74 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 PIRANSKA POPOTOVANJA V 15. STOLETJU FERDO GESTRIN Romanja v tako imenovane svete kraje v Palestini, posebno na Kristusov grob, in nato k posameznim cerkvam z znanimi patrociniji i in bogatimi relikvijami so že zgodaj v sred- j njem veku postala sestavni dei vsakdanjega; življenja, ki ga jie obvladala religija in cer- ; kev. Okoli leta 1000 so zlasti narasla roma- nja v Jeruzalem in druge, s krščanstvom po- vezane kraje v Palestini. V 11. in 12. sto- letju so se romanja v zahodni Evropi v zvezi" s klinijevskim reformnim gibanjem, z dvi- gom cerkve in papeža, s poglobitvijo verske- ga življenja in mistike, z novimi cerkvenimi redovi, a tudi s splošnim gospodarskim in družbenim razvojem še močnej,e uveljavlja- la. Križarske vojske so dale temu pojavu še nove spodbude.* V poznem srednjem veku so dobila romanja še nove motivne elemente, med drugim povezane tudi s spremembami mišljenja znotraj cerkve in krščanskega na- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 75 uka. Zlasti je bilo to povezano z nazorom o vicah, o odpustkih in o Mariji kot božji pri- prošnjici.2 Vsaj, že proti koncu visokega srednjega veka so romanja zajela tudi slovenske deže- le in so se romarji iz njih poslej usmerjali ne samo proti Italiji in zlasti Rimu, mar- več tudi v druge romarske kraje. V poznem srednjem veku vsekakor tudi v Jeruzalem, Santiago de Compostella (Kompostela), v Aa- chen in Köln (Kelmorajn).' Se v večji meri velja rečeno za mesta ob obali slovenske Is- tre; izjema v tej trditvi so verjetno obren- ski romarski kraji. Tako vsaj kažejo podatki za romarja v Piranu, predvsem iz poznega srednjega veka s težiščem na 15. stoletju, ki jih bo obravnavala ta razprava.* Po doslej znanih virih so v poznem sred- njem veku iz Pirana romali v naslednje ro- marske kraje: Rim,'^ Assisi,* Loreto,^ na Re- ko,^, v Santiago de Compostella v Galiciji na Pirenejjskem polotoku,' Recanati,!" Padovo,^' Staro goro pri Čedadu v Furlaniji,*^ Jeru- zalem,i3 Bari,"^ Gubbio,»« Oglej," Ljublja- no,i« k cerkvi sv. Kozme in Damijana pri Muljavi (?)" in na Dunaj.'s Relativno večino so pri tem imela roma- nja v Rim k cerkvam apostolov Petra in Pa- vla, sv. Janeza in k drugim bazilikam.^« S tem romanjem v Rim so slovenski in hrvat- ski romarji že pred letom 1441 imeli v mestu svojo bratovščino. Leta 1441 je bratovščino vodil duhovnik-puščavnik Hieronim dz Ptu- ja (Jeronimus de Petovia pauper heremita).^» Leta 1453 pa je papež Nikolaj V. v poseb- ni buli dovolil slovenskim in hrvatskim romarjem, da so v Rimu ustanoviM svoje go- stišče sv. Hieronima in prekrstili cerkev sv. Marine v cerkev sv. Hieronima.^' Absolutno večino pa so imeli v Piranu romanja v kra- je z znanimi Marijinimi cerkvami: v Assisi, kamor so v obravnavanem času šla le štiri romanja k cerkvi sv. Frančiška, v Loreto, Recanati, na Reko in na Staro goro pri Čeda- du. Nekaj več romanj je pritegnila še cer- kev sv. Jakoba v Komposteli, sicer pa so dru- gi zgoraj omenjeni romarski kraji zastopani pri romarjih iz Pirana le s po nekaj oziroma s posameznimi romanji. Podatki, ki z njimi razpolagamo, dajo združeni v tabelo naslednjo podobo: Izbor krajev za romanj,a piranskih mešča- nov in prebivalcev je deloma povsem ra- zumljiv, saj je zajel vrsto znanih romarskih krajev tistega časa (Rim, Jeruzalem, Bari, Kompostela). Deloma pa ga je treba vezati na trenutno posebno čaščenje, na etnično ozi- roma pokrajinsko pripadnost in druge vzro- ke, kar velja za romanja v Loreto, Recanati, Kraj romanja 14. stoletje 15. stoletje prva druga polovica polovica Skupaj Rim 3 13 46 62 Assisi — 1 56 57 Loreto — — 35 35 Reka — 2 7 9 Kompostela 1 6 2 9 Recanati — — 8 8 Padova — — 3 3 Stara Gora — 1 2 3 Jeruzalem — 1 1 2 Bari — 1 — 1 Gubbio 1 — — 1 Ljubljana — — 1 1 Dunaj (Viena) — — 1 1 Oglej — — 1 1 Sv. Kozma in Damijan — — 1 1 Skupaj 5 25 164 194 Assisi, Staro goro. Reko, Ljubljano, k cerkvi sv. Kozme in Damijana ter na Dunaj. Ro- manja v piransko kopno zaledje so bila v ve- liki meri pogojena z gospodarskimi in etni- čnimi povezavami slovenskega ozemlja s Pi- ranom. Romanja na Reko, Loreto, in druge kraje Marij(inih romarskih cerkva so bili na eni strani tesno vezani na legendo o prenosu Marijine podobe iz Trsata nad Reko v Lore- to, še bolj pa v zvezi z njenim kultom kot priprošnjice pri bogu pri odpuščanju gre- hov in trpljenja v vicah. Zato niso romali sa- mo v zgoraj imenovana kraja, marveč tudi v Recanati, kjer so zgradili zvest posnetek »sve- te hiše« iz Loreta. Zato so masovno romali v Assisi k cerkvi Marije Angelske (Sancta Ma- ria de Angelis) in ne k sv. Frančišku. Zato je romanje k tem cerkvam v drugi polovici 15. stoletja tako zelo naraslo, kar je bilo v skladu s splošnim širjenjem mita o vicah, z mišlje- njem o »lepi« smrti in odpustkih. Seveda so romanja iz Pirana v italij^anske romarske kraje pogojevale tudi gospodarske in kultur- ne medsebojne povezave. Na romanje so hodili ali posamezniki sa- mi22 ali pa so v ta namen dali sredstva in so zanje romali drugi,^^ seveda za plačilo. Raz- merje se je tako v prvi kakor tudi v drugi polovici 15. stoletja odločno nagibalo v ko- rist druge oblike romanja. Med vsemi zna- nimi primeri romanj jih odpade na romanja posameznikov samih le kakih 9 "/o, a od tega večinoma le pri romanju v Rim, Kompositelo in Jeruzalem, z veliko tendenco padanja pro- ti koncu 15. stoletja ( v prvi polovici je raz- , 76 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 merje okoli 35 "/o : 55*/o, a v drugi polovici 5,5 "/o : 94,5 */o v korist druge oblike roman- ja), kar je bUo povsem v skladu s splošnimi, že omenjenimi spremembami verskega mi- šljenja znotraj katoliške cerkve. Vzroki za romanje, vezani na versko čust- vovanje, so bili v tem obdobju predvsem na- slednji: Največkrat omenjen vzrok za roma- nje je bila težnja posameznika za blagor nje- gove duše, za duše njegovih najbližjih sorod- nikov, staršev, zakoncev, otrok, sester ali tu- di drugih ljudi.-" To pa je pomenilo pred- vsem to, da bi se duša rešila pogubljenja oziroma vic, ki so v poznosrednjeveški kato- liški verski miselnosti postale kot kraj »oči- ščenja« (purgatorium) grešne duše pred več- nim življenjem splošna spodbuda mističnemu čustvovanju. Posebej se omenja kot vzrok romanja, vendar praviloma v zvezi z blag- rom duše, tudi težnja po- odpuščanju gre- hov.^' Kot tretji vzrok pa se za romanje po- javlja zaobljuba, narejena iz kakršnegakoli motiva (za rešitev iz smrtne nevarnosti, za ozdravljeno bolezen, za srečno vrnitev itd.).^' Daleč največje število romanj je bilo v Pi- ranu VI tem obdobju pogojeno iz prvega vzroka, zavoljo česar je tudi razumljivo, da so vesti o njih le v testamentih. Med romarji oziroma tistimi, ki so roma- nje za blagor svoje duše ali za svoje sorod- nike o oporoki določili, to je, ukazali, da po- šljejo po njegovi smrti na romanje drugo ose- bo, so bile vse družbene plasti v Piranu. Med njimi so hili člani patricijskih, plemiških rodbin, ki so bile vrhnji družbeni razred in nosilke mestne samouprave.-' Taki so bili npr. Petrogna«^^ in »ser Facius Quondam ser Odorlici de Appolonio de Pirano«.^' Dalje pripadniki bogatega meščanstva in lastniki večjie zemljiške posesti, kot npr. Jo- hannes quondam ser Savarini. de Savarino, ki je ukazal v oporoki kar osem romanj v Assisi.'" Kar številni so bili obrtniki raznih zvrsti: krojači, krznarji, mlinarji, brivci, go- stilničarji.'* Prav tako pa se kot romarji ozi- roma kot nosilci romanja pojavljajo koloni in kmetje, ki so živeli na piranskem ozem- lju, in tudi najnižji sloji mestnega prebi- valstva, služabniki, hlapci.^- Romarji in testatorji, ki so romanja kot le- gat določali v oporokah, niso pripadali samo romanskemu etičnemu elementu v Piranu. Med njimi so bili tudi številni Slovani iz slo- venskih in hrvatskih dežel ter iz Bosne, ki so se sem doselili in bili meščani ter prebivalci Pirana ali pa so živeli na njegovem okolneni ozemlju. Iz slovenskih dežel se tako omenja- jo ljudje iz Murske Sobote iz Gornje- ga gradu (Gorina grad), Celj|a, Laškega (Las- co), Metlike, Novega mesita, Ljubljane, Sve- tega Križa, Socerba in Trsta. O njih govore podatki o ljudeh z vzdevki Krašovec (Crasa- uec)., Kragl (Cragli) in imeni Štefelk (Sfeti- co). Iz hrvatskih dežel pa so se tako vklju- čevali v romanje iz Pirana v zgoraj naštete kraje ljudje iz Dubrovnika, Splita, Sibenika, Zadra, Paga, Raba, Senja, Krka, Modruša, Blagajia, Krbave, Zrinja, Krastovice, Topus- kega, Ostrožca, Požege, Koprivnice, Virovi- tice, Krapine in Zagreba. Iz Bosne pa so bili Peter sin Dragoše iz Sane,'" Ivan, sin Štefana iz Bosne,''^ Jurij, sin Radina.s« Viri omenjajo še druge Slovane brez oznake kraja, od ko- der so se doselili v Piran in se ipovsme vklju- čili v njegovo življenje.'' Sem je verjetno šteti tudi krojaškega mojptra Andreja, sina Martina Vngarija,'^ ki je leta 1390 nameraval na romanje v Rim in je zato tedaj napravil oporoko. Osebno so se napotili v Rim Martin, sin Pavla iz Zadra, Nikolaj iz Zrinja, mojsiter Martin, sin Lovrenca iz Laškega (vsij po 1439), Peter Fortuna iz Zagreba (1458), Mi- hael, sin Martina iz Celja (1464), Gregor, sin Ivana iz Zrinja (1467), Kozma, sin Tomaža iz Senja (1468); v Loreto Milica, žena Šte- fana, sina Martina iz Blagaja (1463); v Kom- postelo pa Ivan, sin Štefana iz Bosne (1414), krznarski mojster Matej, sin Pavla iz Sibeni- ka (1434) in Fuip, sin Mateja iz Socerba (1444), a v Jeruzalem je šel krojaški mojster Peter, sin Andreja iz Virovitice (de Ueriti- za).ä' Sicer pa so vsi drugi meščani in prebi- valci slovanskega izvora v Piranu v oporokah določali romanja in dajali sredstva zanjie, ka- kor je bilo v tem času v mestu na splošno v veljavi. V večini primerov so na ta način ljudje v Piranu pošiljali na romanje le po enega člo- veka, ki naj bi šel v en romarski kraj. Toda bila so v oporokah tudi določila, ko je moral najeti romar iti na isti poti v dva in celo več romarskih krajev ali obiskati po več cer- kva.*" Prav tako pa niso bili redki primeri, ko je testator zapovedal poslati po dva,"' tri"- in več najetih romarjev v isti ali v ra- zlične romarske kraje oziroma cerkve. Tako je leta 1456 Ivan, sin Savarina de Savarino zapustil vse svoje premoženje ženi Sini pod pogojem, da pošlje zanj in za njegovega sina, za starše in prednike ter za vse, ki j,im je ostal dolžan, osem romarjev v Assisi."* Rok, kdaj je bilo treba tako določeno ro- manje opraviti, so v oporokah posebej do- ločUi. Le redko se je to zgodilo v istem le- tu, kakor je to določil Almerik Barbolei, me- ščan in prebivalec Umaga, ki pa je testament napravil v Piranu, kjer je bival, za romanje KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 77 V Rim in Assisi." Prav tako nii bil pogost rok enega leta; le v nekaj primerih, soi testatorji leta 1499 določili romanje v Rim in Assisi v času jubilejnega leta 1500. Tako je Lenart iz Ljublj,ane, ki je bil služabnik pri Frančiški de Adalpero, določil romanje v Rim za to leto."' Praviloma so romanje ipo določilu opravili šele po smrti testatorja. To se je zgodilo ali neposredno po njegovi smrti*" ali v nekaj le- tih po smrti*', lahko pa tudi šele po šestih in celo po osmih letih, kakor je določil Pavel, sin Valentina iz Senja, prebivalec Pirana, za romarje v Rim.*^ Včasih so obisk božje- potne cerkve podrobnejie opredelili, to velja zlasti za romanja k Marijinim cerkvam v času proščenja v mesecu avgustu.*' Le en- krat samkrat imamo tako določen čas za ro- manje v Rim, ki naj se opravi v času kva,- ter.5« Osebe, ki so za testatorjev dušni blagor romale, so le-ti sami positavljali v oporokah ali pa so to po njihovi smrti storili posebna, v oporoki imenovani komisarji, izpolnjeval- ci pokojnikove poslednje želje. Komisarjem so včasih tudi zapuščali del premoženja, zato pa naj bi poslali človeka na romanje. Tako je Magdalena, žena Gregorja iz Senja, pre- bivalca Pirana, zapustila komisarju Ivanu de Dardi hišo v četrti Misani s pogojem, da pla- ča vse legate in pošlje romarja v Rim.'"'' Ali pa so v oporoki dali komisarjem del premič- nin za prodajo, iz izkupička pa so bili dol- žni poslati romarja za dušo umrlega. Ivan iz Modruša, ki je ležal bolan v piranskem špitalu, je dal komisarjem v prodajo tri kra- ve in vola, z izkupičkom pa naj bi plačali najetega romarja zanj in za maše, ki hi se brale v Rimu.'^ Tako za romanje izbrane, na- jete osebe so verjetno imele vse zaupanje tes- tatorja oziroma komisarjev in so pripadale naj različen j šim poklicem; bile so dz vrst naj- bližjih sorodnikov, znancev, v enem primeru je bila to tudi ženska. Večkrat se omenjiajo kot taki romarji duhovniki in redovniki. Ta- ko je Jakob, sin Frančiška iz Zagreba in hla- pec pri Antoniju Guameriju iz Pirana leta 1466 določil za romanje v Rim duhovnika Mavra; Elizabeta, hči mojstra Karota Vitali- sa pa je leta 1490 izbrala enega meniha iz sa- mostana sv. Bernardina za romanje v Rim in 78 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 drugega za romanje v Assisi; mojster Niko- laj,, krojač iz Ljubljane in prebivalec Pira- na, pa je za romanje v Loreto imenoval svo- jega spovednika redovnika Frančiška (1476). Med sorodniki, ki so romali za testatorje, so bili res najbližji, mož, sin, brat,"'* a glede iz- bire drugih ljudi viri ne dajo motivov, ven- dar so morali biti to dobri znanci, ki jim v oporokah zapuščajo neprimičnine kot lega- te, a so zato dolžni poromati zanje.""' Stefan Frascha, sin Petra iz Zagreba lin prebivalec Pirana, pa je določil za romanje v Kompo- stelo svojo služabnico Stoj ko (Stoica).^" Na vprašanja, po katerih morskih in kop- nih EK>teh so romarji iz Pirana obiskovali ro- marske kraje, nam viri ne dajo odgovora. Pač pa moremo iz njih spoznati, kolikšna je bila cena za posamezna romanja oziroma ko- likšni so bili približni stroški zanje. Vse to je bilo seveda odvisno od razdaljie do kraja romanja pa tudi od tega, kdo je na romanje šel. Najdražja med zgoraj omenjenimi ro- manji so bila nedvomno romanja v Jeruza- lem in Kompostelo. Cena za romanje k sv. Jakobu v Galicijii je že leta 1413 bila 12 zlatih dukatov.^' Leta 1476 pa je Stefan, ime- novan Dardi vel di Pola, vnesel v svojo opo- roko legat za romanje v Kompostelo in je ukazal za izpolnitev legata prodati svojo dru- go hišo v Piranu.^8 2a ceno oziroma stroške romanja v Jeruzalem v doslej znanih virih nismo našli podatkov, vendar z gotovostjo lahko trdimo, da so bili še precej višji ka- kor za Kompostelo. Romanjie v Rim je stalo 30 in 50 liber malih denarjev oziroma med 5 in 7 zlatih dukatov. Jakob, sin Frančiška iz Zagreba, je dal duhovniku Mavru za ro- manje v Rim 50 liber denarjev že leta 1466, a skoraj trideset let pozneje je Tomaž, sin Jambreka iz Zagreba, plačal za romanje v Rim le 30 liber denarjev.^" 2e leta 1424 pa je kolon (laborator) Peter, sin Draguše iz do- Mne Sane, dal za romanjio sveto mesto 7 zlatih dukatov, a skoraj petdeset let pozneje Peter iz Zagreba le 5 zlatih dukatov.Nobe- nih podatkov nimamo, niti ne posrednih, za sklepanje, koliko so bili stroški oziroma ce- ne za romanje v Bari in Dunaj. Mogli bi le zelo približno reči, da so se morda gibali med 5 in 8 zlatimi dukati. Za romanje iz Pirana v Assisi je bilo treba plačati 4 zlate dukate, a tudi 5 zlatih dukatov, kakor za ro- manje v Rim."* Verjetno je približno toliko bila tudi cena za romanje v Gubbio. Za ro- manje v Loreto je bUo treba plačati 2 zlata dukata in enako vsoto tudi za pot v bližnji Recanati.*^ Približno enako visoko so bili stroški in cena za obisk Padove in Stare go- re pri Čedadu v Furlaniji. Romanje iz Pira- na na Reko k Mariji na Trsat (ecclesia s. Ma- ne de Flumine apud Castrum quod vocatur Tarzat) — verjetno po kopni poti — je te- stator j a oziroma obiskovalca stala 1 zlat du- kat ali 5 liber malih denarjiev.'* Približno toliko je verjetno stalo tudi romanje v Ljub- ljano, k cerkvi sv. Kozme in Damijana in v Oglej. Posamezniki, ki so določali za-se tudi po več romanj v različne kraje, so potroši- li za to kar precejšnje vsote denarja. Tako j,e po znanih podatkih npr. mojster Andrej, sin Pavla iz Ljubljane, meščan v Piranu, za romanje v Kompostelo, Loreto in Padovo do- ločil okoli 17 zlatih dukatov."* Na drugi strani pa so testatorji v oporokah na različne načine določali za romanje dele svojega premoženja kot legat ald pa zapu- ščali celo premoženje sorodniku s pogojem, da pošlje človeka ali več ljudi na romanJie za blagor zapustnikove duše. Tako je Facius, sin LMika de Appolonio iz Pirana zapustil pre- moženje ženi Mariji pod pogojem, da pošlje romarja v Loreto in Assisi, a drugega v Rim k sv. Pavlu ter sv. Janezu."^ Štefan iz Senja, prebivalec v Piranu, je zapustil za romanje v Loreto vinograd v kontrati Rescuto{?), kar bi še denarja ostalo, pa naj ga razdele re- vežem.«« Ana, žena gostilničarja Pavla, ki je bila morda z Reke, je mojstru Erazmu iz Pi- rana zapustila kot legat srebrn pas, ki ga je zastavila pri piranskem Judu s pogojem, da bo poromal zanjo v Loreto in dal za ma- še pri sv. Juriju v Piranu."' Leta 1490 je Gaš- par Slovan, prebivalec v Piranu, v oporoki ukazal prodati svoj vinograd v Sečoljah, z iz- kupičkom so bili komisarji! dolžni poravna- ti njegove dolgove; z denarjem, ki bi še ostal, pa naj pošljejo romarja v Rim, da se bo ta- ko izpolnila njegova zaobljuba."^ Podobno je Jurij, imenovan Krbovac, meščan in prebi- valec v Rranu, zapustil Urbanu iz Zrinja vinograd v kontrati Pacugi, zato pa je dol- žan iti v enem romanju v Rim, Assisi in Re- canati."« V zvezi s tako organiziranimi romarji ali pa tudi brez njih, torej povsem samostojno, so testatorji v oporokah dajali božjepotnim zgoraj omenjenim cerkvam razna darila v denarju ali v raznih predmetih (olju,' vosku, svečah) ali pa so v njih dajali za maše. Ta- ko so posamezniki namesto romanja, toda z istim ciljem, v oporoki določili tisti cer- kvi denarno darilo, običajno v višini cene romanja. Leta 1476 je Peter iz Zagreba poleg romanja v Rim zapovedal v oporoki, naj se dasta tudi cerkvi v Loretu 2 zlata dukata." Enako je storil devet let pozneje tudi mornar Martin, sin Jerneje iz Senja.'* To so verjet- no opravili komisarji testamenta, kakor vi- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 79 dimo iz primera Jurija iz Grožnjana.'- Po- gostejša volila tem božjepotnim cerkvam so bila v obliki voska in sveč. Katarina, žena Marka de Preto, je leta 1440 zapustila cerkvi na Trsatu v obliki volila 120 liber neobde- lanega voska kot svojo zaobljubo.Peter, sin Henrika Petrogno, pa je tako za romanje v Assisi kakor tudi za romanje v Loreto do- ločil tamkajšnjima cerkvama sv. Marije vos- ka v velikosti in obliki človeške postave.'' Tudi romar, ki je šel za Katarino, ženo Mi- haela Stefeka, k cerkvi sv. Kozme in Damija- na, je nosil v dar vosek."^ 2e leta 1397 je ro- mar, namenjen v Gubbio za Petra Bona Vita- lisa iz Pirana, moral kupiti veliko svečo (dople- rium) v vrednosti 32 solidov in jo darovati na grobu svetnika." Podobno je bilo tudi z ro- marji, ki so jih določili Jurij, sin Radina de Isuerbase, Martin iz Metlike, meščan in pre- bivalec Pirana, in Lovrenc de Castro Bruna." Katarina, žena Ivana iz Buj, meščana v Pi- ranu, je v oporoki določila, naj mož pošlje cerkvi Marije v Loretu 6 liber malih denar- jev, za katere naj se kupijo velike sveče. Iz- polnitev določila si je zagotovila še na ta način, da v primeru, če mož Ivan tega volila ne bi izvršil, poskrbe (komisarji?), da se bo legat izpolnil po njegovi smrti.'* Edini pri- mer volila v olju je vezan na Rozo, ženo Mavra iz Zrinja, prebivalca v Piranu, ki je leta 1488 zapustila dve libri olja bratovšči- ni apostolov Petra in Pavla v Rimu." Tudi za naročilo maš imamo le nekaj podatkov: v cerkvi sv. Marije v Recanatiju je dal za šti- ri maše Gregor iz Zagreba (sin Martina) le- ta 1481, Antonovi cerkvi v Padovi pa je mo- ral dati romar Andreja, sina Pavla iz Ljub- ljane, za tri maše.*" Kot posebnost naj navedemo, da so v po- sameznih primerih tisti, ki so v oporokah določali romanja za blagor svoje duše, zah- tevali, naj gredo romarji na božjo pot boso- nogi. Tako je Marko, sin Štefana iz Ancone, ki je napravil testament v Piranu, po zaob- ljubi zahteval, naj gre zanj nekdo bosonog do cerkve sv. Marije v Macerati.*' Ze ome- njena Katarina, žena Mihaela Stefeka (Sfe- tico), pa je določila, da roma nekdo po njeni zaobljiubi jješ k cerkvi sv. Kozme in Dami- jana.*^ Ob koncu prikaza romanja v Piranu v 15. stoletju, tega drobca iz vsakdanjega življenja mesta, naj poudarimo naslednje. Romanje iz Pirana je zajelo precejšen del ozemlj|a sever- no od sredozemskega prostora in je seglo tu- di globoko v zaledje do Dunaja. Tudi v tem se v precej jasni luči kažejo gospodarske po- vezave z zaledjem. Z njimi j|e razložljiva ve- lika vloga slovenskega eilementa v mestu, ki gospodarsko-prometno ni nič manj živelo s kopnim zaledjem kakor s svojim obmorskim in prekomorskim prostorom. Odtod tudi velik delež slovenskega dela mestnega prebivalstva pri romanjiu. In končno, romanje, zlasti v ob- liki plačanih romarjev, ki so povsem prev- ladali v drugi polovici 15. stoletja, nam kažejo, da so piranski meščani in prebivalci sledili utripom duhovnega življenja v Evropi, novim mišljenjem znotraj krščanskega nauka, pa tudi, da so sprejemali drobce ponavljajoče se profane kulture. OPOMBE 1. Prim. J. Le Goff, Das Hochmittelalter, v Fischer Weltgeschichte Bd. 11, str. 58 si. — 2. Prim. R. Romano — A. Tenenti, Die Grundlegung der modernen Welt, prav tam, Bd. 12, str. 80 in dalje. — 3. J. Stabej, Staro božjepotništvo Slo- vencev v Poren je. Razprave SAZU VI, Ljubljana 1965, str. 141—213 in tam navedena literatura. — 4. Vini zanjo 'So številni testamenti, ki sestav- ljajo posebno serijo v Mestnem arhivu v Piranu (citiram jo z oznako TA). — 5. Najstarejši poda- tek imam iz leta 1346, čeprav sodim, da so iz Pirana romali v Rim že mnogo prej (TA — 1346 febr. 20, glej še 1396 avg. 9 in 1390 febr. 24). — 6. Od leta 1443 dalje (prvi podatek, ki z njim razpolagam TA — 1443 avg. 7). — 7. Od leta 1454 dalje (prvi podatek, ki z njim razpolagam TA — 1454 sept. 18). — 8. Od leta 1405 dalje (TA — 1405 april 29). — 9. Najstarejši, meni znan po- datek iz leta 1349 (Ta 1394 marec 24). — 10. Kot kraj romanja se javlja šele v dnjgi polovici 15. stoletja (TA — 1461 jun. 9). — J3. Od zadnje če- trtine 15. stoletja dalje (TA — 1486 jan. 9, 1488 nov 6, 1484 okt. 13). —32. TA —1433 okt. 28. 1467 marec 31, 1470 febr. 8. S slovenskega ozemlja/ so sem radi romali Tolminci; glej B.Grafenauer, Upo- ri, str. 41. —13. TA — 1427 maj 26 in 1458 jan.22. — 13a. TA — 1433 okt. 28 (»... ad vißitandum ec- clesiam sancti Nicolai de Bari...«). — 14. TA — 1397 maj 31 (»... ad viisitandum corpus beati The- baldi in Gubbio...«). — 35. TA — 1470 febr. 8 (»•... ad visitandum ecclesiam sancti Bernardini in Agle...«). — 36. TA — 1481 april 24 (».. . vi- sitandum ecclesiam sancti Leonardi in Lubia- na ...«) Ne gre za cerkev, temveč za kapelo sv. Le- narta, ki se leta 1429 omenja v cerkvi sv. Martina avguštinsikega samostana (na mestu sedanjega frančiškanskega samostana in cerkve). Porušili so ju zaradi turške nevarnosti v zadnjem desetletju 15. stoletja (glej AS — Itetine — 1429 jan.5, M. Kos, Srednjeveška Ljubljana. Topografski opis mesta in okolice, Ljubljajna, str. 46 si.). — 37. Cerkev sv. Kozme in Damijana (»... ad visitandum eccle- siam sanctorum Cosme et Damiani... «) je treba locirati na slovenska tla, ker je v to cerkev po- slala romarja po svoji zaobljubi Katarina, žena Mihaela Stefeka (Sfetico). Prav to pa kaže, da ]e cer'kev iskati na starj poti za trgovino z živino iz ogrskih in hrvatskih dežel ob Krki proti Italiji; to bo cerkev Kozme in Damijana blizu Krke. —18. 80 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 TA — 1470 okt. 24 {»... ad sanctum Antonium de Viena ...). — 19. Prim. 1454 sept. 18 (»... et sancti Johannis et aliarum ecclesiarum Rome.. in 1475 marec 25 (»... ad viisitandum basilicas de urbe Roma...). — 20. J. Stabej, o. c, str. 15G. — 21. Prav tam.. — 22. Formula je bila skoraj ena- ka : »... quia intendens visitare limina beatorum apastolorum Petri et Pauli Rome (volens vi- sitare. . . ; intendens ire Roman.. .) ... testamen- tum in hoc modo lacere procuravit (. .. testamen- tum sive scriptis in hunc modum facere procura- vit). TA —1390 febr. 24, 1439 febr. 23, marec 9 in 10, 1458 okt. 25. 1464 maj 3 in 1468 marec 27. — 23. Ustrezna formula v testamentih je bila stalna in se je glasila: »Item iussit mitti unum hominem (ali »unam personam«) ad visitandum limina ecclesie sancte Marie de Angelis in terito- rio Assisj pro anima sua.« TA — 1464 jan. 31. — 24. Na blagor duše testatorja se glasi ogromna večina podatkov; za zakonca glej TA — 1441 avg. 11, 1489 jul. 21, 1499 nov. 20 in 1418 jan. 26; za sinove TA — 1486 okt. 19,, 1488 ? 31; za sestre TA — 1445 jul. 5, 1455 jul. 8, 1477 jul. 14; za starše TA — 1470 okt. 24; za druge bližnje ljudi TA — 1475 sept. 25. — 25. Formula se je glasila »... pro remissione suorum peccatorum« TA — 1494 april 2. 1494 okt. 13, 1499 nov. 25. — 26. Formula se je glasila ali »... et satisfactione votorum suorum« ali »pro vna eius voto« ali »pro voto suo« ali »ex votOK< in podobno. TA — 1462 dee. 1, 1486 avg. 8, 1487 Jan. 14. 1491 jan, 23, 1494 okt. 13, 1495 jul. 11, 1499 nov. 20. — 27. M. Pahor, Socialni boji v občini Piran, Ljubljana 1972, str. 27 si. — 82. TA- 1475 sept. 25. — 29. TA — 1454 sept. 18. — 30. — testament z letnico 1456. — 31. Prim. TA — 1476 avg. jul 4, 1474 avg. 17, 1434 avg. 27, 1477 jul. 14, 1481 april 24, 1495 jul. 11. — 32. Prim. TA — 1444 sept. 23, 1461 jun. 9, 1468 april 14, 1494 jul. 22, 1499 nov. 20. — 33. TA 1458 febr. 23 (Philipus quondam Gregorij de Sobotta), 1482 maj 3 (Joannes filius quondam Joannis Sobotha de Pirano), — 34. TA — 1424 jun. 24 (Petrus quon- dam Draigosse de Sana). — 35. Juanus quondam Stephani de Bosigna famulus fratrum dieti con- venti sancti Francisci — TA — 1414 marec 30. — 36. TA — 1405 april 29 (Jurius quondam Radine de Isuerbase laborator in Pirano). — 37. Prim. TA — 1463 febr. 6, 1467 marec 31, 1471 maj 8, 1483 sept. 26, 1491 jan. 23. — 38. TA — 1390 febr. 24. — 39. TA — 1458 jan. 22. — 40. Prim. TA — 1455 jul. 8: »unum solum hominem ad visitan- dum ecclesiam sancte Marie de Angelis de As- sisio et ad visitandum limina sanctorum Petri et Pauli de Roma«. — 41. Prim. TA — 1465 sept. 10: »Item iussit mitti duarum personas ad in- dolgentiam sancte Marie de Angelis in territorio Asisixij de mense augusti pro anima sua.« — 42. TA — 1437 nov. 9, 1486 jan. 9: »Magister Andreas cerdo quondam Pauli de Lubiana civis et habi- tator Pirani... Item iussit mitti unum hominem ad visitandum ecclesiam cancti Jacobi in Galizia pro anima sua... unum alium hominem ad vi- sitandum ecclesiam sancte Marie de Loreto pro anima sua . .. unam aliam personam ad visitan- dum ecclesiam sancti Antonij de Padua in qua ecclesia iussit celebrari raissas tres pro anima sua.« — 43. TA — 1456 ? ?: »Item cum conditione quod dieta dona Sina teneatur mittere ad indul- gentiam sancte Marie de Angelis de territorio Assixij ceto personas, unam pro anima sua, se- cundam pro anima Sauarini filij suii, tertiam et quartam pro animarum suorum parentum, alias duas pro animarum suorum avorum, duas alias pro animarum omnium illorum a quibus aliquid bonorum habuit et possedit. In quiibus iussit ex- pendi pro eorum labore ducatos 32.« — 44. TA — 1500 maj 6 (presente anno). — 4ü. TA — 1499 dee. 4, glej še 1499 jan. 25, 1494 jul. 22 (in Romam anno futuro). — 46. TA — 1487 jan 1 (quod post mortem suam mittatur), 1471 maj 8 (port eius obitum) — 47. TA — 1472 nov. 6 (in termino trium annorum). — 4S. TA 1483 jul. 21 (šest let), 1437 dee. 26 (infra terminum octo annorum). — 49. Prim. TA — 1454 sept 18, 1469 aprii 11, 1475 sept. 25 1480 jun. 26 in okt. 11, 1483 aprii 4 in sep. 26 itd. — 50. TA — 1494 jul. 22. — 53. TA — 1441 avg. 13. — 52. TA — 1491 maj 1. —53.TA — 1476 jul. 4. — 54. TA — 1484 felàr. 23, 14S"4 jud. 27, 1496 maj 4. — 55. Prim. TA — 1491 febr. 8. — 56. TA — 1413 avg. 9. — 57. TA — 1413 avg. 9: »Item dixit dedisse diete Stoice (eius famule) du- catos duodecim auri cum quibus teneatur visi- tare ecclesiam sancti Jacobi de Galitia pro ani- ma sua.« — 58. TA — 1476 maj 15. — 59. TA — 1466 nov. 1, 1494 jul. 22. — 60. TA — 1476 jul. 22, 1424 jun. 24. — 61. TA — 1456 ??, 1476 jul. 14^ 1488 ? 31. 62. TA — 1468 aprii 14, 1476 jul. 22, 1481 febr. 7, 1483 aprii 19 in avg. 4.-63. TA — 1474 avg. 17, 1490 maj 4. — 64. TA — 1486 jan. 9. — 65. TA — 1454 sept. 18. — 66. TA — 1464 avg. 5. — 67. T A — 1474 avg. 17 (»... unum eius cin- gulum de argento quem habet apud iudeum Pi- rani...«). — 68. TA — 1490 avg. 4. — 69. TA — 1494 maree 15 (».. . ire Roman et Assis'ium pro anima ipsius testatoris ae Rachanetum uno itine- re.«). 70. TA — 1476 jul. 22. — 71. TA — 1483 aprii 19. 72. TA — 1483 avg. 4. — 73. TA — 1440 avg. 20. 74. TA — 1486 avg. 22. — 75. TA 1491 Jan. 23. — 76. TA — 1397 maj 31. — 77. TA — 1405 aprii 29, 1490 jun. 1. — 78. TA — 1499 dee. 15. — 79. TA — 1488 ? 31. 80. TA — 1481 febr. 7, 1486 Jan. 9. 81. TA 1486 avg. 8: »Item dimisit mitti unum virum pedibus nudis de An- chona usque ad sanctam Mariam de Macerato per exequendo uno eius voto.« — 82. TA — 1491 jan. 23: ,Item iussit mitti unam personam discalcia- tam ad visitandum ecclesiam sanctorum Cosma et Damiani...« —