SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LVI (50) Štev. (Nfi) 50
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 18 de diciembre -18. decembra 1997
a
Zgodovinska odločitev
Vsak narod je v svojem življenskem obdobju postavljen pred nekaj odločilnih frenutkov, ki mu za stoletja vnaprej določijo pot. Sicer ga na tej poti še vedno čakalo manjše zapreke, ki jih mora več ali manj uspešno premostiti, če hoče primerno ži-Vetl 'n izpolniti svoj bivanjski cilj, kot mu 8a je dal Gospod v vekoviti zamisli.
Prva odločitev za naš slovenski narod )e bila, ko smo postali kristjani. S to neonko opredelitvijo smo vstopili v Evropo, k* je od tedaj in še danes bila nosilec Clvilizacije. Tako smo fizično obstali, dru-8ače bi bili z ognjem in mečem izbrisani z ■zemljevida kot npr. Polabski Slovani. Sicer smo izgubili samostojnost, a v evropski fsčanski civilizaciji smo lahko mirno ras-*' najprej kot kmetje, pozneje meščani, f°t trgovci, in že nekaj stoletij tudi kot Kulturno samozavedno ljudstvo. Odloči-|ev' da obdržimo svoj jezik, čeprav bi bilo °lj ekonomsko zliti se z drugimi Slovani v eno panslavistično maso, je tudi poudari3 našo samozavest in nas usmerila v našo notranjost. Dozoreli smo politično in Se ob vzniku nacionalne zavesti tudi posivili p0 robi nemški nadvladi, ki je posta-
jala čedalje bolj trda in neprijazna.
Odločitev za Jugoslavijo je po 1000 letih bivanja v nemško orientiranem delu Evbrope bil po eni strani korak naprej v državniški zavesti, po drugi pa korak vstran na Balkan.
Med revolucijo smo se Slovenci razdelili, nismo znali najti enotnega odgovora na idejne razlike. Ta razcep traja še danes.
Pred leti pa je naša državniška zavest z uspehom zahtevala in dobila popolno samostojnost in ločitev od Balkana. Zaživeli smo polno in na svoje.
Te dni pa smo naredili prvi korak za zopetno integracijo v Evropo, v katero smo vstopili leta 744 ob pokristjanjenju. Prehodili smo'pot zatiranja, ovinkov, narodnega, kulturnega in političnega zorenja, tako da smo se prostovoljno in s polno zavestjo s pomočjo ostale Evrope spet vrnili v 'naročje naše matere Evrope.
Prehodili smo dolgo pot, dosegli smo trenutek počitka. Ni vseh težav konec, porajale se bodo nove. A spet se čutimo doma, v Evropi, kamor smo spadali in spadamo.
TD
Slovenija v Evropsko zvezo
Voditelji Evropske unije na vrhu v Luxembourgu,
1 Se je končal 13. decembra, črtali prihodnost širitvena procesa povezave, po-nudili nove oblike sodelo-yanja Turčiji in sklenili °mpromis glede sportiega ^Pmšanja, kdo bo po uved-evra (skupnega denarja) s • januarjem 1999 odločal o željnih vprašanjih gospo-arske koordinacije med
Petnajsterico.
Voditelji zveze so se °čili, da bodo proces pridruževanja ezi 30. marca prihodnje leto odprli z mi desetimi srednjeevropskimi kandi-Kami in s Ciprom, medtem ko bodo s gj tlrni najbolj pripravljenimi, med njimi s °venijo, aprila prihodnje leto začeli in-hk 2lVna P0gajanja o članstvu. Voditelji so
ratl zagotovili, da je širitveni proces oaprt obr;
zagotovljena z rednim letnim prever-jem napredka, na podlagi katerega bo ®Prejemala ustrezne ukrepe, bo ° te8a se je vrh zveze odločil, da co u marca ustanovil evropsko konferen-sku k° *cot f°rum za razpravo o točkah Pnega interesa povezala države z Pr j°Ps^° usmerjenostjo". Okvir bo služil jo Vsem za krepitev sodelovanja s Turči-Z ‘zgledi za prihodnje članstvo te drža-ria|V ^ 'n Pomo^ Pri prilagajanju nacio-čak 6 Zak°n°daje evropski. Zveza zdaj odgovor Ankare na svoje pobude. redsedniki vlad in držav EZ so na Po \ ^osegli še dogovor o ustanovitvi te cl 1ne®a evr°-sveta, ki bo združeval tis-l999an*Ce Petnaist«rice, ki bodo 1. januarja im uvedle evro. Drnovšek je izjavil, da >^1 '°Veni ja namen, da bo med Članica-^UtfJN^odo takoj sprejele skupni denar.
da je širitveni ^ vsem kandidatkam, individualna ^ avnava vsake prosilke za članstvo pa
Resolucija in zakon o lustraciji zavrnjena
Državni zbor je v sredo, 10. decembra po domala petih dneh lustracijskih razprav s 44 glasovi proti 41 na predlog odbora DZ za notranjo politiko zavrnil sprejem resolucije o protipravnem delovanju komunističnega totalitarnega režima, ki sta jo pripravila in v sprejem predložila predsednika SDS in SKD, Janez Janša in Lojze Peterle. Proti zavrnitvi resolucije so glasovali vsi poslanci in poslanke SDS, SKD in SLS, razen trojice odsotnih: Franca Jazbeca (SDS), Jurija Malovrha in predlagatelja dokumenta Lojzeta Peterleta (oba SKD) (glej). Na drugi strani pa so predlog matičnega odbora za zavrnitev lustracijskega dokumenta podprli poslanci LDS, ZLSD, DeSUS in SNS, razen Jožeta Leniča (LDS) in Cirila Pucka (neodvisni), ki sta se vzdržala.
V nadaljevanju zasedanja so poslanci in poslanke prešli na razpravo o drtigem lustracijskem predlogu, namreč na prvo obravnavo zakona o odpravi posledic komunističnega totalitarnega režima. Predložene rešitve je pred prekinitvijo zasedanja v dobro uro dolgem nastopu predstavil Janez Janša. Kot je poudaril, naj bi z zakonom naredili tisto, kar je predvidela oz. priporočila doslej že večkrat navajana resolucija parlamentarne skupščine Sveta Evrope številka 1096. Zakon naj bi predstavljal poskus končanja nelegitimnih delitev, nastalih zaradi nekdanjega totalitarnega sistema, in ne vsebuje kazenskih sankcij. Zakonske rešitve temeljijo na 15. točki že omenjene resolucije SE, ki priporoča, naj „oblasti zadevnih držav preverijo, ali so njihovi zakoni, uredbe in postopki skla-
dni z načeli, ki jih vsebuje ta resolucija, in jih, če je treba, spremenijo".
V celodnevni razpravi o predlaganih zakonskih rešitvah se je za govornico zvrstilo približno deset razpravljalcev in vsaj dvakrat toliko replikantov, med njimi so poslanci SDS in SKD zakon in potrebo po njegovem sprejemu zagovarjali, na drugi strani pa poslanci LDS in ZLSD, ki so temu oporekali. Pred nastopi predstavnikov poslanskih skupin je predsednica matičnega odbora za notranjo politiko in pravosodje Darja Lavtižar Bebler (LDS) poudarila, da odbor predlaganega zakona ne podpira.
Se pred glasovanjem so svoje odločitve o tem, zakaj bodo glasovalfproti sklepu matičnega odbora (torej za zakon) pojasnili Jože Zagožen, Jože Jerovšek, Ivo Hvalica in Janez Janša (vsi SDS) in Lojze Peterle (SKD). Vsi po vrsti so oporekali predlaganemu sklepu odbora, ker je v nasprotju s temeljnimi civilizacijskimi in moralnimi normami ter protievropski.
Franc Zagožen, Branko Tomažič in Leon Gostiša (vsi SLS) pa so utemeljili, zakaj bodo sklep odbora podprli in glasovali proti zakonu. Med drugim so dejali, da je predlagani zakon v nasprotju z ustavo. Roman Jakič (LDS), ki je tudi izrazil podporo omenjenemu sklepu, je menil, da predlog tega zakona posega v tiste ustavne člene, ki med drugim govorijo o človekovih pravicah.
Končno je Državni zbor po sedmih dneh razprav o lustracijski zakonodaji s 57 glasovi proti 22 zavrnil predlog lustracijskega zakona.
■ •	'rsHBn
Na posnetku predstavniki držav Evropske zveze skupaj s slovenskim premierom dr. Janezom Drnovškom (drugi z leve), ko so 13. decembra v Luxemburgu sklenili, da med drugimi prično pogajanja s Slovenijo za pridružitev.
Ekumenizem
Najvišji predstavniki katoliške in srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji, nadškof Franc Rode, mitropolit Jovan in protojerej Peran Boškovič, so na srečanju 11. decembra v Ljubljani potrdili zgledne ekumenske odnose med sestrskima cerkvama.
Zagrebško-ljubljanski mitropolit Jovan je dejal, da se ekumenizem v Sloveniji kaže tako, da je lahko pravoslavno bogoslužje v katoliških cerkvah, kar je spodbuda za druge dežele in cerkve. Ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode je gostoma zagotovil, da bo prizadevanje katoliške Cerkve za ureditev odnosov z državo, potrjeno z mednarodnimi pogodbami med Svetim sedežem in Republiko Slovenijo, pripomoglo k ureditvi odnosov srbske pravoslavne cerkve s slovensko državo.
Visoka dpstojanstvenika srbske pravoslavne cerkve sta poudarila, da si tudi srbska pravoslavna cerkev v Sloveniji prizadeva za verski pouk v šoli.
Janša in Peterle vložila novo lustracijsko deklaracijo"
##'
Predsednika Socialdemokratske stranke Slovenije in Slovenskih krščanskih demokratov Janez Janša in Lojze Peterle sta po nedavni zavrnitvi resolucije in zakona o lustraciji v Državni zbor 12. decembra vložila nov predlog za sprejem Deklaracije o protipravnem delovanju komunističnega totalitarnega režima. Dokument naj bi zakonodajno telo sprejemalo v enofaznem postopku.
V preambulo deklaracije, ki v veliki meri povzema vsebino nedavno zavrnjene resolucije, sta predlagatelja zapisala, da „DZ sprejema to deklaracijo zavedajoč se moralne in pravne obveznosti, da uredi odnos do komunističnega totalitarnega režima in omogoči odpravo njegovih posledic, še posebej posledic sistematičnega kršenja človekovih pravic in temeljnih političnih svoboščin".
Sicer pa predloženi dokument v osmih točkah govori o bistvu totalitarnega režima, O kršitvah člQvekovih pravic v komu-
STRAN 3:
nističnem režimu, o odgovornosti nekdanje komunistične partije za storjene zločine, o odgovornosti vodilnih komunistov in agitatorjev, o nelegitimnosti komunističnega totalitarizma, o uporu proti totalitarizmu in o zadoščenju žrtvam komunizma.
Predlagatelja sta spremenila predvsem tiste določbe, na katere je med nedavno petdnevno razpravo v parlamentu letelo največ kritičnih opazk. Tako je v določbi predložene deklaracije o odgovornosti vodilnih komunistov zapisano, da: Odgovornosti vodstva komunistične partije za storjene zločine v ničemer ne zmanjšuje dejstvo, da sta bili Komunistična partija Slovenije oziroma Zveza komunistov Slovenije sestavni del Komunistične partije Jugoslavije oziroma Zveze komunistov Jugoslavije. Vsakokratno vodstvo KPS oziroma ZKS je odgovorno za kršenje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v času svoje vladavine."
Zakaj ni volil Peterle?
Petošolci slovenskega srednješolskega tečaja „Ravnatelj Marko Bajuk" so
tudi letos izdali almanah in sicer z naslovom „Naše mesto". V njem opisujejo posebnosti mesta Buenos Aires.
Iz Bariloč so nam poslali glasilo slovenske šole „Jakoba Aljaža", „Utrinki iz Patagonije". Pri lični in vsebinsko zanimivi brošuri so sodelovali učiteljice, učenci in starši iz Bariloč pod veščim vodstvom Anice Magister.
V sredo, 3. decembra, je bil 31. občni zbor Zveze slov. mater in žena. Odbor je ostal isti. Po podanih poročilih je razvidno, da je Zveza imela prometa nekaj manj kakor 14.000.- pesov (t.j. samo centrala, krajevni odseki še posebej!), da je razdelila 115 velikih živilskih paketov ter da mesečno podpira okrog 30 rojakov; če so potrebni tudi z večjim zneskom. Pred občnim zborom so odbornice naredile 60 paketov, katere sedaj delijo med rojake.
V nedeljo, 7. decembra je bilo srečanje v Rozmanovem domu s sv. mašo in skupnim kosilom.
Na praznik „Brezmadežnega spočetja"
H&sSlMlS
je bila v Slovenski hiši mladinska maša, katero je daroval mag. Stanislav Hočevar.
Konec prvega tedna v decembru so slovenske ljudske šole imele zaključne prireditve, nato pa je otroke obiskal in obdaril sv. Miklavž.
V četrtek, 11. decembra, je bila seja upravnega odbora Zedinjene Slovenije. Vodil jo je predsednik ZS Marjan Loboda in referenti so poročali iz območja njihovega delovnega kroga.
V soboto, 13. decembra, je Slovenska kulturna akcija predstavila pesniško zbirko Toneta Rodeta „Mesto Pristan" ter slike in reliefe Tilke Močnik.
Za isti večer je bil napovedana na Pristavi VII veselica mednarodnih plesov, a je bila, zaradi dežja preložena na drugi datum.
V nedeljo, 14. decembra, so bile v Cerkvi Marije Pomagaj enodnevne duhovne vaje za žene, katere je vodil mag. g. Stanislav Hočevar.
Isti dan je bil v Hladnikovem domu članski asado Društva Slovenska vas.
Tisk. ref. Z.S.
Zahvala in božična voščila
Vsem, ki ste na zadnjih volitvah za predsednika shfvenske države glasovali, in tistim, ki ste s svojim glasom ali drugače podpirali mojo kandidaturo, se najlepše zahvaljujem za izkazano zaupanje.
S skupnimi močmi moramo še naprej delati za povezavo vseh Slovencev na skupnih narodnih vrednotah in za blaginjo slovenskega naroda v bolj pravični, zdravi in pravni slovenski državi.
Skupaj z ženo želiva prijateljem in vsem Slovenkam in Slovencem po svetu in doma blagoslovljene božične praznike ter vse najboljše v prihodnjem letu.
Jože Bernik
Škofja Loka
Zgodilo se je v Sloveniji
SINDIKALISTI PROTESTIRAJO
Na protestnem shodu 11. decembra pred vladno palačo v Ljubljani, ki so se ga udeležili celo sindikalisti iz vrst policije, so številni govorniki opozorili vlado na vse večjo revščino slovenskega delavstva. Vlada - namesto da bi pripravila uspešne razvojne načrte, ki bi omogočali hitrejše odpiranje novih delovnih mest - naj bi uvajala le varčevalne ukrepe za polnjenje proračuna - predvsem na plečih že tako prizadetih delavcev. Na shodu so bili odločno proti, da bi se starostna doba pri upokojevanju podaljšala na 65 let - zlasti ne za ženske'.	.
126548 tT BREZPOSELNIH!
OLIMPIJSKE IGRE TREH DEŽEL
Imenitna zamisel o pripravi zimskih olimpijskih iger leta 2006 na prostoru treh sosednjih dežel Slovenije, Furlanije-Julij-ske krajine in Koroške je pred leti kar. krepko odmevala po svetu, a je v svojem razvoju doživljala vzpone in padce, enkrat več navdušenja na eni, drugič na drugi in
tudi na tretji strani. Zamrla kljub temu ni. Še nikoli pa navdušenje nad njo ni bilo tako veliko kot sedaj, ko je svojo naklonjenost Koroški s sedežem v Celovcu v ostri konkurenci s Salzburgom in Kitzbiihlom namenil avstrijski olimpijski komite.
Slovenska stran se je na državni ravni že zdavnaj izrekla za skupno kandidaturo za igre, italijanska pa bo to uradno sporočila sicer šele čez dober mesec, ker je tudi v Italiji še nekaj kandidatov, ki pa še zdaleč niso tako resni, kot so bili tekmeci Koroške v Avstriji.
KANDIDATA ZA REKTORJA UNIVERZE V LJUBLJANI
*
11.	decembra sta se predstavila kandidata za rektorja Univerze v Ljubljani, vsak s svojimi programskimi izhodišči za opravljanje rektorske funkcije.
Prof. dr. Jože Mencinger, rojen leta^ 1941 na Jesenicah, je kot redni profesor zaposlen na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, hkrati je tudi direktor Ekonomskega inštituta Pravne fakultete, bil je minister za gospodarstvo in podpredsednik vlade RS, in član Sveta Banke Slovenije.
Prof. dr. Milan Pogačnik, rojen leta 1946 v Celju, je redni profesor na Veterinarski fakulteti, kjer je leta 1990 je prevzel funkcijo prvega dekana. Je član Sveta za visoko šolstvo RS in Statutarne komisije Univerze, od leta 1995 je predsednik Upravnega odbora UL.
Sedanji rektor akademik dr. Alojz Kralj se je kandidaturi odpovedal. Volitve bodo predvidoma 22. decembra
Pl
Tone Mizerit
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Argentinski politični oder je po svoje značilen. Ena izmed posebnosti je to, da se človek pri opazovanju malokdaj dolgočasi,. Tudi če položaj včasih izgleda enoličen, se nepričakovano pojavi kak činitelj, ki pospeši takt in vpelje novo plesno glasbo. Taka. se razvoj nikdar ne ustavi: življenje teče naprej.
VOJNA IN MIR
Kar poglejmo nekoliko. Gospodarstvo je zadobilo močan porast in celo brezposelnost je pričela hitro padati. Statistike kažejo, da je celotno gospodarstvo do septembra naraslo kar za 8,3%. Nekaj podobnega je z brezposelnostjo. Do oktobra je padla na 13,7%, ko je še pred kratkim presegala 18%. Čeprav je na mestu huda debata, če je merjenje pravilno ali ne, je očividno, da je vsled vladnega delovanja in porasti industrije nastalo veliko število delavnih mest. A prišel je val z vzhoda in prinesel sunek azijske krize. Borze vsega sveta so zgrmele, sosednja Brazilija je zašla v hudo krizo in argentinsko gospodarstvo, ki je že plavalo v mirnih vodah, se je nenadoma znašlo sredi viharja. Rast se je ustavila in sedaj znova napovedujejo zastoj. Ni miru.
V vladi je prišlo do napovedane spremembe: dobili smo novega delavskega ministra. Erman Gonzalez je nastopil kot močan mož, ki je zahteval, naj se aguinal-do plača še pred božičem, ne pa šele januarja, kot je bil namen gospodarskega ministra. Predsednik ga je podprl in vsi so si oddahnili. Nenadoma pa je gospodarski minister dokazal, da pač ni denarja, in predsednik je (kot že tolikokrat) spremenil svoje mnenje: plačalo še bo po zmogljivosti državne blagajne. In Gonzalez, ki je videl pred seboj samo zmagovito pot, se je moral sprijazniti s prvim porazom. A ne gre le za aguinaldo; sindikalisti se sprašujejo po usodi delavske fleksibilizacije. Novi minister jim je zagotovil vso podporo, sedaj pa se porajajo nova vprašanja in iz ust sindikalistov je že prišla nevarna beseda „stavka". Res je, ni miru.
Med zadnjo volilno kampanjo je predsednik Menem dajal različne obljube. Med temi so bile najbolj znane povišica pokojnin in pa povišica učiteljskih plač. Že tedaj se je dosti govorilo o dejstvu, da teh obljub ne bo lahko izpolniti. Glede upokojencev izgleda, da so se že vsi sprijaznili z dejstvom, da bo za večino upokojenske mase predsednik znova požrl obljubo. Z učitelji pa je zadeva drugačna. Gospa Susana De-cibe, ki sedi na ministrskem stolčku, si je predsednikove obljube vzela zelo k srcu in sedaj bojuje hud boj, da bi kongres potrdil povišico učiteljstvu. V sami vladi je prišlo do sporov, Menem je ostro pokaral gospo Decibe, ker je spravila v javnost spopad s koordinacijskim ministrom Rodriguezom, ki se upira vsakršni povišici. Med ministri sedaj vlada napeto stanje. Dejansko drug drugemu ne zaupajo. Kopičijo se problemi in ni miru.
ZMAGOVALCI IN PORAŽENCI
Oktobrska zmaga Povezave je precej spremenila celoten položaj, tako v državnem parlamentu kot v posameznih provincah. Najbolj značilen v tem smislu je primer province Buenos Aires. Prej je guverner Duhalde neomajno vladal in uporabljal prestiž „najmočnejše peronistične province" tudi v prid lastni predsedniški kandidaturi. Po oktobrskem porazu pa se je ta slika spremenila. Povezava ima lastno večino v provincijski poslanski zbornici in je to tudi hotela uveljaviti. Duhalde pa nikakor ni hotel pristati, da bi opozicija predsedovala zbornici.
V kaj kočljivem stanju je guverner izvedel ofenzivo. Opiral se je na dejstvo, da je Povezava dejansko skupek dveh strank in da je peronizem še vedno največja stranka, ki ji pripada predsedstvo. Reakcija je bila huda. Pogajanja so tekla, debata se je vlekla in dejansko je parlament privedel provinco na rob ustavnega spora. Končno je prevladala logika in sedaj zbornici predseduje član Povezave, podpred-sedstvo pa je v rokah peronizma.
S tem pa seveda ni najbolj ugodeno Duhaldejevim političnim načrtom. V samem provincijskem peronizmu se pojavljajo vedno močnejši glasovi. Trdijo, da treba sprejeti dejstvo poraza, ne pa se sprenevedati, kot da se oktobra ne bi nič dogodilo. Zahtevajo pregled delovanja provincijske vlade in tudi temeljito analiz® položaja v stranki. Razišče naj se, zakaj so volilci stranki pokazali hrbet, zatem pa naj se podvzamejo potrebni ukrepi, pa četudi mora zato pasti kaka glava. Ker pa tega strankino vodstvo (vključno guverner) noče izvesti, se že poraja nova formalna struja v stranki. To pa seveda tudi ne koristi Duhaldejevim političnim načrtom-Opazovalci tako pričakujejo novih pretresov in zanimivih razpletov.
SODNIKI IN OBSOJENI
Te dni pa se je tudi nadaljevala polemika med vodjem vlade prestolnega mes- j ta (radikal De la Rua) in državnim predse- j dnikom. Menem se je čutil prizadetega j zaradi ponovne De la Rujeve ofenzive v | ,zvezi z vladno korupcijo in je odgovoril da je bila radikalna vlada še bolj skorumpirana, da se je z njimi korupcija pravzaprav začela in je peronizem temu le naredil kpnec. Ta je bila seveda nekoliko pre-huda. Razni časopisi in tudi televizijski programi so kaj hitro pričeli sestavljati sezname korupcijskih afer. Radikali so jih res imeli nekaj. A za vlade peronizma takim seznamom ni videti konca.
Prav zaradi tega je razveseljivo dejstvo, da je te dni senat potrdil zakon °
' ostvaritvi Sveta magistrature. Po novi ustavi naj ta državni organ imenuje sodnike/ jih nadzira in tudi odstrani, če ne bi izpol' njevali svoje dolžnosti.
Prav zadeva sodne oblasti je te dni bila na prvih mestih. Po eni strani so bile objavljene obtožbe o primerih sodne korupcije, po drugi pa je sam državni davčni urad izjavil svojo zaskrbljenost nad „počasnostjo", s katero sodniki raziskujejo davčne poneverbe znanih osebnosti.
Splošno mnenje je, da davčni urad pritiska na nižje sloje, medtem ko se „t>°' gati in znani" vedno kako izmažejo. Car-los Silvani, ki ima na skrbi pobiranje davkov, hoče ta vtis spremeniti. Zato je pričel sodnijsko preganjati vse tiste, ki ne izpolnjujejo svojih davčnih obveznosti. A je naletel na številne primere sodnijsk® „počasnosti". Najbolj znan je primer Al' berta Samida. To je velepodjetnik, lastnik klavnic in frigorifikov, ki je obtožen, da je državo oguljufal za milijone dolarjev. Je t° važna peronistična osebnost in tesen prija' telj predsednika. Ko je državna davčna ustanova vložila proti njemu sodnijsko tožbo, so to kazali kot znak, da je korupci' je konec. A tožba se vleče že dve leti in je vse še vedno v zraku. Ni globokih raziS' kav, ni obsodbe. V takem stanju je težko govoriti o boju proti korupciji.
O tem je razglabljal tudi John Smith/ predsednik ameriške General Motors, ki Je te dni v Rosariu otvorila novo tovarno/ kjer bo letno izdelala 84.000 Chevrolet Corsa. Svaril je, da „če se ne odpra''1 korupcije, bo gospodarstvo nazadovalo ■ Bo kdo v vladi prisluhnil temu svarilu? ''
Slovenska manjšina izbrisana iz preambule hrvaške ustave
Zakaj Peterle ni volil?
Hrvaški sabor je 12. decembra z večino glasov sprejel ustavni zakon o spremembah in dopolnitvah ustave Republike Hrvaške. Med drugim se bo hrvaški sabor °d danes uradno imenoval Hrvaški državni sabor, spremenili pa so tudi preambulo hrvaške ustave, v kateri so navedene razne narodnostne manjšine, ki žive na Hrvaškem, v njej pa kqt narodnostni manjšini poslej ne bosta več navedena slovenska in muslimanska narodnostna manjšina. Nasprotno pa so Avstrijci, ki doslej niso bili navedeni v hrvaški ustavi, Poslej zapisani v preambuli. Hrvaška televizija je v informativni oddaji Opazovalni-ce poročala, da je »slovenska televizija posvetila veliko pozornost" spremembam hrvaške ustave, na podlagi katerih so iz Preambule ustave črtali Slovence. Pri tem Pa, kot je poročala HTV, „ni bil naveden Podatek, da tudi slovenska ustava v svojem besedilu omenja le avtohtone manjšine, in sicer zelo restriktivno, saj priznava vključno Italijane in Madžare."
Slovenski veleposlanik na Hrvaškem Matija Malešič je v zvezi s to odločitvijo hrvaškega sabora Radiu 101 izrazil mnenja da pomeni izbris Slovencev iz ustave
zmanjšanje že zagotovljenih pravic, kar gotovo ni v duhu veljanih konvencij o manjšinah.
Časnikar pa je dodal, da na hrvaškem zunanjem ministrstvu niso hoteli dajati izjav o tem, kako bo odločitev hrvaškega sabora vplivala na diplomatske odnose med Hrvaško in sosednjima Slovenijo in BiH.
Gospod predsednik, v imenu slovenske manjšine na Hrvaškem vam poklanjamo to protezo, da boste vsaj enkrat v življenju pokazali Tudmanu zobe...
IKWSl
POGOVORI O SUKCESIJI
Na tridnevnih pogovorih o reševanju vprašanj nasledstva nekdanje Jugoslavije s° se 9. decembra pod vodstvom mednarodnega posrednika Arthurja Wattsa v Bruslju zbrale delegacije vseh naslednic. Slovensko pogajalsko skupino je vodil Miran Mejak.
Osnova skupnih pogajanj je bil revidi-ran memorandum o nasledstvu, ki ga je britanski izvedenec Watts pripravil po je-Senski turneji po prestolnicah naslednic.
V 32 strani dolgem dokumentu so bile določene točke, ki so za Slovenijo popolnoma nesprejemljive. Vodja slovenskih Pogajalcev je namreč ocenil, da se v tistem delu besedila, ki govori o finančnih toko-vih v nekdanji skupni državi, skriva Prikrita kontinuiteta Jugoslavije. Če bi Ljubljana sprejela „ takšno filozofijo, bi se
Kdo je odgovoren?
Govor predsednika SKD Lojzeta Peterleta kot predstavitelja resolucije o lustraciji v Državnem zboru 3. decembra 1997 -Nadaljevanje s prejšnje številke Mi tukaj opredeljujemo, kaj je bilo bis- vne in druge preizkuse in ki je doživel v *Vo komunizma: laž, prevara, umor in ršenje človekovih pravic. Mi tukaj oprašujemo kdo je za to odgovoren, da ni “° odnosa do tega, da nimamo niti ene-8®' ki bi bil za te zločine in brezpravnost |’°sojen ali poklican na odgovornost. Mi < ukaj želimo, da se spregovori posebej o Zgovornosti ključnih ljudi, mi ne gremo P° spisku, mi ne gremo po knjižicah, mi nismo nikjer trdili, da to zadeva vse komuniste ali vse njihove simpatizerje, niti trdimo, da zadeva ta resolucija in asnejši zakon, kar je naslednja točka, da j'-sdeva vse sodelavce ali profesionalce v dbi, nič takega nismo ponudili, ampak , tevamo oziroma predlagamo, da se ta ^ržavni zbor, kot zakonodajno telq in f rekoč najvišji politični organ neposre-Qn° v°ljenih zastopnikov ljudstva, da
Presenečeni smo bili, ko smo zvedeli, da je lustracijska resolucija propadla za tri glasove odsotnih, med njimi tudi predstavitelja in predsednika SKD Lojzeta Peterleta. Iz poročil STA in Dela ni bilo mogoče dobiti pojasnitve razen posmeha Dela.
Sedaj pa smo po obvestilih SKD lahko dobili jasno sliko, na kako prefinjen način so levičarji to dosegli.
Vse debate v parlamentu so direktno prenašali po TV. Na lepem pa so brez opozorila in razloga ta prenos prekinili, čeprav sta protestirala tako Peterle kot Janša.V sredo, 10. decembra je bilo najavljenih še veliko govornikov vseh strank, tako da bi debata trajala še ves ta in drugi dan. Peterle je imel že mesec dni prej določen večdnevni sestanek v Rimu, ki ga pa je skrajšal le na nekaj ur in bi bil drugi dan, ko bi se debata nadaljevala, že doma. Po prekinitvi prenosa RTV pa so kot en
ujela v past". Tridnevna bruseljska pogajanja so se vrtela okrog tistih delov besedila, ki že jasno kažejo na konkretne delitve. Med temi gre za delitev osem veleposlaništev, d eh te v zlatih rezerv, deponiranih v Baslu, in dostopa do poslovnih knjig centralne banke nekdanje skupne države.
Prvi dan srečanja so države predstavile globalne poglede na revidiran memorandum. Vodja slovenske delegacije Mejak je predlagal, da bi zbrali najmanj sporne formulacije in na njihovi podlagi izdelali posamične sporazume. Med temi je naštel delitev zlatih rezerv, deponiranih na banki v Baslu, delitev veleposlaništev in rešitev vprašanja arhivov in ureditev vprašanj človekoljubne narave, med njimi državljanstva, pokojnin in pridobljenih pravic.
Toda tridnevna pogajanja naslednic
mož vsi levičarji odstopili od debate, tako da je na lepem ostalo na spisku le nekaj desnih poslancev. Takoj po njihovih eks-pozejih so drugi zahtevali volitve in so jih ob 20. zvečer tudi izvedli z rezultatom, kot je znan, saj se je še dvema desnima parlamentarcema dogodilo, da nista bila v Ljubljani tistega večera, ko nihče ni pričakoval zaključka in volitev.
Pa v najboljšem primeru prisotnosti bi resolucija ne bila sprejeta, kajti levica gotovo ne bi v tem primeru pustila, da se glasovanja vzdržita Pucko in še en član LDS.
Resnično, da je levica vse to dejanje zmanimpulirala in prefinjeno organizirala konec debate in volitve, ko je zvedela, da Peterleta ni v Ljubljani. Je pa tudi res, da desni poslanci niso tako izkušeni in namazani z vsemi žavbami" kot levi po 50-letih nemoralne tradicije.
TD
Podobnik, Drnovšek
Gaber
in
Predsednik SLS Marjan Podobnik je 10. decembra v zvezi z zapleti ob podaljšanju mandata Nacionalnega kurikularne-ga sveta (NKS - skrbi za šolske programe) poudaril, da je edina zahteva stranke imenovanje novega NKS. Čeprav sta s koalicijsko partnerico LDS usklajevali o vsebinskih vprašanjih šolske prenove in o kadrovski sestavi NKS še pred iztekom prvega mandata NKS, pa je temu kar sam minister za šolstvo Slavko Gaber mandat podaljšal in tako kršil koalicijsko pogodbo.
V skladu s koalicijsko pogodbo lahko vlada potrjuje samo usklajen predlog obeh strank. SLS se po Podobnikovih besedah zaveda pomena stabilnosti vlade, vendar ne more in ne bo privolila v kršenje koalicijske pogodbe. Izrazil je upanje, da bosta koalicijski partnerici našli skupen jezik o imenovanju novega NKS, čeprav koalicijska pogajanja ne kažejo najboljše.
Drnovšek pa je dejal, da „ni bilo nobene kršitve koalicijske pogodbe ter da je zadevo potrebno rešiti mirno, z upoštevanjem strokovnih argumentov in ne na račun kratkoročnega političnega prerivanja". Po Drnovškovih besedah je minister za šolstvo Slavko Gaber predlagal rešitev v skladu s svojimi pristojnostmi. Koalicija se bo po Drnovškovih besedah o tej zadevi še naprej dogovarjala, saj ni bilo dokončne uskladitve.
nekdanje Jugoslavije niso prinesla napredka. Jugoslovanska delegacija se je zadnji dan vrnila na staro stališče »trmastega vztrajanja pri 'kontinuiteti' in trditvi, da je ZRJ (Zvezna Republika Jugoslavija, t.j. Srbija in Črna Gora) edina naslednica".
o
m
Vidiš, Matilda, to pa že sodi na področje fizike: še tako nepomemben gaber lahko razkolje najtrdnejšo skalo...
osnovi potrditev tudi na parlamentarni skupščini sveta Evrope, na kateri je resolucija, v kateri je parlamentarna skupščina jasno opredelila odnos do odprave posledic totalitarizma tam, kjer je bil.
Torej mi smo prepričani, da je treba za naše politično in še kakšno zdravje reči jasen ne in to formalen ne temu, kar se je napačnega godilo v tistih časih. Mi ne moremo pristajati, da so bile samo napake, stranpoti, deviacije in podobne zadeve. Mi moramo jasno povedati, da so bila dejstva, ki zaslužijo obravnavo in ki zaslužijo tako obravnavo, da bomo govorili tudi o odgovornosti.
Ključna nesreča teh desetletij je ta, da se je izgubil pojem odgovornosti in tudi pojem krivde, čeprav vprašanja krivde ne —"j voljenih zastopnikov ljudstva, da se	rešuje ta resolucija, ampak to povem za
“Predeli do tega na način, kot so se opre-	kontekst. V tej resoluciji mi ligitimiramo
elili drugi narodi oziroma druge države,	tudi odpor proti revoluciji, proti komuniz-
* so se odpovedale totalitarizmu. Upora-	mu, kot nasilnemu sistemu, in se oprede-
1 * srno pristop, ki je drugje prestal usta-	ljujemo do žrtev totalitarizma, ki so vred-
ne časti in moralnega zadoščenja. Jaz sem prepričan, da delamo s to resolucijo tisto, kar nam kot civiliziranemu in kultiviranemu narodu pristoji. Žal mi je, da se to dogaja relativno pozno, ampak za te stvari, bom rekel, ni nikoli prepozno.
Predlagam, da si vzamemo za to toliko časa, da bomo lahko razčistili vprašanja, ki se bodo komu pojavila. Verjamem, da bo prišlo do ?elo različnih mnenj, verjamem, da bi kdo ponovno zastopal čudno misel, da je več resnic, več pogledov na resnico, več pogledov na dejstvo. Resnica o dejstvu pa je seveda ena sama. Kako gledamo na neko stvar, je seveda naša možnost oziroma naša pravica, medtem ko dejstvo pa je samo eno.
Tudi tukaj je šlo večkrat v teh časih za demagogijo. Torej kot sopredlagatelj predlagam, da bi se pogovarjali o tem, kar je predmet resolucije, ki vzpostavlja nek formalen odnos do tega, kar se je nesrečnega, brezpravnega, napačnega ali zločinskega godilo na Slovenskem, da tako z izjavo oziroma s to resolucijo na nek način končamo dobo, ki nas je zaznamovala z res nepotrebnimi delitvami, s trpljenjem, s posledicami, na katere tudi ta parlament bistveno ne bo mogel vplivati, kajti kar se je zgodilo tem, ki ne živijo več ali njihovim bližnjim, tega nobena resolucija ne more
rešiti. Lahko pa mi rešujemo kot odgovorni predstavniki naših ljudi čast te hiše in se nehamo delati, kot da je bilo na Slovenskem od leta 1942, ko je partija vzela stvari v roke, vse v redu. Ni bilo v redu. Veliko stvari ni bilo v redu in če bomo sprejeli to ali spremenjeno deklaracijo oziroma resolucijo, ki pa mora bistvene elemente ohraniti, se bomo pridružili tistim, ki so iz etične in politične potrebe opravili dejanja, ki so neobhodna, če se hočemo priključiti tistim, ki se jim želimo priključiti, naj gre za Evropsko zvezo ali Nato. Tukaj nalašč nisem našteval vseh držav, ki so to že storile, ker ste to lahko že brali oziroma to veste. Če bo pa potrebno, bom seveda navajal tudi te, ki so se za to že odločile.
Zgodovinski uvod sem dal pa zato, ker mislim, da je prav, da vidimo to v tem kontekstu, da vidimo prave vire tega, kar nas še danes deli in da na nek način razčistimo s to zadevo, čeprav vem, da to ne bo in ni zgodovinski simpozij, ampak ker so nas doslej - in se to še dogaja v naših šolah - učili o zgodovini na podlagi falsifikatov, torej dokler se to dogaja, moramo za resnico kot resnicoljubni ljudje govoriti in prav je, da tako slovenski par- ^ lamentarci govorimo.
Konec
Slovencem v Italiji ni olajšano
Deželni svet Furlanije-Julijske krajine je pri obravnavi reforme volilnega zakona 12. decembra zavrnil vse predloge, ki bi zagotovili ali olajšali izvolitev predstavnikov slovenske manjšine v deželni svet.
Slovenska skupnost meni, da se je z zavrnitvijo vseh teh predlogov dežela Fur-lanija-Julijska še bolj oddaljila od modernega pojmovanja zaščite manjšine, ki se že uveljavlja drugod po Italiji in Evropi. V Italiji namreč veljajo posebne ustavne ali volilne norme, ki zagotavljajo ali pa vsaj olajšajo vstop predstavnikov ladinske manjšine v pokrajinski svet Avtonomne pokrajine Bočen, nemško govoreči skupnosti VValser v deželni svet Avtonomne
dežele Aoste in francoski manjšini iz Aoste v italijanski parlament, prav tako pa je tudi italijanski in madžarski manjšini v Sloveniji zagotovljena zastopanost v izvoljenih telesih.
Slovenska skupnost tudi ugotavlja, da so njena stališča in predloge v deželnem svetu zagovarjali predstavniki italijanske ljudske stranke, dokaj dosledno pa so jih podprli tudi predstavniki Demokratične stranke levice. Stranka komunistične prenove pa je podobno kot Zeleni pristala le na tiste predloge, ki so v skladu z vključevanjem Slovencev v vsedržavne (seveda italijanske) stranke, vse ostale politične sile, vključno s Severno ligo, pa predlogov manjšine niso podprle.
Podelitev Zlatega sv. Justa arhitektu Borisu Podrecci
V dvorani občinskega sveta v Trstu so
12.	decembra podelili nagrado Zlati sv. Just tržaškemu slovenskemu arhitektu Borisu Podrecci. Kipec podeljuje vsako leto Združenje kronistov Julijske krajine skupaj s Tržaško hranilnico.
Tržaški župan Riccardo Illy je v obrazložitev nagrade dejal/ da je prvi razlog, da arhitekt Podrecca združuje v svoji osebi srednjeevropskost tržaškega mesta. Drugi razlog pa je v tem, da gre nagrada arhitektu v času, ko se Trst pripravlja na izvajanje velikih načrtov arhitektonske narave; kot je denimo obnova stare mestne četrti in preobrazba starega pristanišča.
DR. ANDREJ BAJUK
Nagrajeni Podrecca je v svojem govoru med drugim dejal, da Trst nima še konkretnega načrta za arhitektonsko revitalizacijo. V tem smislu je poudaril potrebo po določeni arhitektonski emocionalnosti. Tržaško mesto bi si moralo izdelati novo podobo, ki bi bila primerna za kakovost, ki jo že nudi. Trst je zanj simbolično mesto za raznolikost in različnost.
Kot je na koncu dejal nagrajenec Podrecca, nagrado Zlati sv. Just posveča številnim znanim in manj znanim osebnostim, s pomočjo katerih se je izoblikoval, od Avgusta Černigoja do Bruna Pincherleja in drugih.
(4)
Slovenija v evropskih integracijskih tokovih
Očitno pravna varnost ni neka dobrina, ki samo vpliva na odločitev tujih investitorjev, marveč predvsem na .odločitev lastnih ljudi, posameznikov in podjetij. In ravno zaradi tega zahteva največjo pozornost.
Poleg uvajanja novih in jasnih „ pravil igre" je torej prav tako nujno potrebno, da se prične proces resnične lustracije naše zakonodaje, saj mora kot tista, o kateri razpravlja Andraž Zidar, vsebovati dva povezana elementa očiščevanja: na institucionalni ravni gre za očiščevalno delo pravnega sistema ter med posamezniki in podjetji za očiščevanje podedovane ter marsikje še vedno prevladujoče mentalitete dušljive podrejenosti samovoljnim odločitvam „od zgoraj". Dosedanji pristop naključnega tavanja brez vseobsežnega načrta ter brez resničnega prizadevanja vladnih struktur je očitno nezadostna. Gre namreč za sistematične preglede, čigar namen je neusmiljeno poenostavljanje ali pa neposredna ukinitev zakonov, raznih predpisov in pravil, regulacijskih odločb, licenc in postopkov, ki ovirajo zasebno iniciativo in niso združljivi s principi tržnega gospodarstva ter istočasno ustvarjajo možnosti neupravičenih zaslužkov in korupcije med birokrati, ki upravljajo te umetno zgrajene monopolne pozicije. Skupno z uvajanjem sodobne zakonodaje je korenito odpravljanje vseh teh nesmiselnih ovir ključna naloga države: ustvariti pravno in regulacijsko okolje, ki bo očitno brez „fige v žepu" računalo na odgovorno fcasebno inidtivo, to se pravi na ustvarjalnost, iznajdljivost in marljivost vseh Slo-
venk in Slovencev.
Nujno preosnovanje države in njene vloge pa mora tudi vključiti njeno razsežnost in kar je s tem močno povezano, njeno globalno ceno družbi in gospodarstvu. Inercija na tem področju bi bila usodna za naše gospodarstvo. Odhodki v konsolidirani bilanci javnega financiranja, vključivši- socialni transferi, bodo letos prav gotovo presegli lanskih skorajšnjih 46% DP, kar nas približuje povprečju vzhodnoevropskih držav in nas istočasno uvršča še večino nad 50 % višje od nivoja v ZD. Nujno potrebno je, da pregledamo celotno javno porabo in skušamo najti odgovor na vprašanje: kaj država dela, kakšna je njena učinkovitost, kje jo je očitno preveč in na katerih področjih potrebujmo njeno udejstvovanje. Saj prej ali slej bomo morali razumeti, de je sedanji položaj dolgoročno nevzdržljiv.
In s tem ne mislim samo ne očitno nevzdržljivost pokojninskega sistema, katerega izgleda se bomo končno le lotili. Pri tem moramo jasno imeti pred očmi, da trajna učinkovitost katerekoli od možnih korenitih sprememb tega sistema neizogibno zahteva odločni napredek na področjih, o katerih smo deloma danes že govorili, kot so na primer uvedba in uveljavljanje učinkovite regulative, ki bo zagotavljala finančno verodostojnost pokoj-' ninskih skladov, spodbujala konkurenčnost med skladi in splošno rast finančnega sistema ter dosegla potrebno stopnjo splošne kredibilnosti; nadaljnjo temeljito zniževanje inflacije, ki naj bi spremenila
Un encuentro para lo que vendra
Con ese nombre se llevo a la pasarela del Centro Cultural Recoleta creaciones de estu-diantes de las universidades de Ljubljana, Eslovenia, y de Buenos Aires. La intencionfue intercambiar experiencias e integral■ formas de expresion.
Segun el diario „La Nacion", la sorpresa mayor estuvo en las tablas; en pasadas alter-nadas, alrededor de veinte alumnos presenta-ron modelos de hombre y mujer. Del conjunto, los eslovenos demostraron mas solidez en el manejo de texturas y en los diseiios armonicos,
sin pretensiones.
El diseno local tuvo puntos a favor en el concepto de producto, de ropa masiva y co-mercial. En este sentido, el denim siiyio para innovar en pantalones con cierres y broches laterales. „La experiencia fue positiva, aunqut note una mayor inquietud en los chicos de Eslovenia. No hubo premio. Y es el premio d que mueve a los estudiantes argentinos”, contents Evelyn Bendjeskov, profesora de I» UBA. De todos modos, fue una fiesta de la confraternidad v de la moda.
'	v»	J;
« a-
NEKDAJ SMO PISALI,..
Brezdomci so našli nov dom v Argentini
JANEZ HLADNIK - „Koledar Svobodne Slovenije 1949"
Čudne štorije so tiste čase krožile po Villa Devoto in po Paternalu. Nekdo, tako so pripovedovali, je šel v hotel povabit te ljudi na vrček piva. Namesto v gostilno jih je zapeljal v zasedo, kjer so jih „tako nabunkali...", kar prste si je obliznil pripovedovalec... Toda začeli so se vse bolj bližati taki, ki so imeli resnično željo zvedeti resnico o stanju doma.
Gonja proti beguncem je bila na višku lani septembra meseca. Toda dogajalo se je, da so se večinoma le javno bali družiti z novodošlimi, zasebno so se pa stiki čim dalje bolj množili. Grožnje, ki so imele namen ustrahovati slovenski javnost, so našle pri mnogih že zasmeh - in slednjič je prišlo do tega, da so naši fantje lahko stopili že v katero koli gostilno in lepo zapeli, ne da bi slišali žal besedo. Naštel bi lahko lepo vrsto imen dobrih mož in žena, ki so novodošlim šli na roke, a nočem, da bi komu zato svojce doma preganjali.
Ko je 15. septembra - po priključitvi cone A Jugoslaviji - začela deževati od dofna pošta, ki je porazno vplivala na
dolgoročna pričakovanja na tem področju in ustvarila potrebno zaupanje, kar pa je končno odvisno od kredibilnosti tako monetarne kot fiskalne politike. To se pravi, brez pravne države, brez pravne varnosti in nadaljnjih strukturalnih reform je brezsmiselno pričakovati neizogibno potrebno učinkovitost pokojninske reforme. In v tem je bistvo dolgoročne nevzdržljivosti sedanjega položaja.
Tak temeljit pregled celotne javne uporabe, ki mora nujno vsebovati novo opredelitev državnih poslov, je neizvedljiv brez jasne vizije o naši bodočnosti kot človeška družba, kot narodna in končno tudi kot njima podrejeno narodno gospodarstvo. Čeravno se zavedam, da mora tak pregled vključiti vsa področja, od zdravstva, vzdrževanja okolja, pravosodja in tudi - brez sramu - obdrževanja naše svete zemlje, bi rad danes kot nadaljnji primer, za kaj pravzaprav gre, poleg preosnovanja države omenil samo dve področji, ki v moji oceni zahtevata v današnjem že opisanem nacionalnem in mednarodnem kontekstu prednostno pozornost. In to je področje vzgoje po eni strani ter ustvarjanje novih možnosti vsem Slovenkam in Slovencem na gospodarskem področju, ki pa tudi vključuje preobrazbo našega finančnega sistema.
V sklopu s spremembami, s katerimi se sooča Slovenija, bo za naše preživetje znanje vedno bolj potrebno in odločujoče. Sodobno gospodarstvo bo vedno bolj temeljilo na umetno spodbujeni uporabi možganske materije ter izpostavljeno naraščujoči konkurenčnosti. Torej vzgoja ter izobraževanje zahtevata največjo pozornost, saj vse bolj postaja tudi jasno, da obstaja korelacija med gospodarskim uspehom in izobraževanjem. Londonski The Economist je v aprilu letos objavil rezultat raziskave o znanju matematike in naravoslovnih znanosti med trinajstletnimi
partizansko navdušenje, in so se istočasno oglašali prvi povratniki iz Jugoslavija so se začele strjene vrste tukajšnjih zagovornikov Titove Jugoslavije razhajati in pod nesmiselno krilatico "sedaj pa jaZ nikomur več ne verjamem", je prišel do izraza razkroj enotne fronte proti begun-cem.
Sedaj se vsem dobro mislečim oči odpirajo. Zato pa sedaj tudi nikomur ni več mar, kaj bodo rekli fanatiki. Ogromna večina starih Slovencev je novim dala roko v pozdrav in pomoč: tako je zasut umetni prepad, ki ga je komunistična propaganda skušala držati. Mnogi novodošli so našli stanovanje v hišah starih Slovencev; mnogi stari rojaki so preskrbeli stanovanje in delo novim in ni daleč dan, ko bo prišlo tudi do sodelovanja na prosvetnem in kulturnem polju.
Tako, se mnogi stari Slovenci danes radujejo prihoda novih rojakov, ki so pri' nesli svežega in zdravega slovenskega _ duha in bodo vlili novo narodno življenje slovenski koloniji v Argentini.
otroci v 41 državah. Z legitimnim ponosom smo brali, da so se na področju matematike slovenski otroci uvrstili daleč nad povprečjem, skupno s Holandci na 9-mestu; še bolj pa na področju naravoslovnih znanosti, v katerem so dosgli 6. mesto, ponovno s Holandci. Enostavno bi se lahko drug drugemu čestitali in zaključili/ da je vse v redu.
A vendar, Svetovna banka je objavila obširnejšo raziskavo, v kateri so preverjali poznavanje dejstev iz matematike in naravoslovnih znanosti, znanje uporabe teh zakonitosti in končno uspešnost uporabe tega znanja v nepričakovanih okoliščinah/ torej pri kreativnem reševanju problemov-Raziskava je bile narejena med otroci v 19 državah. Slovenski otroci so se pri pozna' vanju osnovnih zakonitosti dobro odrezali, bili so na drugem mestu za Madžarsko/ medtem ko so bili otroci nekdanje Sovjets-ke zveze na tretjem mestu. A že pri pre' verjanju znanja glede uporabe te zakonitosti se je pojavil padec vseh bivših komunističnih držav in vzpon otrok zap3' dnega sveta. Slovenci so bili še slabs6 uvrščeni, saj so jih prehiteli ne samo otroci z Madžarske in držav nekdanje Sovjetske zveze, marveč tudi Britanci in Izraelci' Glede reševanja problemov pa se je pokazala slaba usposobljenost slovenskih otrok in tudi z Madžarske in bivše Sovjetske zveze, saj so vsi zaostali za Izraelci, Kanadčani, Francozi in Britanci. Zanimivost te raziskave je v tem, da so otroci bivših komunističnih držav očitno izkazali pred' nost nad drugimi, kar se tiče poznanja dejstev, očitno pa se je tudi izkazala bistvena šibkost na področju uporabe zganja in prav posebno v nepričakovanih okoliščinah. Moram še omeniti, da je „pa' dec" slovenskih otrok v tej raziskavi največji.
Nadaljevanje prihodnji'
t
SVOBODNA SLOVENIJA * ..........
NOVICE IZ SLOVENIJE ££ SLOVENCI V ARGENTINI
LJUBLJANA - V foyerju SNG Drame v Ljubljani so odkrili doprsni kip slovenske igralke Duše Počkaj. Kip je ,delo akad. kiparja Boštjana Putriha, ki je med drugim tudi avtor doprsnega kipa župana Ivana Hribarja pred Univerzitetno palačo ter Hnžgarja in Plečnika na trnovski cerkvi.
LJUBLJANA - Založba Slovenska knjiga je v zbirki Monumenta slovenica izdala Popolni faksimile prve slovenske bibliografije Register und summarischer Innhalt Register in kratka vsebina slovenskih knjig, ki jih je Primož Trubar dal natisniti ^o leta 1561. Omenjeni register je prva slovenska bibliografska ali literarnozgodovinska publikacija ter peta do takrat izdana evropska bibliografija sploh.
LJUBLJANA - Seizmografi Observato-nja na Golovcu so 13. decembra zjutraj ob 02.28 zaznali šibek potresni sunek iz oddaljenosti 65 kilometrov zahodno od Ljubljane. Epicenter potresa je bil na območju Lokovca, vzhodno od Banjščic, njegova lokalna magnituda pa je bila 2,6. Po prvih Podatkih so potres čutili posamezni prebivalci Vojskega in okoliških krajev.
KRANJ - Ameriški Goodyear in kranjska Sava sta podpisala pogodbo o skupnih družbah za izdelavo avtomobilskih pnevmatik in gumenih tehničnih izdelkov. Go-°dyear ima 60-odstotni delež v skupni družbi za proizvodnjo in prodajo pnevma-' njegov delež pri družbi za izdelavo in Prodajo tehnično gumenih izdelkov pa je kar 75-odstoten. Skupna naložba znaša skoraj 120 milijonov ameriških dolarje^. Naložba Goodyearja v Sloveniji je druga največja tega podjetja v Evropi in največja arneriška naložba na slovenskih tleh.
LJUBLJANA - V Muzeju novejše zgodovine se je s predavanjem dr. Nevenke *roha z naslovom Primorska duhovščina lri njen odnos do novih slovenskih meja, °nčal cikel predavanj, ki je sicer potekal v °kviru praznovanj 50-obletnice priključi-tVe Primorske k Sloveniji. V omenjenem muzeju sta doslej že predavala dva sionska zgodovinarja, ki sta s predstavljenimi predavanji septembra letos sodelova-a na znanstvenem posvetovanju v Kopru Novi Gorici ob 50-letnici priključitve r'morske k Sloveniji.
LJUBLJANA - V prostorih Društva sionskih pisateljev v Ljubljani so predstavi-1^monografijo TIGR Mire Cenčič, ki jo je v jj irki Premiki izdala Založba Mladinska Bga. Monografija s podnaslovom „S/o-pod Italijo in TIGR na okopih v boju za narodni obstoj. Kras in Vipavska dolina'' je l1aipopolnejše knjižnje delo o gibanju pri-m°rskih Slovencev, zbranih v organizaciji L’R, pred drugo svetovno vojno na ob-mo«)u Krasa in Vipavska doline. V knjigi .. natančno popisane vse akcije organiza-Cl)e 'n zabeleženi vsi sodelujoči, hkrati z ®P>som italijanskega terorja in etničnega enja med Slovenci. Knjiga tudi podrob-... °bravnava razmere Slovencev pod Ita-)° pred vojno in po njej ter usodo tigrov-Cev Po vojni in njihovo vlogo med njo.
• LJUBLJANA - Predsednik vlade dr. ar>ez Drnovšek je 15. t.m,na Brdu priredil mlbožični sprejem vsem veleposla-°m in šefom misij v Ljubljani. V njiho-
vetti
*"«11
'rnenu se mu je zahvalil dekan zbora
Cll msgr. Farhat (glej sliko).
LJUBLJANA - Glasbenonarodopisni inštitut in Založba Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU sta izdala zgoščenko Slovenske ljudske pesmi II (Pripovedne pesmi z legendarno vsebino), po plošči s posnetki junaških, zgodovinskih, bajeslovnih in pravljičnih pripovednih pesmi drugo od skupno štirih načrtovanih zgoščenk, ki spremljajo tovrstno knjižno zbirko Slovenske matice.
LJUBLJANA - Banka Slovenije je izročila v obtok in prodajo priložnostne kovance, izdane ob 250-letnici rojstva Žiga Zoisa. Priložnostni kovanci so zlatnik, srebrnik in tečajni kovanec. Vsi priložnostni kovanci so zakonito plačilno sredstvo v višini nominalne vrednosti, ki je označena na kovancih. Nominalna vrednost zlatnika je 5000 tolarjev, prodajna cena pa 24.000 tolarjev. Nominalna vrednost srebrnika je 500 tolarjev, prodajna cena pa 2400 tolarjev. Tečajni kovanec iz zlitine bakra, cinka in niklja je vreden 5 tolarjev.
LJUBLJANA - Globalni cilj Unesca je, da države za izobraževanje letno namenijo 6% bruto domačega proizvoda. Slovenija se je temu cilju že zelo približala, zato je treba izreči vso pohvalo, je na novinarski konferenci ob koncu tridnevnega obiska v Sloveniji poudaril generalni direktor Unesca Federico Mayor. Skupni projekti potekajo na področjih boja proti aidsu, mamilom in izobraževanja odraslih.
SLOVENIJA IN ŠPORT
STOCKHOLM, Švedska - Na evropskem prvenstvu v jiu-jitsu se je od Slovencev najbolje odrezal Metod Jerman, ki je v športnih borbah v kategoriji do 62 kg osvojil 5. mesto. Tilen Oštir v kategoriji do 72, in Marko Kranjc do 82 kg sta bila 7., v duo sistemu med mešanimi pari pa sta Melita Šinkovec in Grega Novak osvojila 6. mesto. Petra Strnad je v kategoriji do 68 kg osvojila 7. mesto, v duo sistemu pa sta bili Mojca Škof in Anita Strgar osmi.
LJUBLJANA - Po 17. krogu v prvi slovenski nogometni ligi je znan jesenski prvak. To so po današnjem uspehu v Ljubljani postali nogometaši Mure iz Murske Šobote, ki imajo tako pred zadnjim krogom neulovljivo prednost pred drugouvrščenim Primorjem iz Ajdovščine.
USTI, Slovaška - Mariborčana Bojan Fesel in Gordana Grandošek (Pingi) sta na evropskem pokalu v konkurenci 16 plesnih parov zasedla tretje mesto v kombinaciji desetih plesov. Fesel in Grandošek sta bila boljša v standardnih plesih, v tangu sta bila najboljša, v vseh latinskoameriških plesih pa sta bila tretja.
OESTERSUND, Švedska - Andreja Grašič je zmagovalka biatlonske tekme za svetovni pokal. Drugouvrščena švedinja Magdalena Forsberg je na 15-kilometrski razdalji za 26-letno Tržičanko zaostala za
27.5 sekunde, Ukrajinka Olena Petrova pa
35.5 sekunde. Moško tekmo je dobil Norvežan Sylvest Glimsdal, prve točke pa je Sloveniji pritekel 32-letni Mariborčan Sašo Grajf, ki je zasedel 18. mesto. Grašičeva na tej preiskušnji ni imela enakovredne tekmice. Po drugem streljanju je Grašičeva sicer nekoliko zaostala, ker je nastreljala minuto pribitka, vendar je preostali dve streljanji ponovno opravila brez napake in se zavihtela na prvo mesto. To je že tretja zmaga Grašičeve po slavjih v Osrbliju (’96) in Nozavva Onsenu ('97). Vse tri zmage je dosegla na 15-kilometrski razdalji.
PIANCAVALLO, Italija - Urška Hrovat je osvojila 3. mesto na slalomu za evropski pokal. Uspešna je bila tudi Nataša Bokal, ki je zasedla 5. mesto. Hrovatova je po dveh tekmah za evropski pokal na drugem mestu s 140 točkami.
NASTOP DOMŽALSKEGA KOMORNEGA ZBORA
Tudi v našem Domu smo imeli priliko ob polni dvorani dne 29. novembra prisostvovati nastopu Domžalskega komornega zbora, ki ga je bilo prijetno poslušati, saj so s svojim petjem navdušili slehernega poslušalca, preprostega, pa tudi zahtevnega prijatelja petja. Zbor sestavljajo predvsem pevsko dobro izvežbani pevci, zato zbor dosega kvaliteto, katero bi si marsikateri zbor želel doseči.
Veselo navdušenje in razpoloženje se je nato nadaljevalo pri skupni večerji. Ob citrah in kitari se je začel tudi ples, ki se je zavlekel že v jutranjo uro, ko so se navzoči začeli poslavljati in odhajati v volji, da si takih obiskov še želimo.
ZAKLJUČEK SLOVENSKE ŠOLE
Dne 7. decembra je bila k redni nedelj-ski službi božji vključena šolska maša ob zaključku šolskega leta, ki so jo vodili starši in učenci. Po maši pa šo pozamezne
učiteljice razdelile učencem letna spričevala, odhajajoči iz šole pa so dobili diplome o dovršenem šolskem tečaju. Katehet Franci Cukjati pa jim je dal na pot v življenje vzgojno knjigo in tople besede. Odhajajoči iz šole so nato dobili iz rok predsednika Doma Francija Korošca listino, da šo sprejeti v Dom kot člani mladostniki do 18. leta, ko lahko postanejo redni člani Doma.
Popoldne istega dne pa so učenci šole vprizorili igro „MiklaVževa delavnica" s petjem, ki jo je pripravila voditeljica šole Metka Slabe s pomočjo učiteljic, kot priprava prihoda sv. Miklavža. Igra je bila dobro podana, do izraza je prišla lepa izgovarjava. Kmalu po napovedani uri je pa le prišel sv. Miklavž v spremstvu angelov in parkeljnov. Po lepem nagovoru je sv. Miklavž začel razdeljevati darila tistim, ki so ga zares zaslužili. Prireditelji so v prihodu sv. Miklavža namesto neokusne šale bolj poudarjali vzgojni pomen Mikla-vževanja, kar je pravilno.
I.Ž.
JJ
Kar troje važnih dogodkov je doživela slovenska skupnost v Mendozi v razdobju nekaj dni. Najprej je prihitel na pastoralni obisk ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode, ki je imel v četrtek, 20. novembra birmo. V soboto 22. je dospel Domžalski komorni zbor. Isti dan zvečer je Luka Grintal slavil svojo 85 letnico v spremstvu vse mendoške skupnosti (več prihodnjič).
Koncert je bil že nekaj časa napovedan. Domžalski pevci so gostovali v Argentini pod pokroviteljstvom Izseljenskega društva Slovenija v svetu iz Ljubljane in osrednje organizacije Zedinjena Slovenija iz Buenos Airesa. Kot vsak obisk, ki iz domovine prihiti v Argentino, so tudi oni želeli spoznati Mendozo in zapeti rojakom pod Andi.
Dospeli so v soboto dopoldan, utrujeni od dolge poti, a veseli snidenja. V Domu sta jih v imenu Društva Slovencev sprejela Davorin Hirschegger in Anica Grintal. Ko so se nastanili in ogledali tudi mesto in okolico, (neizbežen je obisk trga „ Republike Slovenije", Marijine božje poti v Cha-llao in Cerro de la Gloria), so zvečer v Slovenskem domu na ulici Urquiza nastopili pred polno dvorano.
H koncertu se je zbralo res izredno število rojakov. S posebnim užitkom so sledili vsaki pesmi, ki so jih izvajali Domžalčank Druga za drugo so se vrstile najlepše narodne: „Slovenska dežela", ;,Oblaki so rdeči", „N'mav čez jizaro", „Oj, ta mlinar"; „So že rožce u hartelnu", „Čej so tiste stezice" in še toliko drugih iz čudovito sestavljenega programa. Milina in domotožje se je razlegalo iz pesmi in odmevalo v srcih starejših; mlajši so občudovali res kvalitetno izvajanje in prisluškovali odmevu daljne, komaj poznane domovine staršev; vsi pa so s ploskanjem nagradili zbor za vsako pesem posebej in na koncu z bučnim aplavzom dosegli še bogat dodatek izven programa.
Celoten koncert je bil za vse prisotne izredno doživetje, ki je rojakom seglo globoko v srce. Za lep večer se jim je zahvalil predsednik društva Davorin Hirschegger, ki je tudi poudaril važnost takih obiskov
iz domovine. Potem so bili vsi gostje povabljeni na prijateljsko večerjo v čast Luka Grintala.
Drugi dan so domžalski pevci nastopili tudi pri maši, ki jo vsako nedeljo daruje mendoški dušni pastir Jože Horn. Peli so Hajdnovo mašo in ji dodali še številne slovenske cerkvene pesmi, kar je gotovo poživilo bogoslužje in pobožnost rojakov.
Takoj po maši pa so se v spremstvu podpredsednika Društva Slovencev Jerneja Bajde odpeljali v gore, kjer so si ogledali
Nad. na 6. str.
Rojstvo: V družini Marka Trpina in Magde roj. Skvarča se je 6. decembra rqdila hčerka Marija Lucijana. Čestitamo!
Poroka: V cerkvi Marije Pomagaj sta se v petek, 12. decembra, poročila Janko Žnidaršič in Cvetka Pregelj. Za priče so bili njuni starši Janko Žnidaršič st. in Marinka roj. Vodnik ter Oskar Pregelj in Stanislava roj. Močnik; poročil pa ju je nevestin bratranec France Cukjati. Čestitamo!
Zlata poroka: V Brestavici v Sloveniji so obhajaj zlato poroko v cerkvi Lurške Marije Lojze Boh in Pavla Pegan iz Argentine ter Stefan Mlinarič in Frančiška Boh. Čestitamo!
Smrt: V San Martinu je 12. decembra umrl Milan Volčič (73).
Naj počiva v miru!
Novi diplomant: V četrtek, 11. decembra je prof. Ivan Vombergar končal študije na Instituto Superior de Arte del Teatro Colon in postal prvi absolvent kariere in dobil naslov „director y preparador de operas y coros". Čestitamo!
V tiskovni sklad Svobodne Slovenije
je Vinko Levstik iz Gorice daroval 50 DM v spomin svojemu pokojnemu poveljniku Stanislavu Budi. Najlepša hvala! *
Pagina 6	SVOBODNA	SLOVENIJA	Buenos	Aires,	18	Hc	diciembre	de	1997	—	Nfl	50
*
MALI OGLASI
ESLOVENIA LIBRE
ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bufano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo - Tel.: 651-2500 / 651-2335
TURIZEM
Tel. 441-1264 /1265
Letalske karte, rezerva ' hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO Na 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo PSIHOLOGINJA Lic. Marjana Volovšek, klinična psihologinja, za mladino in odrasle, družine in pare. Av. Luis Maria Campos 1544 - 3. nadstr. „12" - Tel.: 784-2290 ADVOKATI dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E" - Capital - Tel.: tel. in faks: 374-7991 in 476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2Q B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 VIDEO
Marjan Vivod - video posnetki, filmanje z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave. Padre Castaner 366 - (1708) Moron Tel.: 627-4242 - E-mail: vivodtine@overnet.com.ar FOTOGRAF Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga.
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Bs. As. - Tel./Fax: 656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme, Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Repiiblica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - C6rdoba 129 - Tel.: 755-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
OBVESTILA
PETEK, 19. decembra:
Srečanje mlajših zakonskih parov z mag. Stanislavom Hočevarjem ob 20. uri
v Slovenski hiši.
Zasedanje Konference za Argentino SSK ob 20. uri v Slovenski hiši. SOBOTA, 20. decembra:
„Božičnica" v priredbi Vincencijeve konference in Zveze slovenskih mater in žena ob 19. uri v Slovenski hiši.
Koncert okteta Ars ob 20.30 uri v Našem domu v San Justu. Vstopnina $ 2.-PONEDELJEK, 22. decembra: Adventni koncert (Ani Rode in dr.) ob 20.45 v moronski stolnici.
SREDA, 24. decembra:
Slovenska polnočnica v Slovenski hiši ob 23. uri.
SREDA, 31. decembra:
Silvestrovanje na Pristavi. •
Šolska kolonija
odide 27. decembra 1997 ob 20. uri izpred Slovenske hiše
Vsi udeleženci naj bodo ob 19. uri že v Slovenski hiši. Prosimo vse, ki niso še poravnali prve polovice plačila, naj to store čimpreje. Drugo polovico je treba plačati najkasneje do 22. decembra. Kdor še ni izpolnil zdravstvenih podatkov in dovoljenja za potovanje, naj to stori prej.
31. decembra 1997 bo vsakoletno
SILVESTROVANJE NA PRISTAVI
Ob 21.30 uri večerja Za prosto zabavo poskrbljeno!	Vas	pričakujemo!
Adventni koncert v moronski stolnici
22. decembra ob 20.45 uri
Sodelujejo: Cvetka Kopač, Ani Rode, Matija in Luka Debevec, Ivan Vombergar, gostje in otroci. Prisrčno vabljeni
SLOVENCI V ARGENTINI
3aoo čDoaOo
ZAKLJUČEK BALANTIČEVE ŠOLE, IGRA JURI MURI V AFRIKI PA ŠE SVETI MIKLAVŽ
Lep nedeljski popoldan je preživela skupnost Našega doma, ko so se otroci in starši zbrali 7. decembra na zaključno prireditev Balantičeve šole.
Pisan spored smo imeli, zelo skrbno pripravljen in živahen. Najprej so naši najmanjši zapeli kopico lepih pesmi; bilo je skoraj šestdeset otrok iz vrtca ter prvega in drugega razreda.
Sledila je igra Juri Muri v Afriki (igra o fantku, ki se ni maral kopati). Vsi navzoči so napeto sledili odvijanju zgodbe, ki nas je povedla v osrčje pestrega afriškega življenja. Tako so imeli priliko občudovati ogromnega slona, divjega leva, pa še žirafo, noja, zebro, opico in celo krokodila. Gledalci so dalje lahko občudovali zamorske plese in še nastop kapljic vode, ki so s svojim rajanjem umile Jurija Murija, da m
ffllocodoaii
Nad. s 5. str.
Predkordiljero in iz doline Uspallata občudovali andske velikane. Po kosilu v Villa Alpina so si ogledali še razne značilnosti doline in tudi sledove in potomce prvotnih naseljencev indijancev. Kar prehitro so se morali vrniti v mesto, kjer so po zakuski pri Bajdovih prisostvovali tudi koncertu štirih krajevnih zborov, med njimi slovenskega, ki je uspešno nastopil pred mendoško publiko in za svoje kvalitetno izvajanje tudi žel splošno priznanje.
Prišel je čas odhoda. Po prigrizku v domu so se Domžalčani pričeli poslavljati. Ni šlo ne brez petja ne brez rose v očeh. V pozni nedeljski noči kar niso mogle nehati doneti naše slovenske pesmi iz grl gostov, mendoških pevcev in vseh rojakov, ki so se številno zbrali. Končno je „Angelček varuh moj..." nakazal odhod. In vsi, tisti ki so ostali in oni, ki so odhajali, so si želeli ponovnega snidenja. Hvala enim in drugim. Kako izredna je moč slovenske pesmi!
ŽREBANJE
dveh letalskih vozovnic BUE - LJU - BUE
za vse imetnike KARTE SLOGA ($ 200.-navadne vloge) bo 6. januarja 1998. Zadnji čas za udeležbo je 30. december 1997. Ne zamudite zlate priložnosti! Nabavite si KARTO SLOGO, ki poleg žrebanja daje odlične usluge.
SLOGA DA VEC! V SLOGI JE MOČ!
Letošnje sestanke smo zaključile šele z novembrskim, kar ni običajno; to leto je bilo izjemno, saj so se bližale volitve za predsednika v Sloveniji in o teh in kar je s tem povezano, je na naše povabilo prišel g. inž. Jernej Dobovšek - predstavnik SKD za Argentino in Južno Ameriko. Z zanimanjem smo sledile govorjeni besedi, ki seveda bolj učinkuje kot pisana, o predvolilni dobi in možnih izidov, ki pa so danes že jasni. Tudi na razna vprašanja je rad odgovarjal, tako smo veliko pridobile glede političnega obzorja, ne samo za ta čas; tudi za pozneje. G. inž. Jerneju Dobovšku, smo zelo hvaležne, da se je odtegnil službenim obveznostim sredi tedna, gotovo na račun počitka. Se priporočamo za naslednje leto!
Vljudno se priporočamo tudi vsem rojakom in jim obveščamo, da so naše božič-
bil tako umazan.
Otroci Balantičeve šole so res prepričljivo nastopali. Vsak se je vživel v svojo vlogo in pokazal, da jim odrski nastop ne dela težav. K večjemu užitku je pripomogla scenografija, delo našega mojstra Toneta Oblaka in pridnih sodelavcev. Kostumi so bili izredni, za kar gre zahvala učiteljicam Danici Malovrh, Ivani Tekavec in Mirijam Oblak ter skrbnim mamicam pa tudi očkom. Tudi žabice so ob glasbi prof. Ivana Vombergarja in spremljavi Rock'n Polka s pesmijo poživljale to lepo igrico; vodile so jih Marta Selan, Anica Mehle in Marija Štrubelj, pri plesih pa sta sodelovala Ema Marušič in Jure Urbančič. Posebno priznanje mladi režiserki Nevenki Godec, kateri gre vsa zahvala za izborno izpeljavo igrice. Predstava bo vsem ostala še dolgo časa v prijetnem spominu.
Za zaključek šolskega leta je še voditeljica gdč. Angelca Klanšek vsem zbranim povedala lepe misli. Prav tako je otroke poslovil katehet Tone Bidovec z duhovno mislijo.
Ganljivo je bilo slovo, ki so ga pripravili osmošolci. Živahno opisovanje osebnih šolskih spominov in lepo rožno darilo staršem je bil prisrčen zaključek popoldneva.
Bližala se je že noč. Okrepčani s pecivom, ki so ga pripravile naše požrtvovalne mamice, smo pričakovali svetega Miklavža. Njegov prihod je bil zadnji prizor naše prireditve. Dospel je v zboru angelov in seveda nepogrešljivih parkeljev. Lepo je nagovoril in potem obdaroval vse otroke, ki so leto pridno preživeli.
Po tako veselo doživetem dnevu smo se vračali na domove. Seveda, najbolj srečni so bili otroci zaradi počitnic, ki bodo zanje pomenile zaslužen oddih po dolgem letu obiskovanja šole.
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421 e-mail: esloveniau@impsatl.com.ar e-mail: debeljak@pinos.com
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Sue. 7	FRANQUEOPAGADO Concesion N° 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesion N“ 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N“ 85,462	
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa $ 65; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 100 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
Čeke na ime „Eslovenia Libre" J)
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L
Eslados Unidos 425 - Tel/Fax: 307-1044 (1101) Buenos Aires - Argentina E-mail: vilko@ciudad.comuir
DRNOVŠEK SPET PODPREDSEDNIK LIBERALNE INTERNACIONALE
Na jubilejni 50. kongres Liberalne internacionale v Oxfordu, ki se ga je udeležilo več kot 500 delegatov z vsega sveta, so prišli tudi Slovenski liberalni demokrati/ čeprav nimajo nič skupnega z liberali ra-zen imena. Kongres je nagovoril tudi predsednik LDS Janez Drnovšek, ki je bil ponovno izvoljen za podpredsednika Liberalne internacionale.
UMRL SLIKAR STANISLAV RAPOtEC
V Sydneyu je 18. novembra v starosti 86 let umrl slovenski slikar Stanislav Ra' poteč. Po izobrazbi sicer ekonomist je drugo svetovno vojno preživel najprej v nemškem ujetništvu. Njtto se je naselil V Avstraliji. Rapotčevo delo kritiki označujejo kot abstraktni ekspresionizem, leta 1961 je prejel nagrado Blake, leta 1989 pa ga je britanska kraljica Elizabeta II. odlikovala 2 redom Avstralije za zasluge na umetniškem področju. Rapotec je razstavljal tudi v Parizu in New Yorku, od 1. 1976 pa je imel atelje tudi v Svečah na Koroškem.
ATLETA LETA
Atletska zveza Slovenije vsako let0 zaključi s podelitvijo priznanj najboljši111 atletom in atletinjam sezone. Letos so za atletinjo leta so razglasili Brigito Bukovec ki je bila četrta na svetovnem prvenstvu ih sedma na dvoranskem svetovnem prvenstvu. Za atleta leta pa so določili Gregorja Cankarja, ki je bil odličen tretji na Univer-ziadi, kjer je skočil 8,11 metrov.
ne vizitke na voljo po vseh Domovih al> odbornicah v prid dobrodelnem skladu. Naredile smo 60 živilskih paketov, k> bodo izraz, skromen dokaz pozornosti
bratom in sestram v stiski za praznik LJUBEZNI...
Vsem se zahvaljujemo za katero kol1
pomoč med letom in kličemo „nasvidenje/
v soboto, 20. decembra ob 19. uri na ’ božičnici!
Zveza.