila	
ur bano	 kr ajino, 	 ki	 je	 postala 	 palim psest	 k užnih 	 k odo v , 	 s	
spomeniki,	 gomilami,	 pr ost ori,	 ki 	 jih	 lahk o 	 v si 	 ber ejo	 in	
vidijo,	 k alup 	 za 	 spomin,	 pozabo	 in	 nadzor	 (Carmichael:	
The Uses ,	 str .	 160).	 T a	 'mat erialni 	 k alup ' 	 za	 ljudski 	 spo -
min,	 prilagodlji v	 za	 r et orik o 	 magistr at o v , 	 zdr a vnik o v	 in	
klerik o v ,	 k at erih	 priče v anja 	 so 	 ustv arjala	 ur adne	 spomi -
ne	 (ibid., 	 str .	151),	 so	 ob	k ugi 	pogost o 	 pr edsta v ljali	 laza -
r eti, 	 a	 tu di 	 v oti vne 	 cer kv e, 	 k ot 	 npr .	 dok azujejo 	 primeri	
na	 K oprsk em 	 (cer k e v 	 v	 Semedeli	 na	 kr aju,	 kjer 	 so	 pok o -
pa v ali 	 umr le 	 za	 k ugo	 iz 	 mesta	 in 	 bližnje	 ok olice	 ipd.;	 g l.	
zlasti	 T ommasich :	Il santuario ; 	 o 	 ohr anjanju 	 spominskih	
pr ak s 	 na	t em	mestu	 prim.	St eff e’: 	Libera nos).
34
	 V	 lit er aturi 	 je 	 njego v o 	 por očanje	 najbolj	 r ef er enčno 	 za	
r azpr a v e 	 o 	 r azsežnostih	 t e 	 epidemije.	 Med 	drugim	 se	na	
njego v e	 podatk e	 sklicujejo	 a vt or ji, 	 k ot	 je	 npr . 	 Mor elli: 	
Istoria 	in	R utar: 	Poknežena grofija.
35
	 C icuta:	Giovani Maria Marussig ;	 prim.	 tudi	 Marušič: 	Ivan 
Marija Marušič ,	str .	123.
Oltarna slika v cerkvi Marije zavetnice zdravja 
v Semedeli pri Kopru, upodobljena v zahvalo za 
konec epidemije kuge.

277
Letnik 43 (2020), št. 2
r abe	 poznanih	 imen	 in	 kr aje v , 	 lok alnih	 zgodb,	 opiso v	 dejanskih	 izk ušenj	 so	 po -
v ezali 	 znano	 s 	 str ah	 zbujajočim.	 Najmočnejše 	 r abe	 spomina 	 tak o	 v	 priče v anjih 	
k ot 	art ef aktih 	so	bile	t or ej 	 lok alne	in	osebne.
36
Čepr a v 	 nek at er e 	 izdaje	 Marusigo v eg a	 dela 	 v sebujejo	 pos v etila 	 (npr .	 gr o -
fu 	 C obenzlu), 	 so 	 r azisk o v alc i 	 pr epričani,	 da	 so 	 bila 	 ta 	 dodana	 k asneje. 	 V erjetno	
Marusig	 ni 	 pisal 	 z	 namenom,	 da 	 bi	 s v oje 	 delo	 pos v etil 	 t očno	 določeni 	 osebi, 	 a	 se	
je 	 got o v o 	 obr ačal	 na	 br alca 	 s v ojeg a 	 časa.	 Njego v o 	 delo 	 o	 k ugi	 se	 je	 tudi 	 ohr anilo 	
v 	 v eč 	 r ok opisih, 	 k ar 	 pomeni,	 da	 si	 je 	 prizade v al 	 za	 t o,	 da	 g a	 ob v aruje 	 –	 nasploh 	
je 	 bil 	 njego v 	 namen	 zapise	 o	 času,	 v 	 k at er em 	 je	 ži v el, 	 pustiti	 naslednjim	 gene -
r acijam.	 V sek ak or 	 ne	 Fino	 (ki	 je 	 pisal	 v	 italijanščini) 	 ne	 Marusig	 (ki	 je	 pisal	 v 	
italijanščini	 in	 fur lanščini)
37
	 nista	 namer a v ala 	 doseči	 najpr epr ost ejšeg a 	 člo v ek a, 	
mor da	 je	 le 	 slednji	 (ki	 je	 obenem 	 dodal 	 tudi	 slik o vna 	 spor očila)	 v endar le 	 sk ušal 	
zaobjeti 	nek olik o	širši	spekt er	 občinstv a.
Kljub	 t emu	da	ti	priče v anji	ne	prihajata	od	po v sem	običajnih,	pr epr ostih 	
ljudi,	 pa	 v endar le	 na	 neki	 način	 odslik a v ata	 posameznik o v	 odnos	 do	 zgodo vin -
skih	 dogodk o v	 in	 hkr ati	 vpet ost	 v	 družbo,	 k at er e	 pripadnik a	 sta	 bila.	 Pri	 obeh 	
delih	 je	 zazna vna	 v saj	 delna	 t ežnja	 k	 beleženju	 zgodo vine	 ozir oma	 dogodk o v , 	
vr ednih	 spomina	 –	 oba	 pisca	 opazujeta	 in	 se	 spominjata	 k ot	 člana	 nek e	 sk u -
pnosti. 	
Epidemična statistika narekuje ukrepe
Fino	 si cer 	 ne	 por oča	 o 	 žrtv ah 	 epidemije,	 k ak or 	 Marusig,	 v endar 	 nam	 o	
demogr af skih	 posledicah	 epidemije 	 v	 K opru 	 pripo v edujejo 	 drugi	 viri.
38
	 Čepr a v 	
bi	 bilo	 običajno	 v saj	 deloma	 mogoče	 identificir ati	 št e vilo 	 žrt e v 	 k uge	 iz 	 cer kv enih 	
matic,	 sploh 	 po	 u v edbi 	 ob v ezneg a 	 beleženja	 mr liških	 knjig	 (v	 K opru	 se 	 beleže -
nje	 smrti 	 začenja	 leta	 1616
39
),	 k o 	 so	 zapisi	 sicer	 bolj	 k onsist entni, 	 v	 t em	 primeru	
t o 	 ni 	 iz v edlji v o; 	 k oprsk e 	 mr lišk e 	 matice	 so 	 namr eč	 r ed no 	 v odene	 le	 do 	 k onca	
sept embr a 	 16 30, 	 nadaljujejo 	 pa	 se	 po	 zaključk u	 r azmaha 	 epidemije,
40
	 k onec 	 ok -
t obr a 	1631.
Kljub	 t emu 	 imamo 	 r a vno 	 iz	 časa	 epidemije	 1630–31	 ločeno	 v oden	 nomi -
nati vni	 seznam 	 umr lih	 za	 k ugo.
41
	 Gr e 	 za	 popis	 umr lih	 po	 mestnih	 četrtih, 	 ki	 se	
je	 začel	 v oditi 	 sr edi	 epidemi je,	 nek aj	 mesece v 	 pr eden	 je	 ta 	 doseg la	 vr h	 ozir oma 	
pot em, 	 k o 	 je	 v	 mestu	 umr lo 	 že	 okr og	 200 	 ljudi,	 takr at	 pa	 je	 bilo 	 popisano	 tudi	
pr ebi v alstv o 	posameznih	četrti.
42
 
36
	 C armichael: 	The Uses ,	str .	142.
37
	 Italijanščina	j e	bila 	v	 obeh	prim erih	ur ado v alni	jezik	in	lingua 	fr anca	višjih	 sloje v .
38
	 T a 	vpr ašanja	 so	bila 	podr obneje 	obdelana	tudi	v:	Br at ož: 	Peste .
39
	 T or ej,	d v e 	leti	po	t em,	k o 	 je	bil o	v odenje 	t eh 	knjig	določeno	s	 trid entinskim 	k oncilom.
40
	 Možno 	 je,	 da	 je	 bilo 	 t o	 po v ezano 	 tudi	 s	 smrtmi	 v 	 vrstah	 duho v ščine, 	 ki	 je 	 sicer	 skr bela 	 za	 cer -
kv ene	matične 	 knjige	(prim.	Cossàr:	L'epidemia ,	str .	187).
41
	 T o vrstni	 seznami 	 sicer	 niso 	 bili	 pogost	 poja v , 	 poleg	 t eg a 	 so 	 se	 med	 seboj	 tudi 	 zelo	 r azlik o v ali. 	
V 	 primer ja vi 	 z	 nek at erimi 	 drugimi	 »knjig ami 	 umr lih«,	 ki 	 so 	 v elik o 	 natančnejše, 	 saj 	 v sebujejo	
tudi 	 podatk e 	 o 	 poklicu,	 vzr ok u	 smrti, 	 tr ajanju 	 bolezni	 ( g l. 	 Ell:	Three days ,	 str .	 129; 	 Alf ani:	Pla-
gue ),	 je	 k oprski 	 seznam 	 v elik o 	 manj	 k omplek sen, 	 poleg	 t eg a 	 pa	 tudi 	 nepopolno	 ohr anjen.	 V se -
buje	 ime 	 umr leg a, 	 datum 	 njego v e 	 smrti	 in 	 pogost o	 tudi	 sor odstv eno 	 r azmerje	 z 	 družinskim	
g la v arjem	 (sin,	 žena	ipd.),	vpisi	 pa	so	r azdeljeni	po	mestnih	k ontr adah.
42
	 A S T , 	 AAMC,	 M/626	 (prim.	 tabe la	 Benussi:	Frammento ,	 str .	 1001); 	 popis, 	 nastal	 pod 	 podesta -
t om	 A. 	 Gabrielom	 8.	 aprila	 1631,	 je	 naslo v ljen 	 »Libr o	 nel	 quale	 si	 notano 	 le	 case	 che	 giornal -
ment e	 si	 sequest r ar ono 	 per	 sosp ett o, 	 d'or dine	 deg li	 Ill.mi	 Sig.ri 	 Pr o v . 	 et	 medesimament e 	 si 	
notano	 tutti 	 quelli	 che 	 muoiono	 alla	 giornata	 di	 mal	 contagioso 	 t enut o 	 per	 me	 Domenico	 Del 	
Bello 	 Canc.	 del 	 Sindicat o«; 	 t emu	 je	 dodana	 »statistica	 delle	 case	 et	 abitanti	 di 	 P orta 	 Br aciol,	
P orta 	 Ognissanti,	 P orta 	 Pust er la, 	 P orta	 S.	 Martino,	 P orta	 S. 	 T omaso«, 	 ki	 pa	 ni 	 ohr anjen	 v	 celoti, 	
k ar	 nas	 prikr ajša	 za	 v elik o 	 zanimi vih	 podatk o v . 	 Obstaja	 še 	 ena	 r azličica	 seznama	 umr lih,	 ki	 je 	
priložena 	 k oprski 	 mr liški	 knjigi	 (Ž AK,	 mr lišk a 	 knjig a	 II, 	 1630–1657, 	 »Morti	 de 	 mal	 contagioso	
dopo	1630«,	in	jo	je 	upor abil	tudi	Cossàr).

278
Uršk a	Br at ož:	 Člo v ek	v	 primežu	epidemije:	doži v ljanje 	 k uge 	 v	K opru	in	Gorici	v 	17.	st oletju,	str . 	271–286
Nalezljive bolezni skozi čas || Infectious diseases through time
V	 K opru 	 so	 pr ebi v alce 	 popiso v ali 	 v erjetno	 načelniki	 četrti;	 gr e 	 sicer	 za	 be -
leženje,	 ki 	 g a 	 je	 k oor dinir ala 	 mestna	 upr a v a, 	 saj	 jih	 je 	 po 	 na v odilih 	 zdr a v stv enih 	
nadzornik o v 	 zbr al	 k ancelar	 Domenico	 del	 Bello.	 Na	 drugi	 str ani	 je	 podatk e	 za	
Gorico	 beležil	 Marusig	na 	 la stno	 pobudo,	 pri 	 čemer	ni 	po v sem 	jasno,	k ak o 	je 	 do	
inf ormacij 	prišel.
P opis 	 za	 K oper 	 v	 ločenih	 sez namih	 beleži 	 umr le	 za 	 k ugo,	 ne	 v emo	 pa,	 k o -
lik o	 je	 bilo	 v seh	 obolelih	 in	 t or ej, 	 k olik o 	 je 	 znašala	 letal it eta. 	 V	 primerja vi 	 z	 go -
rišk o	 e videnco 	 po 	 Marusigu 	 tu	 ni 	 r azvidno, 	 ali	 so	 med	 na v edenimi 	 ljudmi	 tudi	
osebe,	 ki 	 so 	 umr le 	 iz	 k ak šne g a 	 drugeg a	 vzr ok a.
43
	 Opozoriti	 je	 sicer	 tr eba,	 da	 je	
pojem	 k ug a 	 v	 najširšem 	 smislu	 opr edelje v al 	 sk upek	 bolezenskih	 stanj,	 pri	 če -
mer	 je 	 lahk o 	 pr e v lado v ala 	 pr ed v sem 	 simbolna	 k onotacija 	 hude 	 epidemične	 bo -
lezni,	 ki 	 v 	 kr at k em	 času	 ob	 hitr em	 pr enosu 	 z 	 ene	 osebe 	 na	 drugo	 vzame	 v elik o 	
člo v eških 	 ži v ljenj, 	 v	 kliničnem	 smislu	 pa	 ne	 nujno 	 bolezni,	 ki	 se	 jo	 po	 odkritju	
bakt erije	Yersinie pestis 	 medicinsk o	k at egorizir a	 k ot	 k ugo.
44
 
Danes	 za	 k ugo 	 v elja,	 da	 je	 ba kt erijsk a 	 bolezen	 z 	 do	 šest dne vno 	 ink ubacijo. 	
Bubonsk a	 k ug a 	 nast opi	 nenadno 	 z	 visok o	 vr očino,	 mrzlico, 	 splošno	 šibk ostjo 	
in	 g la v obolom, 	 že	 po	 enem	 dne vu	 pa	 sledi	 poja v	 izjemno	 po v ečanih 	 – 	 ot ečenih	
in	 bolečih	 bezg a v k 	 (bubono v), 	 najpogost eje 	 v	 pazduhah,	 dimljah 	 ali 	 na 	 vr atu.	
Čepr a v 	 gr e 	 za	 zoonozo,	 ki 	 se 	 pr enaša	 pr ek 	 ok uženih	 bolh,	 se 	 lahk o	 r azvijeta 	 po -
sebno	 smrt onosni 	 sek undarna	 septična	 ali 	 pljučna	 k ug a. 	 Slednja, 	 ki	 se	 k apljično 	
širi	 s	 člo v ek a 	 na 	 člo v ek a, 	 lahk o	 ob	 odsotnosti	 zdr a v ljenja 	 pomeni	 sk or aj 	 100-od -
st otno 	umr lji v ost ,	pri	bubonski	 obliki	pa	 je	smrtnost	 običajno	v ečja 	od 	50	%.
45
Za	obr a vna v ani	 epidemiji 	v	 17.	st oletju 	 namig,	 da 	 gr e	za	 (bubonsk o)	obli -
k o	 k uge 	 z	 značilnim 	 ot ek anjem 	 in 	 poja v om 	 bul	 v 	 pr edelih	 bezg a v k, 	 dobimo 	 le	 v	
obeh	 k užnih 	 kr onik ah. 	 F abio 	 Fino	 denimo 	 omenja,	 da	 se 	 je 	 v	 K opru 	 pri	 domne v -
no	 prv em	 obolelem	 pok azala	»una enfiatura come un vovo tutta nera« 	 [ot ekli -
na	 k ak or 	 jajce,	 v sa	 črna],
46
	 Marusig	 pa 	 opisuje:	»Il male tanto brutto è diffuso 
a macchia e nero che' tutti muoiono, ne' può più aiutare il medico« 	 [ gr ozna 	 in	
r azširjena	 bolezen	 s	 črnimi 	 madeži,	 za 	 k at er o 	 v si	 umir ajo	 in	 pri 	 k at eri 	 zdr a vnik 	
ne	mor e 	pomag ati].
47
Kljub 	 nek at erim 	 pomanjklji v ostim 	 v	 podatkih 	 je	 mogoče 	 tr diti,	 da	 je 	 v	 K o -
pru	 sk upna 	 bilanca	 smrtnos ti	 zar adi	 k uge	 tudi	 20-kr at	 pr eseg la 	 št e vilo 	 smrti	 na 	
letni	 r a vni 	 zadnjih 	 nek aj	 let .	 V 	 juliju	 1631,	 k o	 je	 epidemi ja	 doseg la	 s v oj 	 vr hunec,	
je 	 bila	 smrtnost 	 sk or aj 	 7,5-kr at	 višja	 od 	 po vpr ečne 	 umr lji v osti 	 v	 štirih 	 letih	 pr ed	
epidemijo. 	 Natančneg a	 deleža 	 umr lji v osti 	 ni 	 mogoče 	 določiti,	 saj	 manjk a	 t očen	
podat ek	 o	 št e vilu	 mestneg a	 pr ebi v alstv a, 	 ocenjujemo 	 pa,	 da	 je	 ta	 pr esežek	 zna -
šal	 med	 400 	 in	 500	 pr omili.
48
	 V 	 Gorici 	 posledice	 epide mije,	 do	 k at er e 	 je	 prišlo	
dobrih	 50	 let	 po	 zadnji	 k opr ski, 	 niso 	 bile 	 tak o	 dr astične, 	 pa	 v endar	 je	 po	 e viden -
ci	 Marusig a, 	 kjer 	 je	 r azvidno 	 tudi	 r azmerje 	 med	 umr limi	 za 	 k ugo 	 po	 spolu,	 v	 epi -
43
	 Namig 	 na	 t o 	 so, 	 sicer	 r edk e, 	 na v edbe, 	 k ot	 npr .:	 »l´huomo	 é	 gia	 gr an	 t empo	 inf ermo«	 (A S T , 	
AAMC,	M/1088).
44
	 O 	 t em 	 g l. 	 zlasti	 Cohn: 	The Black Death ,	 pa	 tudi	 Cipolla: 	Miasmi .	 Cohn	 v	 s v oji 	 t eoriji	 zago v arja 	
stališče,	 da 	 bolhe	 pr enašajo 	 moderno	 k ugo,	 pri 	 sr ednje v eški 	 'črni 	 smrti'	 pa 	 je 	 šlo 	 za	 bolezen	
z	 drug ačno 	 pat ogenezo 	 in	 klinično 	 slik o.	 Med 	 drugim 	 t o	 ar gumentir a	 z	 dejstv om, 	 da	 se 	 je 	 sr e -
dnje v ešk a 	 k ug a 	 (in	 potr dimo	 lahk o,	 da	 je	 t o 	 v eljalo 	 tudi 	 za	 obr a vna v ani 	 no v o v eški 	 epidemiji)	
poja v ljala 	 v	 polet ni	 sezoni, 	 ki	 za 	 bolhe	 ni 	 ugodna, 	 poleg	 t eg a 	 je	 kmalu 	 postala	 bolezen,	 ki	 je	
prizadela	 v ečinoma 	 mlajšo	 popula cijo,	 ki 	 še	 ni 	 r azvila 	 imunosti	 nanjo.	 Zanimi v o 	 je, 	 da 	 je	 bilo	
za	 Gorico	 ugot o v ljeno, 	 da	 so 	 bili	 med	 umr limi 	 za	 k ugo	 v	 v eliki	 meri 	 zast opani	 pr a v 	 otr oci	 do	 10	
let	 in	 mla di 	 ljudje	 do	 20. 	 leta	 star osti,	 ki	 so 	 sk upaj	 za vzemali	 v eč	 k ot	 40-odst otni 	 delež 	 smrti	
(Kajin: 	Epidemija kuge ,	 str .	 118).	 Za	 K oper	 podatk o v 	 o	 star osti	 umr lih	 žal	 nimamo.	 Kljub 	 t emu	
t e	 t eorije 	 odpir ajo	 k omplek sna 	 vpr ašanja,	 na	 k at er a 	 bi	 bilo	 mogoče 	 odgo v oriti 	 le	 s	 pomočjo	
medicinskih	v ed.
45
	 Gl.	 npr .	T omažič, 	 Str le:	Infekcijske bolezni ,	str .	521.
46
	 C ossàr: 	L'epidemia ,	str .	179.
47
	 V : 	Cer gna:	Il diario ,	str .	72.
48
	 Gl.	tudi	podat k e 	 v	Br at ož:	Peste.

279
Letnik 43 (2020), št. 2
demiji	 umr lo	 248	 moških	 in	 250	 žensk,
49
	 t o 	 pa	 bi 	 na	 ocenjeni	 populaciji	 okr og	
4.000 	ljudi
50
	pr edsta v ljalo 	 okr og	12,4-odst otni 	delež.
Dinamik a 	 obeh	 epidemij,	 k oprsk e 	 in	 gorišk e	 (pri 	 čemer 	 sta	 v elik osti 	 obeh	
populacij	 primer lji vi)
51
	 je 	 r azvidna 	 iz	 spodnjeg a 	 prik aza, 	 kjer	 do	 izr aza	 pride	
pr ed v sem 	 ost er 	 klimak s 	 pri	 epidemiji	 v	 letih	 1630–31.	 Epidemija 	 v 	 K opru 	 je	 bila 	
tudi	 do lgotr ajnejša, 	 saj 	 se	 je 	 začela
52
	 že	 v	 zadnji	 četrtini	 leta 	 1630,	 izzv enela	 pa	
je 	 šele	 dobr o 	 let o 	 k asneje. 	 V	 primerja vi	 z 	 gorišk o,	 kjer	 je	 umr lji v ost 	 sk ok o vit o 	
nar asla 	 kmalu	 po	 poja vu	 prvih	 bolnik o v , 	 se	 je	 epidemija	 v 	 K opru 	 st opnje v ala 	
počasneje.
53
	 V	 Gorici	 je 	 tr ajala	 slabih	 osem	 mesece v , 	 poleg 	 t eg a 	 je 	 bila	 manj	 smr -
t onosna	 od 	 k oprsk e 	 –	 zak aj 	 je	 bilo 	 t emu 	 tak o, 	 je	 t ežk o 	 ugota v ljati. 	 Mor da 	 je	 k 	
t emu	 pripomogel	 k at eri 	 od	 sanitarnih	 ukr epo v , 	 čepr a v 	 je	 bila	 v	 Gorici	 splošna	
k ar ant ena 	 u v edena 	 šele 	 k onec	 no v embr a 	 1682
54
	 (pot em 	 k o 	 je	 bil	 vr hunec 	 epi -
demije 	 že 	 mimo). 	 V 	 K opru	 je 	 sekv estr acija 	 pot ek ala 	 post opoma	 in	 ob	 poja vu 	
posameznih 	 ok užb,	 v erjetno	 pa	 se 	 je 	 zapir anje	 posamičnih	 hiš, 	 v	 k at erih 	 so 	 bili	
bolniki	 ali	 pot encialno 	 ok uženi,	 začelo 	 spomladi,	 tik, 	 pr eden 	 je 	 začelo	 št e vilo 	
smrti 	 strmo	 nar aščati.	 Pri 	 v sakršnih	 ukr epih	 so 	 oblasti 	 se v eda 	 sk ušale	 najti 	 r a v -
no v esje 	 med	 zdr a v stv eno 	 zaščit o 	 pr ebi v alstv a 	 in	 gospodarskimi 	 int er esi, 	 zat o 	
je 	 tr eba 	 upošt e v ati, 	 da	 izv ajanje	 pr ofilaktičnih	 ukr epo v 	 v erjetno	 nik oli 	 ni	 bilo 	
po v sem 	rigidno.
55
Sekv estr acija	ok uženih 	 hiš	 je	 bila	 v	t em 	 času	splošna	 pr ak sa, 	 ki 	 so	 jo	 upo -
r abljali	 tak o	 v 	 K opru 	 k ot	 v 	 Gorici.
56
	 Marusig	 na v aja, 	 da 	 so	 žensk am,	 ki	 bi	 sk ušale 	
uiti 	 iz 	 zaprtih	 hiš 	 (t e	 so	 se 	 v	 tr etjem	 mesecu 	 epidemije 	 začele 	 označe v ati 	 z	 belimi	
križi),	 v 	 Gorici 	 pr etili	 s	 palicami.	 Fino	 celo	 špek ulir a, 	 da	 so 	 št e vilni 	 ljudje	 v 	 K opru	
v 	 r esnici 	 pr eminili 	 zar adi	 lak ot e 	 (in	 žeje),
57
	 ki	 je 	 bila 	 posledica 	 t e	 rigidne	 pr ak se, 	
49
	 Le-t o	 je	 v	s v ojem	diplomsk em	delu	analizir ala	A.	 Kajin	( g l. 	Kajin :	Epidemija ,	str .	117).
50
	 Mor elli:	Istoria ,	str .	 181.
51
	 Če	 upošt e v amo,	 da	 se	 je	 št e vilo	 pr ebi v alce v	 obeh	 mest	 gibalo	 okr og	 4.000	 (za	 Gorico	 prim. 	
Mor elli:	Istoria,	 str .	 181;	 za	 K oper	 g l.	 Benussi:	Frammento,	 str .	 998	 t er	 tudi	 Br at ož:	Peste ,	 str .	 84).
52
	 K ot 	 prvi	 primer	 k uge	 se 	 sicer	 po v sod 	 na v aja 	 vpis	 v	 mr lišk o 	 knjig o 	 19. 	 sept embr a 	 1630, 	 kjer 	 je	
na v eden 	 F r ancesco 	 Gar ella	 iz 	 Benetk	 (umr l	 je 	 v 	 hiši 	 Mar ca	 Mazolenija, 	 in	 sicer	 nepričak o v ano, 	
zat o	 ni	 pr ejel	 niti	 poslednjih 	 zakr ament o v), 	 k onec	 meseca	 pa	 je 	 tu	 umr la	 Mazolenije v a 	 hčer k a, 	
ki	 se 	 je 	 vrnila	 iz	 Benetk	 (ŽAK,	 mr lišk a 	 knjig a 	 I,	 1616–1630).	 V	 t ej 	 isti	 hiši	 (v	 četrti	 s v . 	 Martina)	
je	 namr eč 	 izpričanih 	 prvih 	 šest	 ur adnih 	 žrt e v	 k uge,	 ki	 pa	 na	 seznamu	 umr lih	 niso	 imeno v ane, 	
niti	 ni 	 datir ana 	 njiho v a 	 smrt	 ( g l. 	 A S T , 	 AAMC,	 M/1088,	 f.	 91).	 V endar	 Fino 	 omenja 	 zlatarja	 Gio -
v ana 	 Micheleja, 	 pri	 k at er em 	 naj	 bi 	 se	 že	 19.	 julija	 1630	 poja vila	 črna	 ot eklina, 	 značilna	 za	 k ugo 	
( g l. 	 C ossàr: 	L'epidemia ,	 str .	 179).	 Zapis 	 v	 mr liški	 knjigi 	 potrjuje	 smrt 	 Gio v annija 	 Michiela,	 ki	 naj	
bi	 umr l	 11.	 a v gusta, 	 a	 je 	 že	 27.	 in	 31. 	 julija 	 pr ejel	 poslednje 	 zakr ament e 	 (ŽAK, 	 mr lišk a 	 knjig a	 I,	
1616–1630). 	 Mor da	 je	 v erjetnost , 	 da 	 je 	 šlo	 tu	 r es	 za	 k ugo,	 manjša, 	 k er 	 je 	 od 	 poja v a 	 bolezni 	 do	
smrti	očitno	pr et eklo 	v eč	 t edno v .
53
	 T očnih 	 podatk o v 	 o 	 umr lih	 v	 prvih	 mesecih	 epidemije	 ne	 poznamo,	 zat o	 tu	 niso 	 prik azani; 	 po 	
Benussiju	 (Frammento , 	 str . 	 1001) 	 je	 v	 času	 od 	 sept embr a 	 do 	 decembr a 	 1630	 sk upno	 umr lo	 83	
oseb.
54
	 Prim.	 Jelinčič :	Črna smrt .
55
	 V	 času 	 k užne 	 ne v arnosti 	 je	 v 	 Istri	 še	 posebej	 hudo	 šk odo 	 trpela 	 tr go vina 	 s 	 soljo 	 zar adi	 pr e -
po v edi	 tr go v anja , 	 ki	 so	 jo 	 določile	 habsburšk e	 dežele.	 Kljub 	 t emu	 se	 med 	 k oprsk o 	 epidemijo	
obsežno	 por oča	 denimo	 o	 po v ečanju 	 tihotapljenja	 soli,	 ki 	 so 	 g a 	 spr ožile	 r estrik cije 	 (Senat o	
mar e.	V :	Atti e memorie della Società istriana di archeologia e storia patria ,	v ol.	 XIII, 	 1897).
56
	 R a vno	 tak o	 so 	 v 	 obeh	 mestih 	 obolele	 (t o 	 je 	 v eljalo	 pr ed v sem 	 za	 manj 	 pr emožne, 	 ki	 naj 	 ne	 bi 	
imeli	 pogoje v	 za	 izolacijo	 na 	 s v ojem 	 domu,	 k ar	 je	 bila	 pr ak sa 	 pr ed v sem 	 v 	 italijansk em	 pr ost o -
ru;	 prim. 	 Slack:	Responses to Plague ,	 str .	 151)	 od v edli 	 v	 dislocir an	 lazar et	 izv en 	 mesta. 	 K oprski 	
se	 je 	 nahajal	 na	 območju	 današnjih 	 Bert ok o v 	 ( g l. 	 npr .	 T ommasich:	Il santuario ), 	 goriški 	 pa	 na	
štandr ešk em	 polju	( g l.	 npr .	W altritsch: 	Prvi goriški ;	 Jelinčič: 	Črna smrt ).
57
	 Da 	 sta	 t eg a 	 leta	 k ug a 	 in	 lak ota	 so vpadali, 	 potrjuje	 tudi	 Iv etic:	La peste ,	 str .	 182,	 r azvidno 	 pa	 je 	
zlasti 	 iz	 por očil 	 podestat o v , 	 ki	 so	 že	 pr ed	 epidemijo	 por očali	 o	 hude m	 pomanjk anju 	 v	 deželi, 	
tudi 	 zar adi 	 omeje v anja 	 tr go vine 	 s	 Kr anjsk o, 	 zar adi	 česar	 se	 je 	 močno 	 čutilo	 pomanjk anje 	 žita 	
(Senat o	 Mar e.	 V : 	Atti e memorie ,	 v ol. 	 XIII,	 1897). 	 R a vno 	 tak o 	 hudo	 pomanjk anje	 med	 k ugo	 opi -
suje	 pr o vidur 	 v	 Istri,	 Nicolo	 Surian	 (R elazioni	 di	 pr o vv edit ori 	 v eneti	 in	 Istria.	 V :	Atti e memorie , 	
v ol. 	 V ,	 1889,	 str .	 140ss.). 	 T udi	 v 	 Gorici 	 bi	 zar adi	 zausta vitv e 	 tr go vine 	 sk or aj 	 prišlo	 do	 hude	
lak ot e,	 v endar 	 so	 si	 zadnji 	 tr enut ek 	 zagot o vili 	 oskr bo 	 z	 ži v ežem 	 iz	 sosednjih	 dežel 	 ( Jelinčič:	
Črna smrt , 	str .	120).

280
Uršk a	Br at ož:	 Člo v ek	v	 primežu	epidemije:	doži v ljanje 	 k uge 	 v	K opru	in	Gorici	v 	17.	st oletju,	str . 	271–286
Nalezljive bolezni skozi čas || Infectious diseases through time
ne	 pa	 k uge 	 same.	 V zposta v ljenih 	 izr ednih	 pr a vil 	 sicer	 niso	 v si	 dosledno 	 upo -
št e v ali.
58
	 Da 	 je	 bil	 že	 str ah 	 pr ed	 sekv estr acijo 	 v elik,	 dok azuje	 tudi	 dejanje	 nek e 	
K opr čank e,	ki 	je	–	pot em 	 k o 	je	 za 	 k ugo 	umr l	 njen	 sosed,	 nek aj	 pr edmet o v	odne -
sla	 k 	 sestri	 v	 drugo	 mestno	 četrt ,	 s	 čimer 	 je	 spr ožila	 v al 	 ogor čenja 	 med	 njenimi	
pr ebi v alci,
59
	 ki	 so	 se 	 bali, 	 da	 se 	 bo	 bolezen	 r azširila 	 tudi	 tja.	 P odobno	 so 	 v 	 času	
gorišk e	 epidem ije 	 ja vno 	 k azno v ali 	 nek o	 žensk o,	 ki	 je	 kr adla	 r eči	 iz 	 ok užene	 hiše,	
tak o 	 da	 je	 bila 	 obešena 	 z	 r ok ami 	 za	 hr bt om.
60
	 V 	 t eh 	 primerih 	 je	 pomembno	 v logo	
igr al	 nef ormalni 	 družbeni	 nadzor 	 (npr . 	 v	 okviru	 posameznih	 sosesk), 	 ki	 je	 k om -
penzir al	 t eža vno 	 vzdrže v anje 	 f ormalneg a 	 nadzor a 	 v	 času	 epidemičneg a	 k aosa. 	 V 	
k olik šni 	 meri	 je	 neposlušnost	 pr ebi v alce v 	 botr o v ala 	 hitr emu	 širjenju	 bolezni,	 je	
se v eda 	t ežk o	ugota v ljati,	 saj 	 je	 bila	mobilnost 	znotr aj 	 mesta	zelo	 ži v ahna. 	
Pri	 obeh	 kr onik ah 	 je	 v 	 manjši	 meri	 prisotno 	 tudi 	 mor alizir anje 	 ozir oma	
odnos	 do 	 mor alno	 (ne)spr ejemlji v eg a 	 v edenja	 med	 epidemijo.	 Pri 	 Marusigu	 je	
zajet o	 denimo 	 v 	 opisih 	 člo v ek a, 	 ki	 se	 ni	 želel	 pok esati, 	 moža	 in	 žene,	 ki 	 sta	 sk upaj	
v 	 do br em 	 in	 slabem,	 primer a	 bogokletnosti, 	 nespametnih	 žensk,	 ki	 kljub	 pr epo -
v edi 	 zapuščajo	 hiše,	 prik aza	 ja vneg a 	 k azno v anja 	 tatice, 	 ki	 je	 kr adla 	 iz 	 ok uženih	
hiš	 idr . 	 Na 	 drugi 	 str ani 	 je	 pri	 Finu	 opisano	 splošno 	 neupošt e v anje 	 na v odil 	 med	
epidemijo, 	 ki	 pa 	 g a 	 pisec	 spr ejema	 z	 določeno	 mer o	 r azume v anja 	 do 	 posebnih	
ok oliščin,	ki	so	tàk o 	v edenje	opr a viče v ale.
R azvidno	 je,	 da 	 so 	 med	 epidemijami	 k uge	 v	 t em 	 času	 naj v eč 	 skr bi 	 po vzr o -
čali	 t esni 	 stiki	 med 	 ljudmi 	 in	 r ok o v anje 	 z	 domne vno	 ok uženimi	 pr edmeti,	 zat o 	
je 	 bila 	 v ečina 	 r estrik cij 	 (izolacija	 ok uženih,	 v	 Gorici	 izv ajanje	 maš	 na 	 pr ost em,	
v 	 K opru 	 so	 na	 tr gu	 zbr ani	 ljudje	 ob	 naznanilih	 podestata	 in 	 g laso v anju 	 za	 zdr a -
v stv ene	 pr edsta vnik e 	 med 	 seboj	 oddaljeni	 za 	 k or ak
61
)	 usmerjena	 v	 pr epr eče -
58
	 T udi	 Fino	 na v aja, 	 da	 se 	 ljudje 	 med	 epidemijo	 pr a vzapr a v 	 niso	 v elik o 	 menili	 za	 uk aze	 in 	 zagr o -
žene	k azni	 v	primeru	 njiho v eg a	 neupošt e v anja	 (Cossàr:	L'epidemia ,	 str .	182).
59
	 O	 t em 	 (in	 drugih	 primerih	 k azni vih 	 dejanj 	 v	 času	 k uge)	 g l.	 Br at ož: 	Kuga ; 	 g l. 	 tudi 	 npr . 	 Carmicha -
el:	The Uses ,	str .	145, 	ki	opozarja 	na	posebne	načine 	sr amot enja 	za	 sanitarne 	 pr est opk e.
60
	 Gl.	Marusig	 v	 Cer gna: 	Il diario.
61
	 Gl.	Cossàr:	L'epidemia .	
Graf 1: Dinamika koprske in goriške epidemije kuge v 17. stoletju 
(umrljivost po epidemičnih mesecih)
Op.: V Gorici gre za mesece od junija do decembra 1682 ter januar 1683; za Koper 
so prikazani meseci od februarja do novembra 1631 (podatki: Marusig, ter Benussi: 
Frammento, str. 1001). 
0
100
200
300
400
500
600
700
800
1234567891 0
število umrlih
epidemični meseci
Koper 1631
Gorica 1682

281
Letnik 43 (2020), št. 2
v anje 	 omenjeneg a.	 V	 no v o v eških 	 pr edsta v ah 	 je	
bil	koncept okuženja 	 sicer 	 prisot en 	 v	 obliki	 d v eh 	
pr e v ladujočih	 t eorij	 o	 širjen ju 	 bolezni 	 –	 miazma -
tične 	 t eorije 	 s 	 k užnim	 zr ak om 	 na	 eni	 in	 k ontagi -
ozne 	 t eorije 	 na	 drugi	 str ani,	 ki 	 je	 ne v arnost 	 pr e -
našanja	 bolezni	 videla	 pr ed v sem 	 v	 neposr ednem	
stik u	 (z	 bolnik om	 ozir oma	 z 	 njim 	 po v ezanim 	
pr edmet om), 	 r azumeti 	 pa	 je 	 tr eba,	 da 	 sta	 t eoriji	 v	
k olekti vnem 	 pojmo v anju 	 obstajali	 sk upaj.
62
	 T udi 	
v 	 času 	 po 	 F r acast or o vi 	 t eoriji	 o 	 k užnih	 »klicah«	
iz	 leta	 1546	 se 	 je	 nocija 	 k užnosti 	 še	 v edno 	 t esno	
pr epletala 	 tudi	 z 	 miazmo.
63
	 Pr enašanje 	 bolezni 	 je 	
tak o 	 v 	 k olekti vnem 	 imaginariju	 obstajalo	 v 	 r az -
ličnih 	 oblik ah; 	 bodisi 	 pr ek	 neposr edneg a 	 stik a,	
na 	 dalj a v o 	 (zlasti	 pr ek o 	 zr ak a) 	 ali	 pr ek	 posr e -
dnik o v 	 – 	 »nečistih«	 pr edme t o v .
64
	 Skladno 	 s 	 t emi	
pr edsta v ami 	 so	 se 	 oblik o v ali 	 tudi 	 pr e v enti vni 	
ali 	 kriz ni 	 ukr epi	 v	 času	 epidemij,	 obenem	 so 	 t e 	
pr edsta v e	 usmerjale	 k olekti vne 	 str aho v e, 	 na	 pri -
mer 	 pr ed 	 r ečmi, 	 ki	 so	 bile 	 do vzetnejše 	 za	 pr enos	
ok užbe,	na 	primer	tk aninami.
65
K er 	 t edanja 	 znanost	 še 	 ni	 poznala	 učin -
k o vit eg a 	 odgo v or a 	 na	 pr epr eče v anje 	 in	 zameje -
v anje, 	 k aj 	 šele	 zdr a v ljenje 	 k uge, 	 je 	 bila 	 nar a vna 	
posledica 	 str ahu 	 –	 za	 tist e,	 ki 	 so	 imeli 	 možnost 	
umik a	 –	 got o v o 	 beg	 iz	 ok uženih 	 ali	 ogr oženih 	
kr aje v . 	 Fino v o 	 priče v anje 	 go v ori 	 o 	 t em,	 da 	 je	 iz	
K opr a 	 kmalu	 po	 začetk u	 k uge	 odšlo	 v elik o 	 pr ed -
sta vnik o v	 višj eg a 	 sloja,
66
	 pa 	 tudi	 Marusig	 na v aja, 	
da 	 je	 v elik o 	 plemiče v 	 zapustilo 	 Gorico	 že	 k onec	
junija 	 1682	 ob	 prvih	 no vicah	 o 	 k ugi	 v	 Šempasu.
67
 
Čepr a v	 so 	 se	 št e vilni	 pogost o	 umaknili	 na 	 do -
mne vno 	 v arnejše 	 podeželje,	 se 	 je 	 bolezen 	 v elik o -
kr at 	širila	tudi	 izv en
68
	 mest .
62
	 Prim.	 Cipolla:	Miasmi ,	 str .	 14. 	 O 	 pojmo v anjih 	 ok uženja,	 ki	
se	 v 	 v eč 	 r azličicah 	 nadaljuje	 v se	 do	 vznik a 	 bakt eriologi -
je, 	 g l. 	tudi	Br at ož: 	Bledolična vsiljivka.
63
	 Gl.	 npr .	Bashf or d,	Hook er:	Contagion ,	str .	 16.
64
	 Gl.	 npr . 	 Grme k:	Il concetto ,	 str .	 265;	 g l. 	 tudi 	 Cipolla:	Mia-
smi ,	 str .	14.
65
	 Med 	 'klicenosne '	 sno vi	 so	 namr eč	 prišt e v ali 	 tk anine	
(v olna, 	 bombaž 	 ...),	 vrvi	 in	 sno vi	 ži v alsk eg a 	 izv or a 	 (dla -
k a,	 k ože, 	 perje	...), 	 kjer	naj	 bi	 se 	zar adi 	hr apa v osti 	ali 	 po -
r oznosti	 k užnina 	 'oprijela ' 	 mat eriala 	 in	 je 	 mehansk o	 ni	
bilo	mogoče	odstr aniti 	 (o	t em	g l. 	tudi	Br at ož: 	Kuga ).
66
	 Zar adi 	 nepopolno 	 ohr anjeneg a 	 popisa	 pr ebi v alce v 	 sicer	
ni	 mogoče	 določiti, 	 k olik šen 	 delež	 plemstv a	 je	 ostal	 v	
mestu.	 Omeniti	 sicer	 v elja,	 da	 so	 benešk e 	 oblasti	 pode -
stat om	 zapo v edale, 	 da 	 mor ajo	 v es	 čas 	 r eše v anja 	 epide -
mične	 krize	 ostati	 v	 mestu, 	 lahk o	 pa	 na	 v arno	 pošljejo	
s v oje 	 dru žine 	 ( g l. 	 Senat o	 Mar e,	 21.	 junij	 1631 	 in	 19.	 julij	
1631,	 v:	Atti e memorie ,	XIII, 	1897).
67
	 Marusig 	 v	 Ce r gna: 	 Il diario ,	 str .	 60; 	 Jelinčič:	Črna smrt , 	
str .	117.
68
	 V	 gor išk em 	 primeru	 je 	 epidem ija	 doseg la	 tudi	 ok olišk e 	
kr aje	 R enče, 	 V r ata, 	 Čepo v an 	 in	 bli žnji	 Solk an,	 v	 k at er em 	
so	 umr le 	 104	 osebe 	 (prim.	 Marusig,	 ki 	 jih	 sicer	 poimen -
sk o	 na v ede 	 le	 85 ,	 v	 Cer gna: 	Il diario ,	 str .	 262),	 na	 obse -
Grb plemiške družine Fini, ki ji je pripadal tudi 
pisec koprske kužne kronike (Cherini: Catalogo 
delle armi in pietra esistenti in Capodistria). 

282
Uršk a	Br at ož:	 Člo v ek	v	 primežu	epidemije:	doži v ljanje 	 k uge 	 v	K opru	in	Gorici	v 	17.	st oletju,	str . 	271–286
Nalezljive bolezni skozi čas || Infectious diseases through time
T eme,	 ki	 se 	 jih	 pisca 	 k oprsk e 	 in 	 gorišk e 	 k užne	 'kr onik e ' 	 lot e v ata 	 v	 s v ojih 	
zapisih	 in	 upodobitv ah,	 so	 r azlične	 posledice 	 nenadneg a	 množičneg a 	 umir an -
ja.	 Marusig	 izposta v lja 	 osebne	 usode 	 tak o	 v sak danjih, 	 pr epr ostih 	 k ot 	 družbeno	
pomembnejših 	 oseb,	 čepr a v 	 sledi	 bolj 	 f akt ogr af sk emu 	 in	 distancir anemu 	 por o -
čanju	 o	 dejstvih, 	 a	 naslik a 	 tudi	 prizor e	 v sak danjeg a 	 dog ajanja	 in 	 t esnobo 	 ljudi	
ob	 umir anju 	 ali 	 odhodu	 v 	 la zar et 	 … 	 Fino 	 (čepr a v 	 smo 	 zar adi 	 neohr anjenosti	 žal	
prikr ajšani	 za	 pr ecejšen	 del 	 njego v eg a	 besedila)	 omenja	 nezmožnost	 dost ojne -
g a 	 pok opa v anja 	 pok ojnih,
69
	 r azpadanje 	 člo v ešk eg a 	 t elesa,	 k aos/ner ed 	 ob 	 izbru -
hu	 epid emije, 	 k olekti vni 	 str ah,	 medicinsk o	 nemoč	 …	 V 	 njego v em 	 besedilu 	 so	
posebej	 gr ozlji v e 	 podobe	 posledic	 množičneg a	 umir anja , 	 saj 	 Fino	 omenja,	 da	 so	
trupla 	 umr lih 	 za	 k ugo 	 (k er	 je	 bilo	 gr obarje v
70
	 pr emalo) 	 čak ala 	 na	 pok op	 pet	 dni,	
v časih	 celo	 enkr at	 v eč, 	 zar adi	 česar	 se	 je,	 ob	 poletni	 vr očini,	 širil 	 hud	 smr ad, 	 k ar	
pa	 je	 bil 	 obenem	 odse v	 gr oz e 	 nad	 t em,	 da 	 so 	 bile 	 ključne	 družbene	 t er	 r eligio -
zne	 implik acije 	 in	 funk cije	 pok opa	 v	 zahodni	 krščanski	 k ulturi 	 med	 k ugo	 pod	
v elikim	 vpr ašajem.
71
	 V	 običajnih 	 r azmer ah 	 je 	 namr eč	 šlo 	 za 	 pr oces,	 po v ezan 	 s	
častjo;
72
	 smrt 	 in	 pok op	 pa	 sta	 bila	 nek aj, 	 na 	 k ar	 se	 člo v ek 	 pripr a vi 	 (pomen	 dobr e	
smrti), 	 tak o 	 umir anje	 k ot	 pogr eb 	 pa 	 sta	 imela 	 t očno	 določeno	 ritualizir ano 	 obli -
k o. 	 V	 tak o	 hudih	 epidemijah 	 je	 bil	 družbeni 	 r ed 	 tudi	 v	 t em 	 smislu 	 močno 	 k om -
pr omitir an	 in	 zdi	 se,	 da	 je	 pr a v 	 ta	 k aotičnost 	 ljudi	 najbol j	 vznemirjala	 in	 str ašila.
Zaključek
Pr ek	 d v eh	 priče v anj,	 nastalih	 izpod	 per es	 ljudi,	 ki	 so	 doži v eli	 in	 pr eži v eli 	
epidemijo	 k uge,	 je	 bilo	 t or ej	 mogoče	 pog ledati	 v	 ži v ljenje	 d v eh	 mest ,	 v	 tr enut -
k u	 nastajanja	 izr ednih	 r azmer	 v	 času	 hude	 ek sist enčne	 ogr oženosti.	 Gio v anni 	
Maria	 Marusig	 in	 F abio	 Fino	 sta	 o	 k ugi	 pisala	 k ot	 člana	 s v oje	 sk upnosti	 in	 k ot	 iz -
v ajalca	 s v oje	 poklicne	 funk cije.	 Čepr a v	 je	 bila	 pri	 enem	 neposr edna	 vplet enost 	
v	 tr agik o	 epidemije	 močnejša,	 se	 oba	 usmerjata	 na	 bolj	 f ormalno	 opiso v anje 	
zunanjeg a	 dog ajanja	 in	 k olekti vno	 zgodbo	 o	 epidemiji,	 njuneg a	 osebneg a	 doži -
v ljanja	 sk ozi	 izr ažanje	 čust e v	 pa	 sk or ajda	 ni	 zaznati.	 Kljub	 t emu	 v	 obeh	 priče -
v anjih	 sr ečujemo	 k ulturne	 imaginarije,	 po v ezane	 s	 k olekti vnimi	 str aho vi	 pr ed 	
umir anjem,	 a	 tudi	 nedost ojnim	 pok opom,	 in	 omeje v anjem	 gibanja	 zar adi	 pr o -
tik užnih	 ukr epo v .	 Sekv estr acija	 in	 izogibanje	 stik om	 (z	 ljudmi	 in	 r ečmi),	 ki	 sta 	
žnem 	 k oprsk em 	 k omunsk em 	 t erit oriju 	 pa	 naj 	 bi	 po	 por očilih	 podest ata	 (čepr a v 	 ob 	 odsotnosti	
ar hi v skih	 podatk o v , 	 ki	 bi	 t o	 lahk o	 potr dili)	 sk upno	 t erjala	 okr og 	 3.00 0	 ži v ljenj 	 (prim.	 Iv etic: 	La 
peste ,	 str .	 174;	 R elazioni	 dei 	 podestà	 e	 capitani	 di	 Capodistria,	 v:	Atti e memorie ,	 v ol. 	 VII,	 1891).	
Če	 so	 t e 	 ocene	 r ealne,	 je	 bil 	 t o	 za 	 k oprsk o 	 podeželsk o	 zaledje,	 ki	 je	 tri	 leta	 pr ed	 epidemijo 	 št elo	
približno 	 4.000	 pr ebi v alce v 	 (prim .	 Di	 ottanta	 P odesta '-Capitani 	 di	 C apodistria	 e	 delle	 lor o	 R e -
lazioni, 	 v:	La Provincia ,	 X,	 n.	 8,	 16.	 april	 1876),	 zelo	 v elik	 udar ec. 	 Mor da	 r ealnejša	 je	 na v edba 	
zdr a v stv eneg a 	 nadzornik a	 (provveditore )	 v	 Istri,	 Nicoloja	 Suriana,	 ki	 ocenjuje,	 da	 se	 je	 št e vilo	
podeželsk eg a 	 pr ebi v alstv a 	 po	 k ugi	 zmanjšalo 	 za	 tr etjino	 (R elazioni 	 di	 pr o vv edit ori 	 v eneti 	 in	
Istria,	v:	Atti e memorie ,	v ol.	V , 	1–2,	1889,	 str .	141).	
69
	 P oleg 	 str ahu 	 pr ed 	 nenadnim	 umir anjem	 je	 bil	 ta	 str ah 	 posebej	 iz r azit 	 tudi 	 v	 star ejših 	 no v o v e -
ških	zapisih 	 o 	 k ugi, 	 denimo	 v	Ga v ar do:	Le lagrime.
70
	 ‘Pizzig amorti’ ,	 ti	 zlog lasni 	 izv ajalci 	 nad v se 	 neh v aležneg a 	 opr a vila, 	 v ečinoma 	 pr edsta vniki 	 niž -
jih	 sloje v , 	 so	 obstajali 	 k ot	 stalna	 služba 	 Benešk e	 r epublik e, 	 lahk o 	 pa 	 so 	 bili	 tudi,	 k ar	 je	 bila	
pogosta	 pr ak sa,	 k ot	 dela v ci 	 (običajno	 iz 	 drugih 	 kr aje v) 	 začasno 	 najeti 	 med 	 epidemijami 	 (St e -
v ens 	 Cr a w sha w: 	Plague Hospitals ,	 str .	 196	 ss.).	 Benešk e	 gr obarje 	 so 	 najeli 	 tudi 	 med	 epidemijo	
v	 Gorici,	 pri	 čemer 	 je 	 posr edo v al 	 cesarski	 v eleposlanik	 gr of	 Thurn 	 ( g l. 	 Marusig 	 v: 	 Cer gna: 	Il 
diario ;	 prim. 	 Gadd i: 	Sanità pubblica ). 	 Zanimi v o 	 je	 sicer ,	 da	 so	 se 	 v 	 Gorici	 za	 pomoč	 (potr ebe	 po 	
zdr a vnikih 	 in	 gr obarjih)	 najpr ej 	 obrnili	 pr a v 	 na	 Benetk e,	 ne 	 pa	 na 	 namestništv o	 v 	 Gr adcu;	 t ej	
odločitvi	 je	 na	 eni	 str ani	 botr o v alo 	 dejstv o,	 da 	 je	 tam	 bil 	 gr of	 Thurn,	 na	 drugi	 pa	 dobr o	 r azvita 	
benešk a	 zdr a v stv ena 	 or g anizacija 	 (Gaddi: 	Sanità pubblica ,	 str .	 239), 	 v erjetno	 pa 	 tudi	 ključna	
(v ojašk o	 in	 zdr a v stv eno) 	 str at ešk a 	 pozicija 	 Gorice	 na	 meji	 med	 beneškimi 	 in 	 habsburškimi	
deželami.
71
	 St e v ens 	Cr a w sha w: 	Plague Hospitals ,	str .	184.
72
	 Ibid.

283
Letnik 43 (2020), št. 2
bila	 v	 17.	 st oletju	 prisotna	 tak o	 v	 K opru	 k ot	 v	 Gorici,	 namigujeta	 na	 pojmo v anje 	
ok uženja,	 ki	 je	 imelo	 močno	 ozadje	 v	 t edanji	 k ontagiozni	 (in	 manj	 v	 miazmatič -
ni)	 t eoriji.	 Dopolnilni	 viri	 z	 nominati vnimi	 na v edbami	 umr lih	 so	 omogočili	 tudi 	
numerično	 uokvirjenje	 posledic	 k uge	 v	 obeh,	 sicer	 št e vilčno	 primer lji vih	 ur ba -
nih	 sk upnostih;	 tak o	 je	 Gorica	 izgubila	 okr og	 12	 %,	 K oper	 pa	 got o v o	 v eč	 k ot	 40 	
%	 pr ebi v alce v .	 R esnosti	 izr edne	 situacije	 sta	 se	 za v edala	 tudi	 pisca	 sama,	 zat o 	
sta	 v erjetno	 želela,	 da	 se	 njuna	 zapisa	 ohr anita	 v	 spomin	 in	 opomin	 naslednjim 	
gener acijam.
ARHIVSKI VIRI
A S T	 –	 Ar chi vio 	 di	 Stat o	 di	 T rie st e 	 (A S T), 	 Antico	 ar chi vio 	 municipale 	 di 	 Capodi -
stria	(AAMC), 	mikr ofilmi.
ŽAK	–	 Ž upnijski	ar hi v	K oper 	(krstne,	por očne	in	mr lišk e	 knjige).
OBJAVLJENI VIRI
Di	 ottan ta 	 P ode sta ’ 	 – 	 Capitani	 di	 Capodistria 	 e	 delle 	 lor o	 R elazioni.	 V :	La Provincia 
X,	 n.	7, 	1. 	april 	1876.
Ga v ar do,	 Domitio:	Le lagrime di Capodistria et la penitenza del popolo, con una 
lettera al Padre dell'autore .	V enezia,	1555.
R elazioni	 dei	 podestà	 e	 capitani	 di	 Capodistria.	 V : 	Atti e memorie della Società 
istriana di archeologia e storia patria 	 VIII,	v ol.	VII	(1891), 	1–2,	 str . 	 279–353.
R elazioni	 di	 pr o vv edit ori 	 v eneti 	 in	 Istria.	 V :	Atti e memorie della Società istriana 
di archeologia e storia patria 	VI,	v ol.	V 	(1889),	 1–2,	str .	85–154.
Senat o	 mar e. 	 V :	Atti e memorie della Società istriana di archeologia e storia patria ,	
XIII	 (1897).
T ommasini,	 Giacomo	 Filippo: De	 Commentarj	 st orici-geogr afici 	 della	 Pr o vincia 	
dell'Istria.	V :	Archeografo Triestino	IV	(1837),	str . 	1–554.
LITERATURA
Alf ani, 	 Guido:	 Plague 	 in 	 se v ent eenth-century 	 E ur ope 	 and	 the	 decline	 of 	 Ital y:	 an	
epidemiological 	 h ypothesis.	 V :	 European Review of Economic History , 	 junij 	 2013,	 str .	
408–430.
Bashf or d,	 Alison, 	 Hook er , 	 Clair e	 (ur .):	Contagion. Historical and Cultural Studies .	
London 	–	 New	Y or k:	 R outledge, 	2001.
Benussi,	 Bernar do:	 F r amment o 	 demogr afico. 	 V :	Miscellanea di studi in onore di 
Attilio Hortis .	T riest e, 	1910,	str . 	 985–1021.
Bert oša,	 Sla v en: 	 La	 pest e 	 in	 Istria	 nel	 medio	 e v o 	 e	 nell'eta '	 moderna	 (il	 cont est o	
eur opeo 	delle	 epidemie).	V :	Atti CRS 	XXXVII	(2007),	 str . 	 121–159.
Bianco,	 F urio: Krvavi pust 1511: kmečki upori in plemiške fajde v Furlaniji med 
15. in 16. stoletjem .	 K oper: 	 Uni v erza 	 na	 Primorsk em,	 Znanstv eno-r azisk o v alno 	 sr edišče,	
Uni v erzit etna	založba	Annales:	Zgodo vinsk o	 društv o	za	južno	Primorsk o,	2011.
Br at ož 	 (Železnik),	 Uršk a:	 Zameje v anje 	 epidemij	 k uge 	 v	 pris taniških	 mestih 	 se -
v erneg a	 Jadr ana:	 primerja v a 	 med	 benešk o	 Istr o	 in 	 A v strijskim 	 primorjem	 v 	 18.	 st oletju. 	
V: 	Povijesni prilozi 	32	(2013), 	45,	str .	313–331.
Br at ož 	 (Železnik),	 Uršk a: K ug a 	 in	 pr est opki 	 zoper	 zdr a vje: 	 iz 	 fr agment o v 	 sodnih	
pr oceso v 	(K oper ,	1630–31).	V : 	Acta Histriae 	23 	 (2015),	št .	4,	 str .	713–734.
VIRI 	IN	 LITERA TURA

284
Uršk a	Br at ož:	 Člo v ek	v	 primežu	epidemije:	doži v ljanje 	 k uge 	 v	K opru	in	Gorici	v 	17.	st oletju,	str . 	271–286
Nalezljive bolezni skozi čas || Infectious diseases through time
Br at ož	 (Železnik), 	 Uršk a: 	 P est e 	 sul 	 e	 oltr e 	 il	 confine 	 asbur gico-v enet o: 	 un ’epi-
demia	 per	 ricostruir e	 la	 popolazione	 (Capodistria,	 1630-31). 	 V : 	Popolazione e storia 	 16	
(2015),	 št .	2, 	str .	73–94.
Br at ož,	 Uršk a: Bledolična vsiljivka z Vzhoda: kolera v severozahodni Istri (1830–
1890) .	K oper: 	Znanstv eno-r azisk o v alno 	sr edišče	 -	Založba	Annales 	ZR S	K oper ,	 2017.
Carmichael,	 Ann	 G.: The 	 Uses 	 of 	 Memory	 in	 R enaissance 	 Epidemics. 	 V :	Journal of 
the History of Medicine and Allied Sciences ,	v ol. 	53	(1998),	 n.	2,	 str . 	 132–160.
Cer gna, 	 Maria 	 C ristina	 (ur .):	Il diario della peste di Giovanni Maria Marusig (1682): 
edizione del testo e delle illustrazioni originali dell'autore .	 Mariano 	 del 	 F riuli:	 E dizioni	
della	Laguna,	2005.	
Cicuta,	 Lucilla:	 Gio v ani 	 Maria	 Marussig 	 e	 il	 suo	 Giornale 	 della	 pest e 	 del 	 1682. 	 V :	
Studi Goriziani 	4 	(1926),	str .	 63–135.
Cipolla,	Car lo	Maria:	Miasmi ed umori .	Bologna:	 Il	 Mulino,	1989.
Cipolla,	Car lo	Maria:	Cristofano e la peste .	Bologna:	 Il	 Mulino,	2004.	
Cohn,	 Samuel	 K.: The Black Death Transformed: Disease and Culture in Early Rena-
issance Europe .	London:	Arnold, 	New	Y or k: 	 Oxf or d 	 Uni v ersity 	Pr ess, 	2003.
Cossàr	 R anieri 	 Mario:	 L 'epidemia	 di 	 pest e	 bubbonica 	 a	 Capodistria	 neg li	 anni	
1630	e 	 1631. 	V : 	Archeografo triestino ,	3a 	ser ., 	v ol. 	 14 	 (1928),	str .	 177–192.
de 	F r anceschi,	Car lo:	L'Istria .	P ar enzo: 	Tipogr afia	 di 	 Gaetano 	 Coana, 	 1879.
Ell,	 St ephen 	 R.:	 Thr ee	 da y s 	 in 	 Oct ober 	 of	 1630: 	 Detailed	 Ex amination	 of	 Mortality	
During	 an	 Ear l y 	 Modern 	 Plague 	 Epidemic	 in 	 V enice.	 V :	Reviews of Infectious Diseases 	 11	
(1989),	 št .	1, 	str .	128–141.
Er ceg,	 Iv an: 	 Dv a	 i	 pol 	 st oljeća	 kr etanja 	 stano vništv a 	 Istr e 	 (15 54-1807).	 V :	Gunja-
čin zbornik: u povodu sedamdesete godine života i četrdeset i pete godine znanstvenog 
rada (ur .	Iv an	Er ceg).	Zagr eb,	 1980, 	 str . 	 229–250.
Gaddi,	 Maur o: 	 Sanità 	 pubblica 	 e	 pestilenza	 a	 Gorizia 	 nel 	 1682-83. 	 V : 	Gorizia baro-
cca: una città italiana nell'impero degli Asburgo. 	 Monf alcone 	 (Go):	 E dizioni	 della 	 Laguna, 	
1999, 	 str . 	237–246.
Golec, 	 Boris: 	 K užne 	 epidemije	 na	 Dolenjsk em 	 med 	 izr očilom	 in 	 stv arnostjo.	 V : 	
Kronika 	49	(2001),	 št .	1/2,	str .	 23–64.
Grmek, 	 Mir k o 	 Dr ažen:	 Il 	 concett o	 di	 malattia.	 V :	Storia del pensiero medico occi-
dentale, vol. 2. Dal Rinascimento all’inizio dell’Ottocento (ur .	 Mir k o 	 Dr ažen	 Grmek).	 R oma	
- 	 Bari: 	 Lat erza, 	1996,	str . 	259–289.
Iv etic,	 Egidio:	 La	 pest e 	 del	 1630	 in 	 Istria: 	 alcune	 osserv azioni	 sulla	 sua	 diffusione. 	
V: 	Atti e memorie della Società istriana di archeologia e storia patria ,	 1996, 	 str .	 171–194.
Iv etic,	 Egidio:	 La popolazione dell'Istria nell'età moderna: lineamenti evolutivi . 	
Fiume:	 Unione	 Italiana,	 T riest e: 	 Uni v ersità 	 P opolar e, 	 R o vigno: 	 Centr o 	 di 	 Ricer che 	 St o -
riche,	1997.
Jelinčič,	 Zdr a v k o: 	 Črna	 smrt 	 v	 Gorici	 leta	 1682: 	 iz	 dne vnik a	 Iv ana	 Marija	 Maruši -
ča.	V : 	Kronika 	2 	(1954), 	št . 	 2, 	 str .	115–121.
Kajin, 	 Ana:	Epidemija kuge v Gorici leta 1682 v luči dnevniških zapisov Giovannija 
Marie Marusiga: diplomsko delo . 	 K oper: 	 F ak ult eta 	 za	 humanistične	 študije	 Uni v erze 	 na 	
Primorsk em,	2011. 	
K e yt e,	 Br enda,	Br o wn,	 P et er	(ur .): 	The	London	 of	Samuel	P ep y s.
Kr amar ,	 Janez:	 Slo v ensk a	 Istr a	 v	 boju 	 z 	 epidemijami.	 V : 	 Pomorska medicina ,	 V: 
Naučne rasprave ,	1990,	str .	 27–32.
Kr amar ,	 Janez:	 Epidemije 	 v	 slo v enski 	 Istri.	 V :	Zgodovinski časopis 	 49	 (1995),	 št .	
1,	str . 	 99–112.
Mak uc, 	 Ne v a: Historiografija in mentaliteta v novoveški Furlaniji in Goriški .	 Lju -
bljana:	 Založba	ZR C, 	 ZR C	 S AZU ,	2011.
Marušič,	 Br ank o: Iv an	 Marija	 Marušič	 (1641–1712). V: Kronika: časopis za sloven-
sko krajevno zgodovino 	12	(1964),	 zv . 	2,	 str .	120–127.
Mor elli 	 di	 Schönf eld, 	 Car lo:	Istoria della Contea di Gorizia in quattro volumi com-
presavi un Appendice di note illustrative .	 V ol. 	 I-II.	 Gorizia:	 Pr emiata	 tipogr afia 	 P at ernolli, 	
1855.
Naldini,	 P aolo: 	Cerkveni krajepis ali Opis mesta in škofije Justinopolis, ljudsko Ko-

285
Letnik 43 (2020), št. 2
per. 	 R ed ak cija: 	 D .	 Dar o v ec. 	 K oper:	 Zgodo vinsk o 	 društv o	 za 	 južno 	 Primorsk o,	 Znanstv e -
no-r azisk o v alno 	sr edišče	R S,	Šk ofija,	2001.
Pillon,	 Lucia:	 Gio v anni 	 Maria	 Marusig,	 un	 pr ofilo	 biogr afico. 	 V :	Gorizia barocca: 
una città italiana nell'impero degli Asburgo .	 Monf alcone 	 (Go):	 E dizioni	 della 	 Laguna, 	
1999, 	str . 	 326–335.
P olese,	 Bruno:	 La	 pest e	 di	 Ci vidale:	 aspetti	 economici	 e	 sociali. 	 V : 	Quaderni Civi-
dalesi 	 (1991),	št . 	18,	str . 	81–102.
PSBL: 	Primorski slovenski biografski leksikon .	 10.	 snopič. 	 Gor ica,	 Gorišk a	 Mohor -
je v a	družba, 	1984.
R utar ,	 Simon:	Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska . 	 Ljubljana,	 Matica 	 Slo -
v ensk a,	1892–1893.
Schia vuzzi,	 Bernar do:	 Le	 epidemie	 di	 pest e	 bubbonica	 in	 Istria. 	 V : 	Atti e memorie 
della Società istriana di archeologia e storia patria , 	 v ol.	 IV	(1888),	 f asc.	3-4, 	str .	 423.	
Schonhorn,	 Manuel:	 Def oe 's 	 Journal	 of	 the	 Plague 	 Y ear 	 T opogr aph y 	 and	 Int enti -
on.	 V :	The Review of English Studies , 	 v ol. 	19	(1968),	n.	76, 	str .	 387–402.
Seager ,	 Nicholas: Lies,	 Damned	 Lies, 	 and	 Statistics:	 Epist emology 	 and	 Fiction 	 in	
Def oe’s	 » A 	 Jour nal	 of	 the	 Plague	 Y ear«.	 V : 	The Modern Language Review , 	 v ol. 	 (2008),	 n.	
3., 	str . 	639–653.
Slack,	 P aul: 	 R esponses	 t o	 Plague	 in 	 Ear l y 	 Modern 	 E ur ope: 	 The	 Implications 	 of	
Public	 Health.	V : 	Social Research ,	v ol. 	 55	(1988),	 n.	3,	 str . 	 433–453.
St eff è,	 Mario:	Libera nos a malo = Liberaci dal male = Reši nas hudega: la peste di 
Capodistria del 1630-1631 fra storia e devozione popolare = kuga v Kopru v letih 1630–
1631 med zgodovino in ljudsko pobožnostjo . 	 K oper: 	 Sk upnost 	 Italijano v 	 'Sant orio	 Sant o -
rio ',	2020.
St e v ens 	 Cr a w sh a w , 	 Jane	 L.: Plague Hospitals. Public Health for the City in Early 
Modern Venice .	F arnham	(Surr e y)	- 	Bur lingt on	(VT), 	Ashg at e,	 2012.
T omalin,	 Clair e: 	Samuel Pepys: The Unequalled Self .	P enguin 	UK,	 2003.
T omažič,	 Janez, 	 Str le,	 F r anc: 	Infekcijske bolezni . 	 Ljubljana: 	 Združenje	 za	 inf ekt olo -
gijo,	Slo v ensk o	zdr a vnišk o	društv o, 	2014.
T ommasich, 	 Andr ea: 	Il santuario della beata vergine delle grazie di Semedella nel 
suburbio di Capo d'Istria: memorie storiche con note di Gedeone Pusterla . 	 Ristampa	 ana -
statica.	T riest e:	»F ameia	capodistriana«,	1996.
T r a vner ,	Vladimir:	Kuga na Slovenskem . 	 Ljubljana:	Ži v ljenje 	in	s v et ,	1934.
Umek,	 Ema: 	 K ug a 	 na	 Štajersk em 	 v 	 letih	 1679-1683. 	 V : 	Kronika 	 6 	 (1958),	 št . 	 2,	 str .	
80–84.
Viggiano,	 Alfr edo: Not e	 sull'amministr azione 	 v eneziana	 in	 Istria 	 nel 	 secolo 	 XV .	 V :	
Acta Histriae 	2 	(1994),	 št .	 3,	str . 	5–20.
W altritsch,	 Mar k o: 	 Prvi	 goriški	 kr onist	 Gio v anni 	 Maria	 Marusig	 in 	 njego vi	 opisi	
nasilnih	 smrti	 v	 Gorici	 v 	 17.	 st oletju. 	 V :	Množične smrti na Slovenskem . 	 Ljubljana:	 Z v eza 	
zgodo vinskih	društ e v	Slo v enije, 	1999,	str . 	189–200.
Zorzi,	 Al vise:	Venezia, Repubblica di terra e mare .	Milano:	T ouring 	 E dit or e, 	 2002.
A	 MAN 	 IN	THE	GRIPS	OF	AN 	EPIDEMIC:	 EXPERIENCING	 PLA GUE	IN	
K OPER	AND 	 GORICA 	 IN	THE	17
TH
	CENTUR Y
The	 paper	 observ es 	 the	 e xperience 	 of	 the	 plague 	 and	 its	 consequences 	
in	 K oper 	 and	 Gorica	 thr oug h 	 r eports	 fr om 	 the 	 17
th
	 century . 	 In	 the 	 time	 of	 epi -
demics, 	 althou g h 	 both	 t o wns 	 pertained	 t o	 diff er ent 	 political 	 surr oundings,	 the	
connections	 among	 lands	 and 	 stat es 	 int ensified. 	 Both	 ur ban 	 populations	 w er e 	
compar able 	 in	 their	 numbers	 and 	 the	 r ar e 	 “first	 hand” 	 t estimonies 	 w er e 	 both	
cr eat ed 	 b y 	 authors 	 quar anti ned 	 in	 inf ect ed 	 t o wns. 	 Narr ati v e 	 sour ces	 (memoirs, 	
SUMMAR Y

286
Uršk a	Br at ož:	 Člo v ek	v	 primežu	epidemije:	doži v ljanje 	 k uge 	 v	K opru	in	Gorici	v 	17.	st oletju,	str . 	271–286
Nalezljive bolezni skozi čas || Infectious diseases through time
journals, 	 chr onicles…)	 ar e	 especiall y	 v aluable	 f or 	 the	 r esear ch 	 of	 epidemics.	
The y 	 portr a y 	 an 	 indi vidual	 and	 the	 society	 in	 the 	 s wir l 	 of	 a 	 stat e	 of	 emer gen -
cy ,	 w her e 	 one	 can 	 per cei v e 	 collecti v e 	 emotions	 trigger ed	 b y	 the 	 epidemics	 and	
changes	 of 	 the 	 social 	 or der . 	 The 	 author	 e x amined 	 the	 chr onicles 	 of	 the	 K oper	
s yndic	 F abio 	 Fino 	 concernin g	 the	 epidemic	 of	 1630/31	 and	 the 	 journal	 of 	 Gio -
v anni 	 Maria	 Marusig,	 a	 prie st	 in 	 Gorica, 	 concerning	 the 	 plague 	 in 	 1682/83.	 The	
paper	 tries 	 t o 	 observ e	 ho w	 the	 chr oniclers’	 positions, 	 functions	 and 	 personal	 in -
v ol v ement	 aff ect ed 	 their	 r eports	 and 	 at	 the	 same	 time	 e x amines 	 the	 implement -
ed 	 measur es	 and 	 compar ati v e 	 demogr aphic 	 conseque nces	 of	 both 	 epidemics	
using 	 also	 other 	 pr eserv ed 	 sour ces.	 Qualitati v e 	 and	 quantitati v e 	 discussion	 of	
both	 se lect ed 	 epidemics	 of	 the 	 ear l y 	 modern	 period 	 brings	 at	 least	 a	 partial 	 in -
sig ht	 int o 	 the	 lif e 	 of	 an	 inf ect ed 	 t o wn, 	 shock ed	 b y 	 massi v e 	 death	 and	 all	 sudden	
changes	on	the	social	le v el.