eni
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA SATURNUS, LJUBLJANA
LETO XIX — ŠTEVILKA 2 — OKTOBER 1988
167466
SATURNUSKA JESEN
Po vročem poletju prihaja še bolj vroča politična in gospodarska jesen. Saturnus kar dobro premaguje ovire v zunanjem in notranjem poslovnem okolju. Vse primerjave so relativne. Toda uspeva nam ustvarjati akumulacijo, zagotavljati likvidnost podjetja ter voditi zahtevne investicije ob primernih osebnih dohodkih.
Še vedno pa smo premalo naredili pri spreminjanju naše mentalitete, premalo je kvalitativnih sprememb. Strateška orientacija našega delovanja mora biti usmerjena v:
-	izobraževanje
-	strateško programiranje razvoja
-	informatiko
-	zagotavljanje kakovosti
Katere aktivnosti bodo aktualne v jeseni?
Potrebno je pospešeno uresničevati program izobraževanja vseh delavcev. Posebno skrb bomo posvetili organizatorjem proizvodnje. Poleg samoizo-braževanja in v tovarni organiziranih učnih ur bomo organizirali oglede in izmenjavo izkušenj z drugimi, podjetji. Čim več ljudi mora poznati napredek v drugih podjetjih, pridobiti nova sveža znanja za posodobitev poslovanja ter se zavestno truditi za osebnostni in strokovni razvoj.
Najpomembnejši poslovni proces pa bo gotovo predstavljal projekt strateškega programiranja razvoja, ki smo ga že sprožili z mariborsko visoko ekonomsko šolo. S tem projektom bomo preanalizirali celotno podjetje ter definirali strukture podjetja, ki bo sposobno odgovoriti na izzive združene Evrope leta 1992. Pričakujem, da bomo lahko strokovno pokazali na naše notranje nepravilnosti in rezerve. S tem projektom se bo tudi jasno pokazala naša resnična pripravljenost za spremembe. Ko bo definiran razvojni model podjetja, ki mora zagotoviti evropsko produktivnost, mednarodno odprtost in kakovost poslovanja, bomo pričeli proces temeljitih sprememb v organizacijsko-kadrovskem pogledu. V prvih mesecih prihodnjega leta bomo Satumužani morali pokazati kakšni smo, ko gredo stvari »zares«. HcLjnformatiki se bomo z no-lVfdfcunalniki, ki jih dobimo v
V,/1
septembru, približali najspo-sobneje opremljenim podjetjem v Sloveniji. Novi poslovni računalnik, CAD/CAM tehnologija ter 25 osebnih računalnikov je dobra materialna osnova in izziv za vse tiste, ki imajo posluh za sodobno organiziranost podjetja.
Zagotavljanje kakovosti poslovanja, ne samo izdelka, mora postati naslednja stopnica v našem prizadevanju za posodobitev podjetja. Politiko kakovosti moramo bolje vklopiti v vse politike podjetja.
Nekatere pomembnejše aktivnosti iz jesenskega plana dela poslovodstva so naslednje:
Konec septembra bo zaklju-
čen gradbeni del investicije v Avtoopremi. Predvidene stroje iz uvoza (stroji za brizganje plastike, centrifugalno lakiranje, laboratorijska oprema, CAD/CAM, Macho obdelovalni center) dobimo v mesecu oktobru.
V	oktobru je predvidena tudi preselitev oz. zasedba novih proizvodnih prostorov. Zasedba razvojne stavbe bo zahtevala od nas temeljit premislek, kajti prostora je relativno malo, potrebe so velike, službe pa moramo zaokroževati smiselno glede na perspektivni razvoj podjetja. Prva se mora preseliti komerciala, ker moramo do novembra izprazniti prostore, ki smo jih odprodali podjetju ONA-ON.
V	septembru bomo preselili tudi obrat ploščic iz Polja na lokacijo v Moste. Prostor in objekte v Polju bomo odprodali le, če bomo zanje dobili primerno tržno ceno, sicer pa bomo prostore uporabili za skladišče.
V	Zalogu bomo v septembru inštalirali novo linijo za proizvodnjo twist-off pokrovov.
V	Embalaži pa nas čaka še pomembna odločitev v zvezi s potrebnimi investicijami v lakirno in tiskarsko linijo, linijo za patent doze ter paletizator.
Orodjarna mora rešiti prostorski problem predvsem zaradi učinkovitega izkoriščanja novega Macho centra ter postopno uvajati drugo izmeno dela.
Vse te nove in planirane pridobitve pa ne bodo kdovekaj zalegle, če ne bomo perfekcioni-rali tudi tekočega poslovanja. Podjetniški duh zahteva, da se na vsakem koraku obnašamo kot dobri gospodarji. Nova zakonodaja nas ne bo rešila. Tisti, ki v današnjih razmerah slabo dela, ima malo možnosti za učinkovito in uspešno poslovanje v konkurenčnih mednarodnih razmerah, ki nam jih obeta nova ustava. Čas zahteva od nas ukrepanje ne razlage.
Glavni direktor JOŽKO ČUK, dipl. ing.
SMO POSLOVALI DOBRO?
V letošnjem letu so bile razmere za poslovanje zelo neugodne. Nahajali smo se v razmerah velike inflacije, nenehnih podražitev, stalnega omejevanja v cenovni politiki, slabo založenega trga in kupu drugih neugodnih dogodkov. To ni opravičilo za naš poslovni rezultat, želim vas le spomniti na dejanske razmere.
Če pogledamo poslovni rezultat za šest mesecev z upoštevanjem prejšnjih navedb, lahko ugotovimo, da je naša delovna organizacija poslovala dobro. To pomeni, da smo dosegli načrtovani prihodek, da smo kljub velikim cenovnim neskladjem porabili materiala v načrtovani višini, da smo dosegli načrtovani dohodek, izplačali OD v taki višini, kot smo načrtovali ter ustvarili poslovni sklad, ki v danih razmerah ni majhen. Z ozirom, da je vedno več organizacij, ki se ukvarjajo z likvidnostnimi težavami, stečajnimi postopki in drugimi nevšečnostmi, je naša DO lahko zadovoljna s takim poslovnim rezultatom. Po posameznih temeljnih organizacijah lahko ugotovimo naslednje:
Embalaža se je v prvih treh mesecih borila z velikimi težava-vami. Premalo naročil, premajhna realizacija, notranje težave in dosti drugih problemov, ki so vplivali na tak rezultat. V naslednjih treh mesecih so se stvari obrnile na bolje. Fizični obseg se povečuje, korigirane cene dajejo pravo vrednost, uredile so se tudi nekatere organizacijske težave in rezultat je pozitiven. To pa ni trenutek, ko se lahko odpočijemo. Ustvarjeni poslovni sklad še ni dovolj velik za tehnološko prenovo TOZD-a. Tekoči prilivi še ne omogočajo pokrivanja starih dolgov. Potrebe za financiranje tekoče proizvodnje so izredno velike, saj moramo vso potrebno pločevino plačevati 60 dni vnaprej. Prav tako je TOZD porabil
vse svoje zaloge pločevine, kar je določena slabost. Do sedaj je imel TOZD običajne zaloge od 50001 do 25001, danes pa nima 1000 t, kar je potrebno za enomesečno produkcijo.
Avtooprema je v prvem polletju dosegala vse fizične rezultate po dinamičnem planu, kar lahko smatramo kot dober uspeh. Zamrznitve cen celo lansko leto in polovico letošnjega, pa se odražajo na poslovnem rezultatu. Celotni prihodek je za 11 % pod načrtovanim, materialni stroški so naraščali, osebni dohodki so sledili potrebam, družbene dajatve so se večale in tako se je moral zmanjšati poslovni sklad, ki odraža gospodarjenje. To pa ne pomeni, da je TOZD slabo gospodaril. Družbene razmere in neusklajena cenovna politika sta povzročila take razmere. V teh razmerah se je povečala tudi ekonomska nestabilnost TOZD-a, saj se je struktura prihodka bistveno spremenila.
Nadaljevanje na 3. strani.
POSLOVANJE TOZD EMBALAŽA
Zaključili smo šestmesečno poslovanje, lahko ocenimo in analiziramo poslovanje, delo in težave, ki so nastopile v tem obdobju na osnovi spoznavanj naredimo načrte za naprej.
TOZD Embalaža je imela v prvih šestih mesecih poslovanja velike težave, ki so pripeljale do tega, da se je moral na osnovi slabih rezultatov prvega trimesečja izdelati program ukrepov za odpravo motenj poslovanja. Te ukrepe je pripravila strokovna služba DSSS in generalni direktor, ukrepi so bili sprejeti in se izvajajo. Vzrok, da je TOZD Embalaža zašla v tako velike težave je več:
1.	Materialna nepokritost proizvodnje. Zaloge materiala so padle pod minimum, prekinjen je bil normalen proizvodni proces. Izpadle so kompletne dobave bele pločevine iz Zorke Šabac. Te težave z materialom so se nadaljevale skozi vse prvo polletje in so prisotne tudi danes. Strokovne službe odgovorne za to področje so reagirale prepočasi, predolgo se je pričakovala rešitev s strani Zorke in prepozno so se začele iskati rešitve tudi v uvozu. Izpad proizvodnje je zaradi tega velik, prav tako tudi slabši poslovni rezultat. TOZD Embalaža oziroma DO Saturnus pa je izgubila precejšnjo mero poslovnega ugleda.
Za rešitev tega problema v bodoče bo nujno potrebno zagotoviti alternativne dobavitelje in definirati minimalne zaloge, ki ne smejo biti ogrožene. Potrebno je tesno sodelovanje pri planiranju proizvodnje: nabave, prodaje, proizvodnje, vzdrževanja.
2.	Tehnološka zastarelost in izrabljenost proizvodne opreme. TOZD Embalaža plačuje velik davek neinvestiranja, neobnav-Ijanja proizvodnih sredstev v preteklosti, ki so pripeljale do tega, daje strojna oprema, lahko rečemo že odpisana. Če k temu prištejemo še nekvalitetno, ne zadosti strokovno vzdrževanje, mnogokrat nevestno posluže-vanje je vzrok za obilico izpadov proizvodnje zaradi okvar, stroje-lomov jasen. Ažurnosti pri odpravljanju napak ni občutiti, premalo je zavzetosti TOZD-7 in v sami TOZD Embalaža. Največji zastoji so bili na najbolj avtomatiziranih linijah (varjena 0 73, pokrovčki, Haar), kjer so bile potrebe trga največje.
Za odpravo teh slabosti bo potrebna reorganizacija proizvodnje, vzdrževanja, večje kreativnosti vseh pripravljalnih služb in zavestno, strokovno delo vsakega posameznika na vseh nivojih poslovnega procesa.
V teku je investicija v novo TO linijo, ki bo realizirana v septembru. Pripravljajo se investicije v
tiskarno in novo linijo patent doz, ter manjše investicije na področju mehanizacij, avtomatizacij, ki bodo izboljšale pogoje dela.
3.	V sezoni,je nastopil problem delovne sHe.
Proizvodnja TOZD-Embalaže je na naravo dela in povezanost s sezonsko industrijo tudi sama primorana, da sledi zahtevam trga, zato bo potrebna večja disciplina, boljše načrtovanje letnih dopustov v TOZD in vseh ostalih službah v delovni organizaciji, ki morajo zagotavljati proizvodnjo.
Reševanje problematike samo z velikim vključevanjem študentov in dijakov ni primerna in ne daje pravih rezultatov.
4.	Kadrovska struktura zaposlenih je na nizkem nivoju.
Mnogo delovnih mest je neustrezno strokovno zasedenih in rezultati dela niso zadovoljivi. Potrebna je kadrovska okrepitev na vseh nivojih vodenja in pripravljalnih služb, ter jih reorganizirati.
Na Letališki cesti raste prizidek pri obstoječi Avtoopremi. Gradbena dela tečejo po načrtu in nekje v zadnji četrtini letošnjega leta bo nova hala pripravljena za montažo strojev. Napredovanje gradnje je lepo vidno in tu ni nobene dileme več, hala bo kmalu gotova. Postavlja pa se vprašanje, kaj je s tehnološko opremo za predvideno proizvodnjo, ki se bo odvijala v teh prostorih?
Najprej moramo malo osvetliti namen investicije. To je usposobiti proizvodnjo za zadovoljevanje potreb našega največjega kupca, ki bo leta 1992 menjal model vozila in s tem tudi naše izdelke, ki bodo kon-cepcijsko novi. Uporabljeni bodo novi materiali, za predelavo katerih rabimo nove stroje in opremo. Z uvedbo te nove tehnologije se nam bodo razširile tudi možnosti za izdelavo novih izdelkov za druge proizvajalce vozil.
Novo tehnologijo so uvedli že skoraj vsi svetovni proizvajalci žarometov. Plastični žarometi se pojavljajo v veliki večini novih avtomobilskih modelov. Potrebe zahodnega in v novejšem času tudi vzhodnega trga so take, da mi v kratkem temu trgu ne bomo imeli kaj več ponuditi. Zato je tehnološka prilagoditev nujno potrebna.
Na področju svetilk bomo nabavili stroje za večbarvno brizganje, kar nam bo omogočilo izdelavo velikih svetilk, izdelanih po novih zahtevah za novejša vozila.
V preteklem času smo se pri izbiri nove tehnologije vsaj delno naslonili
V teku je akcija za pridobitev ustreznega strokovnega kadra.
Če se na koncu ustavimo ob številkah, ki ponazarjajo naš poslovni rezultat, vidimo, da kljub temu, da nismo izpolnili zastavljenega fizičnega plana proizvodnje (90 %), da smo dosegli celotni prihodek v višini 24.926 mio din ali 106,3 % planiranega, Porabljena sredstva v višini 17.174 mio din ali 102,1 % planiranih ustvarili dohodek 7.752 mio din ali 117 % planiranih ustvarili čisti dohodek 5.564 mio din ali 121 % planiranih in da smo formirali rezervni sklad v višini 310 mio din in poslovni sklad v višini 1.210 mio din.
Na take rezultate je v veliki meri vplival dvig naših cen proizvodov za 12,5 % in litografije za 19,5 % ter dosežena realizacija plana v mesecu juniju. V prvem polletju smo izplačali za BOD 3.483 mio din in nismo bili kršilci omejitvenih predpisov in zakona o izplačilih OD. Tudi v naprej se planira sprotno povečevanje OD v okviru zakonsko dovoljenega in rezultatov dela.
Zgoraj navedenemu finančne-
na znane firme kot so CIBIE in Hella. Tako je bil riziko investiranja zato dokaj majhen. S temi posodobitvami smo se mi razvili v resnega konkurenta tem firmam in nas tako sedaj tudi obravnavajo. Tako je pomoč tujih firm pri izbiri tehnološkega postopka onemogočena. Tudi zanesljive informacije so za nas trenutno zaprte. Tako ni nobene druge možnosti, kot da se postavimo pri razvoju tehnologije na lastne noge.
To predstavlja večji riziko, daljši čas uvajanja in veliko domače angažiranje. Naš tehnološki razvoj je zato koncipiran tako, da se bo razvijal v treh fazah:
1.	faza
-	razvoj in analize - v teku
2.	faza
-	uvajanje pilotske proizvodnje - IV. kvartal 88
3.	faza
-	uvajanje redne proizvodnje - IV. kvartal 91
Prva faza zajema izgradnjo in opremo aplikacijskih laboratorijev, kjer bomo lahko preizkušali značilnosti materialov, preverjali postopke in prototipno izdelovali vzorce. Zaenkrat nimamo doma teh možnosti in se tako poslužujemo laboratorijev in eksperimentalnih delavnic pri dobaviteljih opreme in materialov.
Druga faza zajema uvedbo pilotske proizvodnje, ki bo osnova za dokončen preizkus in učenje nove tehnologije. Vsi ključni stroji za to proizvodnjo so naročeni, vendar bodo zaradi zakasnelega financiranja prišli z nekaj zamude. Upamo, da
TEHNOLOŠKI DEL INVESTICIJE
mu rezultatu lahko kljub velikim težavam, ki smo jih imeli v proizvodnji, rečemo le, da je pogojno zadovoljiv. Ne daje trdne osnove, da bi brez skrbi in brez velikega angažiranja, lahko mirno dočakali konec leta.
Pri tem rezultatu polletnega poslovanja moramo upoštevati:
-	zaloge so minimalne oziroma jih sploh ni in nam bo povečanje zalog dodatno bremenilo poslovni rezultat,
-	velika zadolženost TOZD-Embalaže v DO, ki je znašala 4.440 mio din,
-	visok delež neplačane realizacije, ki je znašala 3.240 mio din.
Na vseh teh področjih morajo tudi strokovne službe, ki so zadolžene za reševanje te problematike storiti več za ugodno rešitev teh problemov.
Če zaključimo z ugotovitvijo, da lahko: z dobrim delom, ob zagotovitvi materialnih pogojev, kreativnem delu vseh strokovnih sodelavcev, gospodarnem ravnanju z materialnimi dobrinami uspešno zaključimo poslovno leto 1988 in ustvarimo pogoje, da v bodoče povrnemo ugled in položaj TOZD Embalaža, ki ga je imela v širšem družbenem okolju in v DO Saturnus
ZVONE ŽEPIČ, dipl. ing.
bodo kljub temu v letošnjem letu preizkusno stekli. Stroji so zbrani tako, da ne predstavljajo nikakršnega rizika, da jih tudi pri eventualnih spremembah ne bi mogli uporabiti.
Tretja faza bo omogočila proizvodnjo plastičnih parabol v dokončni kapaciteti po naši lastni tehnologiji. Za uvedbo te faze bo potrebno še veliko dela in denarja, ki ga moramo do takrat ustvariti.
Na koncu moram poudariti tudi problem osvojitve potrebnih znanj za obvladovanje te nove proizvodnje. V obdobju prvih dveh faz bomo morali namreč sami vzgojiti potreben kader, ki bo obvladal nove postopke in naprave. Ti novi postopki so vsi zahtevnejši od sedanjih in zato se bomo morali vsi sistematično usposabljati.
Usposabljanje razvojnikov se je začelo že pred izbiro opreme z iskanjem in preizkušanjem najboljših rešitev. Po odprtju aplikacijskega laboratorija bo ta dejavnost intenzivnejša. V tem laboratoriju se bodo razvojni in proizvodni kadri seznanjali z novimi materiali in osnovami predelave in obdelave. Drugi del usposabljanja je predviden ob prevzemu novih naprav in zadnji del bo spet organiziran doma v času uvajanja pilotske proizvodnje.
Pot za osvojitev nove proizvodnje je dolgotrajna in draga, vendar bodo doma usposobljeni kadri, ki bodo obvladovali novo tehnologijo garant, da bo ta tudi uspešna.
Vodja razvoja AO
JANEZ BERNAT
KAKŠNE OSEBNE DOHODKE BOMO »DELILI« V LETOŠNJEM LETU
Vsako leto smo osebne dohodke povezovali s poslovnim rezultatom. Lansko leto smo pri oblikovanju osebnih dohodkov že imeli interventne zakone in družbeni dogovor. Namen teh ukrepov je bil obvladovati osebne dohodke zaradi ustavljanja inflacije. V teh ukrepih so bila postavljena različna načela ter razne možnosti za prilagajanje osebnih dohodkov rezultatom poslovanja. Letošnji ukrepi v smislu omejevanja rasti osebnih dohodkov so ostrejši od vseh dosedanjih. Zakon je na osnovi ciljne inflacije določil maksimalne nivoje osebnih dohodkov za posamezno obračunsko obdobje. Tako je za obdobje prvih šestih mesecev dovoljena za bruto OD masa sredstev, izplačanih osebnih dohodkov v lanskem letu, korigirana za faktor višjih davkov in prispevkov, povečana za 139 %. Za obdobje prvih devetih mesecev je dovoljeno povečanje za 134 % in za celih dvanajst mesecev leta 1988 je dovoljeno povečanje 119 %. Poleg zakonske omejitve je potrebno upoštevati še družbeni dogovor in uveljaviti tisti kriterij, ki je ostrejši. Povečanje mase sredstev za bruto OD na osnovi boljšega gospodarjenja bo mogoče šele po devetih mesecih, ko bodo znani rezultati poslovanja za prvih šest mesecev na nivoju republike, branže, v kateri se primerjamo in lastnih poslovnih rezultatov.
Sedaj pa poglejmo, kakšne so naše razmere za osebne dohodke do konca leta. Na osnovi zakonskih določil in poslovnega rezultata za prvih šest mesecev ocenjujemo, da bi do konca leta lahko povečali osebne dohodke za 38 % na majsko vrednost. To pomeni, da bomo del tega dovoljenega procenta izrabili
že za izplačilo julijskih OD. Preostali del pa bomo porabili za povečanje osebnega dohodka za mesec september in oktober. V novembru in decembru niso predvidena povečanja, ker bomo s tako politiko razdeljevanja dosegli najvišjo možno vrednost, ki nam jo dovoljujeta zakon in družbeni dogovor. Vsa predvidena povečanja so narejena na
predpostavki, da bo poslovni rezultat na koncu leta dober. Motnje v poslovanju ali zmanjševanje ekonomičnosti poslovanja pod vrednosti, katere so predpisane z družbenim dogovorom, bodo imele za posledico zmanjševanje osebnih dohodkov.
Še nekaj besed o izplačevanju OD iz naslova gospodarjenja in up-
ravljanja z družbenimi sredstvi ali kakor mu pravimo minulo delo za stalnost. Ta del bomo izplačevali le, če bodo dani ekonomski pogoji za to, saj je direktno vezan na gospodarjenje. Sedanje razmere nam ne omogočajo kakih velikih izplačil. Večja izplačila od predvidenih bodo možna po devetih mesecih poslovanja, če bomo povečali produktivnost in aku-mulativnost. Kako lahko vplivamo na to? Vsak posameznik lahko z boljšo izrabo delovnega časa, z zmanjšanjem nadurnega dela, z zmanjšanjem izmeta in z racionalno uporabo vsega materiala.
BORIS ŠALEJ, dipl. oec.
KAKO IN KJE SMO LETOVALI!
Vsako leto se počasi odmikajo dnevi dolge zime in posije nam težko pričakovano pomladansko sonce. Počasi pospravljamo zimska oblačila in že razmišljamo, kje bomo preživeli letni dopust. Veselimo se ga in z vso vnemo pričakujemo. Kdaj bomo preživeli pretežni del letnega dopusta z večino družin, ki imajo šoloobvezne otroke, sploh ni vprašanje, ker smo vezani na šolske počitnice meseca julija in avgusta. In ko končno le pričakamo dopustne dni, le-ti minejo kot bi trenil. Priznati moramo, da nam je misel na dopust grenila vremenska napoved, ki ni bila najbolj rožnata. Napovedovala nam je ohladitve in precej padavin, vendar k sreči, se vsa napoved le ni uresničila. Veseli smo, da je bilo toplo in sončno, tako da dežnikov in toplejših oblačil le nismo potrebovali. No, v mesecu avgustu je dopustnikom ponagajalo rastlinstvo morja s svojim cvetenjem, kar je bilo znosnejše kot pa kopanje v prisotnosti meduz prejšnja leta.
Kje in kako smo preživeli dopust?
Tistim, ki imajo svoje počitniške hišice in prikolice ali celo stanovanja
SMO POSLOVALI DOBRO?
Nadaljevanje s 1. strani.
Orodjarna in vzdrževanje je dosegla v tem obdobju zelo dober rezultat. Povečanje celotnega prihodka nad načrtovanim, prav tako tudi dohodka in ustvarjen je precej velik poslovni sklad. TOZD ima še vedno svojo slabo točko - strojegradnjo, ki pa v zadnjem času tudi izboljšuje svoj položaj.
Skupne službe z vidika poslovanja ne morejo direktno prikazati svojih uspehov ali neuspehov. Rezultati dela v skupnih službah so posredno rezultati dela temeljnih organizacij in je del njihovega uspeha ali neuspeha rezultat skupnih služb.
Tako smo poslovali v prvem polletju gledano skozi številke.
Če pa ocenimo poslovanje za naslednje polletje pa moramo ugotoviti, da bodo potrebni mnogo večji napori za dosego takšnega rezultata. Sezona v Embalaži se bo predvidoma končala prej kot druga leta, kar pomeni upadanje proizvodnje že v septembru. V avtoopremi se predvideva zmanjšanje prodaje na domačem trgu, zmanjšanje dobav našemu največjemu kupcu Volks-vagnu. Prav tako se pričakujejo spremembe v poslovanju z ostalimi direktnimi kupci v inozemstvu. Zaradi tega bo potrebno intenzivirati razvojne in inovativne dejavnosti, da bomo našli nove izdelke, ki bodo zapolnili nastale vrzeli.
BORIS ŠALEJ dipl. oec.
v turističnih krajih, ni potrebno dosti razmišljati, kaj in kako na dopust in po kakšni ceni. Tudi nekateri mladi se znajdejo, ko nadenejo nahrbtnik in šotor na rame pa hajd na potep. Veliko pa je ljudi, ki nimajo ničesar svojega, zato zaskrbljujoče razmišljajo o dopustu. Še posebej ni lahko družinam z nizkimi osebnimi dohodki, ki se morajo zaradi vsakoletnih podražitev že odpovedovati preživljanju dopusta v drugem kraju. Zadovoljni so le tisti, ki še imajo stare starše kje na vasi ali v drugem kraju, da imajo vsaj njihovi otroci možnost kje preživeti počitnice. Približno četrtina delavcev pa se javi na razpis prostih počitniških enot, ki so last delovne organizacije. Žal vsem prosilcem ni možno ugodno rešiti prijave za letovanje, ker ni dovolj počitniških enot za vse prosilce. Letos se je prijavilo skoraj 500 delavcev za letovanje. Zadnji dve leti opažamo, da narašča število prijav za letovanje v počitniških prikolicah, kjer si lahko prilagodimo porabo.
V	počitniškem domu je strošek 10-dnevnega bivanja za štiričlansko družino kar precejšen, poleg tega pa so še dodatni izdatki za pijačo, sladoled in drugo. Tako je po objavi cen storitev počitnikovanja veliko delavcev odstopilo od letovanja v počitniškem domu na Velem Lošinju, tako da smo enote v zadnjih trenutkih oddajali tujim gostom ali pa so ostale celo prazne. Ta podatek nam bo v prihodnjem letu dobrodošel pri načrtovanju števila ležišč, ki jih imamo v zakupu.
V	počitniškem domu v Kranjski gori je vsako leto manj gostov. Kadar v poletnih mesecih dom ni oskrbovan, so pripombe, da je kuhinja premajhna za goste, ki si morajo sami kuhati. Letos, ko smo napovedali oskrbo v mesecu avgustu pa so še nekateri gostje odpovedali prehrano ali pa celo oskrbo. Ob tako pestrih zahtevah je res težko vsem zadovoljiti.
Največ pa se pritožujejo delavci, ki so letovali v počitniških prikolicah. Priznati moramo, da so najstarejše prikolice dotrajane in potrebne zamenjave. Vendar pa to ni edini razlog nezadovoljstva. Največ pripomb
je zaradi nepočiščene prikolice, pomanjkanja drobnega inventarja (krožniki, skodelice, pribor), ki ga izgubijo ali razbijejo uporabniki in ga ne nadoknadijo, tako da nasledniki nimajo popolne opreme.
V letošnji sezoni pa je pomanjkanje drobnega inventarja preseglo vsa dosedanja. Večkrat smo med sezono v dneh, določenih za zamenjavo dopustnikov, pregledovali in dopolnjevali drobni inventar, vendar smo ugotovili, da so ljudje zelo malomarni v odnosu do družbene oziroma svoje lastnine, saj so počitniški objekti nas vseh, ker smo vsi združevali sredstva. Stroške vseh popravil in nadomestil drobnega inventarja pa zopet plačamo z lastno ustvarjenimi sredstvi. Menimo, da se mnogi tega premalo zavedajo. Tako so dopustniki v sezoni 1987 malomarno pustili hladilnike, mize in stole, celo posodo v predprostoru, čeprav smo tiste, ki so zadnji letovali opozorili, da morajo vse pospraviti v prikolice.
Lahko bi še naštevali, vendar bodi dovolj v razmislek vsem, ki niso pomislili na to, da delavec, ki prihaja za njim v prikolico, želi tudi prijetno preživeti svoj 10-dnevni dopust, za katerega je s težko muko prihranil denar.
Etelka Šergan
OBVESTILO
Spoštovanim bralcem GLASA SATURNUSA sporočamo, da bo zaradi začasne odsotnosti naše urednice določen čas glasilo izhajalo občasno in v nekoliko zmanjšanem obsegu.
Zaradi odsotnosti profesionalnega delavca bo težišče dela pri urejanju in izdaji časopisa prevzel Uredniški odbor, ki se bo v sodelovanju s strokovnimi delavci splošnega sektorja prizadeval, da bo glasilo tudi v tem obdobju čim bolje opravljalo svoje poslanstvo in obveščalo člane kolektiva o najpomembnejših zadevah in dogajanjih v delovni organizaciji.
Iz navedenih razlogov je tudi ta številka izšla s precejšnjo zamudo, za kar se vam opravičujemo in
prosimo za razumevanje.
IS
UREDNIŠKI ODBOR
IZVOLILI SMO NOVE ORGANE UPRAVLJANJA
25. maja smo Saturnužani izvolili nove organe upravljanja. S tem je bilo potrjeno tudi večmesečno delo sindikalnih delavcev, ki so se trudili od prve faze, to je evidentiranja možnih kandidatov, pa vse do predaje kandidatne liste volilni komisiji.
Bilo je veliko sestankov, na katerih so sindikalni aktivisti na podlagi skupno dogovorjenih meril izbirali in predlagali najprimernejše kandidate, ki bodo v prihodnjem mandatnem obdobju kar najbolj objektivno in odgovorno delovali v organih upravljanja. Ne moremo trditi, da smo izbrali oziroma izvolili samo »najboljše«, saj nekateri sodelavci, ki bi lahko uspešno opravljali odgovornejše funkcije odklanjajo sodelovanje, čeprav so pri svojem delu kritični in znajo opozoriti na napake oziroma nastale probleme. Čeprav smo v bistvu bolj ženski kolektiv, pa je zelo malo tovarišic vključenih v organe upravljanja, predvsem velja to za TOZD Embalaža, kjer je v delavskem svetu temeljne organi-
zacije komaj 20 % sodelavk, enako slabo so zastopane tudi v centralnem delavskem svetu. Tudi izobrazbena struktura ni zadovoljiva. V TOZD Avtooprema so sodelavke zastopane v delavskem svetu 40 %, povsem drugače pa je v DSSS, kjer je v DS 60 % sodelavk. V TOZD Orodjarna in vzdrževanje ni v organe upravljanja vključena nobena sodelavka. Statistični podatki kažejo, da je od skupno 288 delegatov, ki smo jih izvolili oziroma so bili imenovani od delavskih svetov le 84 žensk. Če pogledamo starostno strukturo ugotovimo, da je zastopano zelo majhno število mladih, (do 26 let) le 16 mladincev. Od 27 do 35 let je 111 delegatov, največ pa od 36 do 50 let, in sicer 130. Nad 50 let pa je 27
delegatov. Izobrazbena struktura delegatov je naslednja: z osnovno šolo jih je 22, s skrajšanim programom (2. stopnja) 28, s poklicno šolo (3. stopnja) 4 delegati, s 4. stopnjo izobrazbe jih je 99, s 5. stopnjo 83, višjo izobrazbo ima 31 delegatov, visoko pa 21 delegatov. Iz podatkov je razvidno, da prevladuje pri delegatih srednja izobrazba in da smo se pri izbiri kandidatov odločali za starejše sodelavce, ki imajo več izkušenj.
Če analiziramo celoten potek in izvedbo posameznih faz volilnih postopkov, lahko rečemo, da je bila o vseh predlaganih kandidatih široka demokratična razprava in so dobili soglasno podporo iz svojih sredin. Na seji predsedstva konference smo se prvotno dogovorili, da bi imeli odprto kandidatno listo, vendar so iz osnovnih organizacij zveze sindikatov kasneje prišle pobude, da zaradi kvalitetne izvedbe vseh volil-
nih postopkov in demokratičnih razprav, ki so se odvijale v vseh fazah proizvodnega procesa, lahko imamo tudi zaprto kandidatno listo. Ta odločitev se je pokazala za pravilno, saj so bili predlagani kandidati izvoljeni z veliko večino.
Za vse novoizvoljene delegate bomo jeseni organizirali funkcionalno izobraževanje in oborožili delegate z znanjem, ki jim je potrebno pri delu v samoupravnih in izvršilnih organih.
Čeprav je samoupravljanje v krizi in namesto delavcev vse bolj odloča država, pa je edini izhod iz krize več samoupravljanja na vseh ravneh, da bodo delavci kar najbolj neposredno odločali o vseh materialnih zadevah in resnično gospodarili s celotno novo ustvarjeno vrednostjo.
Novoizvoljenim delegatom želimo veliko uspeha pri njihovem nadaljnjem delu.
ORGANI UPRAVLJANJA IN NJIHOVI IZVRŠILNI ORGANI
Delegati novega mandatnega obdobja 1988-1990. Volitve so bile 25.5.1988.
Delavski svet DO
Andrej Gorenc Marjan Kobal Rado Kraljič Martin Kreč Brane Novak Ivan Rup Alojz Mlatej Marija Anžur Slavko Jančar Justina Kostanjevec Janez Miklavc Erna Pahor
Darko Perman, namestnik predsednika Matija Trček, predsednik Igor Berginc Vojko Birk Boris Grebenšek Silvo Baznik Nevenka Ferencek Aleksander Hunjadi
Odbor za gospodarska vprašanja DO
Anastazij Kraševec Boris Zakrajšek Karel Smrekar Rado Raguž Franc Jerman Cvetka Koželnik Boris Jenko, predsednik Iztok Puhar Rado Purkart Jože Česen Matija Selan Aleš Jaklič
Odbor za delovna razmerja DO
Vojko Maksimovič Emil Ribič Viktor Kamnikar Milena Birk Bcrivoj Koren Branka Steiridel-Keček Slavko Mahne Jože Železnik Marko Malik
Andrej Matjaž Ramza Nadarevič Janez Miklavc
Odbor za informiranje DO
Franc Vehovec Stojan Tršan Darko Zajec Etelka Šergan Ivo Ferbežar Miha Bohinc Silvo Moškrič Janez Trček Vladka Čekerevac Zlata Erjavšek Predrag Zebec Saša Kurteševič
Odbor samoupravne delavske kontrole DO
Marjan Kralj Justina Krese Anton Skubic Gregor Jarc Kati Labazan Rudi Pungerčar Dušan Erjavec Dore Jeraj Drago Marič Mile Čučak Milan Pavliha
Skupna disciplinska komisija DO
Marjan Ambrož
Franc Oražem
Jelka Podbrežnik
Ljubica Režek
Karel Smrekar
Franc Zupančič
Bojan Bobič
Miro Kunčič
Čedomir Lazič
Ivanka Mavec
Francka Pintar
Nežka Pungerčar
Janko Erklavec, predsednik
Bogomir Goršič
Janez Ulaga
Janez Vilar
Štefka Golubič
Jožica Jakič
Drago Konstantin
Bernarda Semrajc
Komisija za sistem delitve sredstev za osebne dohodke DO
Breda Kršmanc Janez Jančar Miro Miklič Janez Dimnik Brane Novak Alojz Prusnik Aleksander Kralj
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
Delavski svet DSSS
Marjan Čakš
Darjo Gogala
Martina Pucelj
Mihael Šušteršič
Mojca Tršan
Dragica Zupančič
Tomaž Erhovnic
Nevenka Ferencek, predsednik
Dušan Marciuš
Helena Podgornik
Rihard Gerbec, namestnik
predsednika
Vida Strle
Ivanka Zajc
Marija Kolenc
Breda Kršmanc
Odbor za gospodarska vprašanja DSSS
Rado Raguž
Peter Šimnovec, predsednik Mojca Vuk Slavica Živic Miran Todori Zalka Oblak Aleksander Hunjadi
Odbor za delovna razmerja DSSS
Dragica Todorovič
Fani Jalen, namestnik
predsednika
Marija Kostevc
Dušan Marciuš
Dragica Saradjen, predsednik
Darja Okorn
Mirjam Budič
Komisija samoupravne delavske kontrole DSSS
Mile Čučak Nadalino Dorčič Marija Lebar Milan Pavliha Danica Pogačnik
Komisija za nagrajevanje DSSS
Breda Kršmanc Vida Strle Darjo Gogala Ivanka Zajc Nuša Sovine Mojca Tršan Branka Steindel-Keček Nevenka Ferencek Irena Bavčer
TOZD ORODJARNA IN VZDRŽEVANJE
Delavski svet TOZD
Franc Garbajs
Jože Kuhar
Aleš Simončič
Marjan Likovič
Marjan Molek
Miran Galič
Borut Klančišar
Milan Šmigovc
Adolf Vidmar
Hugo Gostiša
Boris Grebenšek, preds.
Vojko Birk
Tomaž Stražar, namestnik predsednika
Odbor za gospodarska vprašanja TOZD
Stane Žnidaršič Dare Pahor
Iztok Puhar, predsednik
Štefan Lovrenčič
Ivan Puconja
Rado Purkart, namestnik
predsednika
Ivan Pajnič
Že smo na polovici časovne oddaljenosti med letošnjim in prihodnjim Saturnus Rallyjem. Letošnji je minil uspešno, načrtovani cilji so bili doseženi. Če se malo pohvalimo, potem pravimo, da z amaterskim delom in voluntarizmom dosegamo profesionalne efekte. Začetno obdobje je že zdavnaj mimo, prireditev je iz leta v leto rastla in dosedanji način organiziranja postaja pretesen, neudoben, predvsem ni profesionalen. Potrebne so spremembe, dosedanje osnovno jedro se poslavlja, zamenjala ga bo nova pomlajena ekipa, ki bo tudi profesionalno organizirana. Namen take spremembe je zagotoviti potrebna poroštva, da bo prireditev in vse kar je povezano z imenom Saturnusa, dajalo prave, profesionalne rezultate.
Ob vsem tem velja pogledati tudi nazaj, na prehojeno pot. Uradno je prireditev stara enajst let, neuradno še nekaj več, več za tisti rekreativni začetek na
_________
samem začetku, ki je tako usodno povezal Saturnus in rally.
Kaj je naš rally bil. Najprej je bil republiško prvenstvo, zatem državno, kmalu mednarodno, sledil je evropski šampionat, zatem zahtevnostni koeficient 1, pa koeficient 2. Tu smo obstali, ne rally z našim imenom je tudi avstrijsko državno prvenstvo in bo morebiti drugo leto še belgijsko. Pa to ni vse, rally že dolgo ni več samo športni dogodek, je še slikarski ex-tempore v Portorožu, Salon avtomobilov na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani in seveda tudi loterija. Že za drugo leto se napoveduje razširitev ex-tempo-ra na osnovne šole v Ljubljani.
Salonu avtomobilov pa se ponuja še razstava avtomobilov tehniškega muzeja firme BMW in Moskvich. Tudi loterija naj bi prerasla v večjo in bolj atraktivno igro na srečo. Dosedaj smo dva-
krat organizirali loterijo, letošnja je imela celo dva avtomobila, žal nista bila izžrebana.
Naš rally postaja tudi turistično zanimiva prireditev, za organiziran ogled se zanimajo potovalne agencije iz Avstrije in Finske. Domačih 200.000 tudi ne kaže prezreti, še posebej tistih ne, ki so zaradi prevelikega števila na Kačjih ridah skoraj onemogočili dirko. Množičnost prireditve, ki postaja nacionalni spektakel, bo v prihodnje terjala posebno re-gulativo, posebno urejanje parkirišč, posebnih poti za gledalce, posebnih pisnih navodil.
To vse je naš rally navzven, navznoter pa je mozaik načrtov in dela mnogih saturnužanov, ki so v več kot desetih letih vložili velik del sebe v projekt, ki daje imenu naše tovarne poseben lesk. Tudi veliko fizičnega dela je bilo vloženo v prireditev, ki je v
Marija Vrbovšek
Bojan Anžur
Viktor Hostnik
Martin Kreč
Milan Ložar
Marjan Vtič
Lovro Čuden
Franc Dremelj
Danilo Mohar
Fani Povše
Ernest Tekalec
Andrej Cvetko, predsednik
Saima Praskič
Gordana Anžur
Rado Kraljič
Odbor za gospodarska vprašanja TOZD
Alojz Pust Kristina Hribar
Komisija za nagrajevanje TOZD
Leon Dujmovič Janko Inglič Anastazij Kraševec Vinko Žnidaršič Janez Dimnik, predsednik Ivan Rup Ksenija Prinčič Jure Vokal Brane Novak
Odbor za delovna razmerja TOZD
Milan Lazarevič
Marko Malik
Slavko Zupan
Jože Železnik
Slavko Mahne, predsednik
Franc Hrome, namestnik
predsednika
Danilo Štubelj
Komisija samoupravne delavske kontrole TOZD
Dušan Erjavec, predsednik Stane Jenko
Dore Jeraj, namestnik predsednika Marija Kuhar Boris Uršič
Odbor za informiranje TOZD
Silvo Moškrič, predsednik Janez Trček, namestnik predsednika Rajko Eržen Tone Krisper Hamdija Hadič
Komisija za nagrajevanje TOZD
Alojz Prusnik, predsednik
Tomaž Maver
Sašo Kralj
Mitja Krenn
Janko Adamič
Ivan Puškarič
Franc Bitenc
TOZD Embalaža Delavski svet TOZD
Albin Černuta Ivan Cvetko Miloš Hendija Peter Klenovšek
Alojz Mlatej, namestnik predsednika Matjaž Raisner
Anastazij Kraševec, predsednik
Janez Dimnik
Peter Pene
Boris Zakrajšek
Silvo Mlakar
Jože Stanjko
Odbor za delovna razmerja TOZD
Vili Škrlj Antonija Bečan Vojko Maksimovič, namestnik predsednika Viktor Kamnikar, predsednik Marjeta Haložan Janez Zorman Metka Gvardjančič
Komisija samoupravne delavske kontrole TOZD
Vlado Ganoni Jani Ferjančič Terezija Pene Vinka Prašnikar Anton Skubic, predsednik
Odbor za informiranje TOZD
Janez Dimnik, predsednik Olga Če me Stojan Tršan Darko Zajec Ivan Cvetko
TOZD AVTOOPREMA Delavski svet TOZD
Nada Maksimovič Marjan Pavlič Slavko Jančar Justina Kostanjevec Milena Pintarič Jože Susman Janez Miklavc Ivan Janderlič Marko Krulej Matija Trček Franc Habič Miro Miklič, predsednik Edvard Rodica Marjana Kukavica Marija Patzelt Andreja Kordiš Andreja Mišič Marjan Ficko
Darko Perman, namestnik predsednika Anica Miklavčič Helena Sever
Odbor za gospodarska vprašanja TOZD
Ludvik Savernik Matija Selan Rudi Korošec Aleš Jaklič, predsednik Borut Blatnik
Jože Česen, namestnik predsednika Karel Turk Janez Horvat
Jugoslaviji najzahtevnejša, največja in najbolj množična. To vse ni samo rally, je predvsem odnos vseh sodelujočih v pripravah do včerajšnjega in jutrišnjega Saturnusa.
Prireditev je pridobila sodelavce in pristaše tudi od drugod. Od vsepovsod je bolje. Zdravnik in mobilna bolnica so iz Maribora, postavljale! ograj iz Portoroža, časomerilci iz Kranjske gore, najbolj zavzeti novinarji iz Beograda, Lado in Lado sta iz Saturnusa, tekmovalci pa skoraj iz vse Evrope. Finci so letos prišli s čarter letalom, Rusi pa vsako leto s tovornjaki, s celim konvojem.
Prireditev tudi stane in to vsako leto več. Včasih se sliši, da jo bomo prodali, že drugič bi jo odkupil Garnel Trophy. Upam, da ne. V tem ne je tudi nekaj naše trme. Pa vendar, koliko zares stane. Skoraj 20 milijard, za to smo več kot polovico zbrali z loterijo, s prodajo pravic uporabe
Nadaljevanje na 6. strani.
Odbor za delovna razmerja TOZD
Andrej Matjaž, namestnik predsednika Dušan Zakrajšek Nevenka Klemenc, preds.
Anica Paternoster Franc Krušič Marija Agapito Senada Ajdinovič
Odbor za informiranje TOZD
Zlata Erjavšek Predrag Zebec Saša Kurteševič Savka Marič Marija Zorc
Komisija za nagrajevanje TOZD
Jože Belak Metod Ravnikar Rudolf Herak Marija Anžur
Janez Jančar, predsednik Jože Habič Miro Miklič
Komisija samoupravne delavske kontrole TOZD
Gregor Jarc Enes Korič Kati Labazan Irena Novak Dragica Vrhovac
Nadaljevanje s prejšnje strani.
imena Saturnus rally in s prodajo TV reklame. Koliko prispeva Saturnus v proračunu prireditve -okoli četrtine potrebnih sredstev.
Rally širi naše ime, ga nosi naprej. Če smo pred leti bili veseli pisanja o njem na Finskem, poslušanja radijskega prenosa na Češkem, smo sedaj nezadovoljni na Evrovizijo, kj nas noče razumeti. Pa ni tako. RTV Ljubljana želi realizirati prenos s Kačjih rid, ki bi bil dovolj zanimiv za vse gledalce Evro-vizije in Intervizije. Vendar je to projekt, ki ga ne zmore sama, to
je lahko projekt, ki bi ga zmogla samo celotna JRT, bil bi dražji od prenosa z Jahorine v času zimske olimpiade, torej dražji projekt od skokov v Planici. Navkljub vsemu, tudi tu vztrajamo, če ne letos, pa v enem naslednjih let.
O ciljih, ki jim rally sledi v poslovnem smislu, o prizadevanjih za ohranitev in vzpostavitev dobrih odnosov s tujimi kupci smo že pisali.
Morda še to. Žarometi rally bodo tudi v prihodnje svetili. (Upam). Vsem, ki sojih konstruirali in usmerili na SATURNUS -hvala!
Roman
ŠPORTNIKI!
Precej časa je že minilo, odkar smo poročali o delu ŠRD Saturnus. Če se prav spominjam, je to bilp lansko jesen, ko smo končali z vsemi športnimi dejavnostmi. No in od takrat do danes se je v ŠRD že veliko zgodilo.
Priredili smo, navkljub slabi zimi, smučarsko prvenstvo Saturnusa. Zaradi velikega pomanjkanja snega, smo ga tudi prestavili, navsezadnje pa smo se uspešno pognali med vratci v Kranjski gori. Bilo nas je sicer manj, kot je v navadi, to pa zaradi tega, ker se večina do naše tekme sploh še ni smučala. No seveda je bil potem izgovor za odsotnost dovolj upravičen, in sicer, da še niso vozili med vratci, se pravi niso uspeli trenirati, vendar pa je vsem, ki niso prišli lahko malo žal, saj je bilo vreme enkratno, vzdušje kot vedno malo napeto, a po končanem tekmovanju, ob klobasi in pivu, so vsi veselo in razpoloženo pričakali razglasitev in podelitev pokalov in medalj ter obvezni srečolov. Skratka bilo je veselo in prijetno. Čestitke vsem, ki so zbrali toliko poguma in
dobre volje, da so tako rekoč prvič v zimi zakoračili na sneg. Udeležili pa smo se tudi občinskega prvenstva v Vsi, ki je bil v Kranjski gori na progi Brsnina. Bilo je precej hudo, saj je nekaj dni pred tekmo snežilo kot za stavo. Proga je bila lepo postavljena, a vsa na novo zasnežena, tako da so se morali tekmovalci kar dobro potruditi, da so uspešno prišli do cilja. In potrudili so se zares, saj smo spet postali občinski prvaki. In tako se tradicija zmag uspešno nadaljuje. Bravo naši!
Smučarji-tekači pa letošnjo zimo res niso imeli sreče. Pomanjkanje snega v Ljubljani, je marsikoga prisililo, da si sploh ni uspel pripeti tekaških smuči. Vendar se vedno najdejo taki, ki uspejo navkljub vsem težavam malo razmigati noge. Udeležili smo se bloškega maratona, Teka treh dežel, tako tudi ta del rekreacije ni popolnoma izostal.
Člani naše kegljaške sekcije se pridno udeležujejo trim lig v občini, Mislim, da jih je vedno več, ki vztrajno mečejo kroglo in vedno uspešneje podirajo keglje. Vodja keglja-
ške sekcije skrbi za res redno udeležbo na vseh tekmovanjih, tako tudi ta sekcija uspešno napreduje.
Seveda pa ne smemo mimo ša-histov, ki so med manj glasnimi, vendar pa zato veliko bolj uspešnimi. Udeležili smo se prvenstva mesta Ljubljane in izbirnega tekmovanja za pokal maršala Tita. S tem tekmovanjem pa je povezano tudi tekmovanje v Pulju, ki se ga bomo tudi udeležili in upajmo uspešno. Želimo vam veliko borbenosti in dobrih uspehov! Če ste vsaj malo ljubitelji kraljevske igre, pridružite se našim ša-histom, ki vsak dan tudi vztrajno trenirajo in sicer od 9,30 do 10. ure v sejni sobi TOZD Orodjarne in vzdrževanja. Pridite in preizkusite svoje znanje ali pa malo bodrit igralce.
Pričela se je tudi sezona tenisa, ki vsako leto privablja nove in nove člane. Ker se trudimo, da bi našim delavcem omogočili vključevanje v čim več rekreativnih dejavnosti, obveščamo vse navdušene ljubitelje bele žogice, da se pridružijo že kar lepemu številu stalnih članov, ki igrajo vsak ponedeljek in četrtek od 18. do 20. ure pri Gostišču Zajc v Mali Loki, vsak torek od 16. do 18. ure in vsak petek od 19. do 20. ure na igrišču v Savskem naselju. Če pa misliš, da še nisi Lendl ali Živojinovič, se pa lahko prijaviš na začetniški tečaj, ki ga organiziramo letos v dveh skupinah. Igrišče zagotavljamo v okviru ŠRD, trenerja in prispevek 2000 din za igrišče na uro pa mora plačati vsak sam. Torej, če te veseli razmigati, kot pravijo poznavalci tenisa, telo in duha, pridi in se pridruži rekreativcem, ki skrbijo, da bodo mladi in zdravi dočakali pokoj in mogoče še kaj več.
Ob vsem tem muhastem vremenu, ki je letos res izredno ukrojeno po svoje, pa ne smemo pozabiti tudi na tisti del naše sekcije, ki se ukvarja s pritiskanjem pedal na svojih dveh kolesih. Vztrajno že trenirajo in si nabirajo kilometre za zdrav-
je in kondicijo. Seveda jih kdaj pa kdaj še malo zebe, ali pa tudi oprha, a ker so vztrajni in pravi športniki, jih tudi to ne moti. Udeležili smo se že tudi prvega maratona »Črnuče 88«, dolgega 80 km, ki pelje čez lep konec naše še lepše Slovenije, in sicer od Črnuč čez Vodice, Cerklje, Kamnik in Šentjakob do Črnuč. Kot veste je bilo vseh pedaliranja željnih ljubiteljev na tem maratonu okrog 1500, med njimi zavidljivo število 20 satur-nuških kolesarjev. Bili so tudi zelo uspešni, saj je kar precej naših fantov prikolesarilo na cilj v prvi skupini, kar pomeni, da so 80 km prevozili v dobrih 2 urah. Čestitke ali ne!
Vendar to še ni vse! Julija meseca se 12 najbolj krepkih in kolesarjenju predanih ljubiteljev odpravlja na 1000 km dolgo slovensko kolesarsko transverzalo, in to v 8 dneh. Če malo pomisliš, kaj pomeni sedeti vsak dan, osem dni, po 125 km na kolesu, obenem pa ga poganjati le z lastno močjo čez vse doline in strmine, si boš priznal, da to res ni mačji kašelj. Zato jim vsi skupaj zaželimo obilo lepega vremena, zdravih in krepkih nog, čim manj defektov in poškodb ter srečno vrnitev na delovno mesto.
Udeleževali pa se bomo tudi še vseh maratonov, ki bodo v bližini Ljubljane, in če se čutiš dovolj krepkega, da se pridružiš naši kolesarski sekciji, pokliči na telefon int. 268 -Jožeta Pohlina.
Seveda pa ne smemo pozabiti na nogometaše, ki ravno sedaj igrajo v občinski trim ligi v malem nogometu. Srečali pa se bodo tudi z italijanskimi kolegi iz Maniaga Libera. Sezona se tako tudi pri nogometaših uspešno začenja.
Tudi košarkarji so imeli letošnjo sezono vsak torek možnost igranja. Plavalci so lahko vso zimo namakali svoja telesa v tivolskem bazenu. Drsalci pa so lahko pretegovali svoje noge na drsališču v Hali Tivoli ali na drsališču Vesna v Zalogu.
Tako, mislim, da smo kolikor toliko uspeli predstaviti dejavnost našega športnega društva. Navkljub vsem težavam, ki ga pestijo, uspešno deluje, to pa predvsem po zaslugi zagnanih vodij sekcij, za kar se jim vsi najlepše zahvaljujemo in upamo, da bodo tako radi delali in pomagali tudi vnaprej.
Športni pozdrav!
NUŠA SOVINC
GLAS SATURNUSA izdaja delavski svet DO Saturnus v nakladi 2400 izvodov. Ureja ga uredniški odbor: Janko Erklavec, Bojan Falež, Ivo Frbežar, Brane Koleša, Marjan Kobal, Franc Levec, Ludvik Poljanec, Slavko Mahne.
Glavni in odgovorni urednik Vita Cajnko Javornik. Naslov uredništva: Saturnus, Ob železnici 16, 61110 Ljubljana, telefon 444-466 int 225.
Tiskano v Saturnusu - iddelek tiska na papir.
Po mnenju sekretariata za informiranje IS skupščine SRS, št. 412-1/72 z dne 8. 9. 1975, je glasilo oproščeno temeljnega davka na promet.