IZHAJA OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - TELEFONI: UREDNIŠTVO 24-75, TAJNIŠTVO IN UPRAVA 21-90 - TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-13? - LETNA NAROČNINA 900 DIN, MESEČNA 75 DIN, POSAMEZNA   STEV.  10 DIN
LETO XIII
KRANJ, PONEDELJEK, 12. DECEMBRA 1960
ŠT. 143
IZHAJA OD OKTOBRA 19« KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP -»GORENJSKI TISK* V KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK:  SLAVKO BEZNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE
ZVEZE    DELOVNEGA    t. J U D S T V A    ZA GORENJSK®
V sovo obdobje
Odborniki Občinskega ljudskega odbora v Kranju so pred dnevi razpravljali o ustanovitvi svoje Občinske komunalne banke, o Občinskem zavodu za zaposlovanje delavcev in o drugih pristojnostih, ki naj jih prevzame občina. Tudi v nekaterih drugih občinah so že govorili o ustanavljanju občinskih zavodov za zaposlovanje in o drugih pristojnostih, ki naj jih občinski ljudski odbori prevzemajo.
To so prvi začetki novega, pomembnega obdobja v utrjevanju našega komunalnega sistema. Velike spremembe s prenašanjem pristojnosti na občine, ki so bile zlasti pred petimi leti, so ob hitrem vsestranskem razvoju dežele že za nami. Nadaljnji razvoj komun zahteva spet novih oblik še širših pristojnosti občin z močnejšo ekonomsko osnovo za samostojnejše gospodarjenje. Ta novi korak temelji zlasti na doseženem gospodarskem napredku in na vse množičnejšem sodelovanju državljanov v družbenem življenju.
To pot gre v prvi vrsti za decentralizacijo mnogih pristojnosti in okraja na občine. Tudi v našem okraju je Okratjni ljudski odbor doslej opravljal mnoge posle, ki bodo, kot je predvideno, prešli na občinske ljudske odbore. Dejavnost OLO je namreč zelo pestra. V okviru OLO je na primer kar 13 svetov, ki pogosto zasedajo. Tudi sam OLO ima povprečno vsake tri tedne svoje seje, kajti gradiva za dnevni red je vedno veliko. Kakor je to pohvalno, je vendar treba ugotoviti, da to vodi v operativo. V prihodnosti, kot je predvideno, naj bi se OLO ukvarjal bolj z razpravljanjem samo o posameznih glavnih težavah. Ob koncu razprav naj ne bi sprejemal odloke in sklepe, marveč bi posamezne dejavnosti^ med občinami vsklajeval z določenimi priporočili. Tako bi postajal kot družbeno-politični forum, a ne kot oblastni organ. Tudi sestav raznih svetov in drugih organov, ki bi se po potrebi sestajali v okviru okraja, naj bi se postopoma preusmerjal od izvoljenih članov OLO na predstavnike občin, ki bi se svobodno, po njihovi želji sestajali, pogovorili in izmenjali svoje izkušnje.
Vzporedno s spremembami^ pristojnosti med okrajnim in občinskimi ljudskimi odbori tečejo tudi priprave za reorganizacijo številnih drugih služb. Tako so priprave za ustanovitev novih sodišč, ki naj bodo zasnovane na uveljavljanju občin. Decentralizirana je Okrajna komunalna banka na občinske banke, isto je predvideno z Okrajnim zavodom za socialno zavarovanje itd.
Seveda vse te službe nimajo ekonomskega opravičila v vsakem sedanjem občinskem središču in so prav zato v teku tudi teritorialne spremembe samih občinskih ljudskih odborov. Preveliko breme (trenutno sploh m možnosti) bi bilo za nekatere občine ustanavljati zavode za higiensko tehnično službo itd. Punkcije, ki jih v korist vseh krajev Gorenjske opravlja na primer Zavod za organizacijo dela in izobraževanje delavcev, Pedagoška služba, Zavod za napredek gospodinjstva itd., ne bi bilo smotrno deliti na občine. Tudi morebitno skupno službo za kmetijstvo in veterinarstvo, bolnišnice, nekatere šole in druge institucije bodo tudi v dabši perspektivi imele širši pomen in bo njihovo delo lahko smotrnejše, cenejše in tudi kvalitetnejše, če kot servisi delujejo za širše področ;e.
Taki so nekateri pogledi ob sedanji organizaciji posameznih oblin oziroma ob nadalmjem, pomembnem utrjevanju občin in komunalnega sistema sploh.
K. M.
Beseda sindikatov o najvažnejšem živJjeaskem probJemu
Kake zgraditi letno 23S0 stanavant
7373 prosilcev - Prispevek državljanov Možnosti cenejše gradnje
Kranj, 11. decembra. — Jutri, v ponedeljek, 12. decembra bo t Kranju plenum Okrajnega sindikalnega sveta. Glavna st*wr, ki je to pot na dnevnem redu, je stanovanjska izgradnja. Že skorajda dve leti, odkar je vsestranski razvoj dežele dopuščal, da se življenj« skim razmeram proizvajalcev in državljanov v celoti posveča večja pozornost, so sindikalne organizacije začele ostreje postavljati v*>ra-sanje stanovanjske gradnje na dnevni red. Znano parolo »►dveh tretjin« in druga gesla so sindikalne organizacije usmerjale predvsem v gradnjo stanovanj. Doseženi so precejšnji uspehi. Stanovanjska gradnja se je zelo razmahnila. Prejšnja povojna leta ni bik) nikdar zgrajenih v našeni okraju več kot 600 stanovanj. Lani pa se je t nova stanovanja vselilo že 881 družin, v letošnjem leta pa naj bi se to število še povečalo na 1935. Največ stanovanj, ifi stsser 702, je letos predvidenih na Jesenicah, 493 v Kranju, 317 v Šk«#Ji Lefci, 126 v Radovljici itd.
Vendar, kot  ugotavljajo  sindi-predvideno bodo dosegli letno naj-
Že vso jesen naše gospodarske organizacije v kranjskem okraju intenzivno pripravljajo uruic^uo načrte za prihodnje leto in petletni perspektivni plan. Po podatkih,'ki so na razpolago, bo prihodnje leto v našem okraju dohodek višji skoraj za 10 milijard dinarjev. Nedvomno je to lep skok naprej v našem gospodarstvu. Še večje uspehe pa bomo dosegli,.da bomo posamezne delovne postopke mehanizirali in avtomatizirali. Skratka stremeti moramo že prihodnje in v naslednjih letih za tem, da bodo stroji, kar v največji meri nadomestili delavce. S tem bomo še več ostvarili in hkrati zboljšali osebne prejemke delavcev, kot tudi življenjsko raven. Prve korake mehanizacije in avtomatizacijo že zasledimo v nekaterih podjetjih našega okraja. Pri tem je morda največ napredovala kranjska »Iskra«, ki ja že izdelala posamezne elemente za avtomatizacijo nekaterih delovnih mest in pri tem nekatere delovne postopke že avtomatizirala. Tako imamo priložnost videti tudi na sliki, kako v »Iskri«, v »tovarni na gumbe« na polavtomatiziranem delovnem mestu preizkušajo dvigalno vrtljive zbiralnike za telefonske avtomatske centrale, na posebni avtomatski  napravi «-Kletermaxu«. M. 2.
kalne organizacije, je tempo gradnje še znatno prepočasen. Potrebni sp odločnejši ukrepi. Trenutno je pri vseh podjetjih in ljudskih odborih 7373 prosilcev za stanovanja. Upoštevajoč še normalne potrebe je ugotovljeno, da je treba v prihodnjih petih letih zgraditi 11.500 stanovanj oziroma povprečno 2300 stanovanj.letno. Da bi to dosegli, pa je potrebno zagotoviti več sredstev, se opredeliti za na-in trošenja sredstev, iskati možnosti cenejše in hitrejše gradnje i podobno. Potem, ko bo plenum 3SS zavzel svoje stališče do vseh sh perečih vprašanj, ki tarejo :olike delavske družine, nameravajo ta problem odločneje predočiti ljudskim odborom ter političnim, in družbenim organizacijam, ki naj skupno* z gospodarskimi organizacijami pospešijo gradnjo stanovanj.
TRI VPRAŠANJA -EN PROBLEM
Eno izmed najvažnejših vprašanj je, kako zagotoviti sredstva za gradnjo tolikih stanovanj. Skladi za stanovanjsko gradnjo, kot je
Ob predlogu načrta 10-letnega razvoja lesne industrije
Od 5034 na 9317 milijonov dinarjev
vrednosti proizvodnje - Moderni stroji, sodelovanje in specializacija med podjetji
Lesna industrija ustvarja v okr. merilu nekaj nad 5 odstotkov celotnega dohodka vse industrije (po planu za leto 1960). Obstoj surovinske baze in dejstvo, da mejimo na z lesom deficitno Italijo je govoril v prid nastanka lesne industrije. Ker je prav lesna industrija V letih 1945-52 ogromno prispevala k obnovi in ustvarjanju deviz za izgradnjo našega gospodarstva, se je po tem obdobju znašla prod stanjerrt, da niti sama ni zgrajena in načrtno osnovana. V tem času so bili storjeni resni koraki za zgraditev lesno-predclovalne industrijo (zgraditev bohinjskega bazena. Elana in Jelovice), vendar te zasnove niso bile izpeljane do konca.
O lesni industriji kot taki moremo pri nas govoriti šele po osvoboditvi. To stroko dejansko predstavlja v našem okraju 10 samostojnih podjetij. Poleg teh pa obstajajo še posamezni obrati, vključeni v tuja, neindustrijska podjetja (Gradiš Sk. Loka, Projekt in več kmetijskih zadruR). Točna evidenca o zmogljivosti lo teh ni zna-
Vsaka občina svoio banko
Ob predlogu za reor^anizac jo Komunalne banke okraia Krani
Zadnje čase vse bolj stremimo za tem, da so prenese na občino čim več dejavnosti, ki bodo v bližnji prihodnosti decontraliziruno v ob drisko pristojnost. Tak prenos Pristojnosti na občino bo v krat-Ktm tUdI pri komunalnih bankah.
Dosedanja samostojna gospodarska organizacija s posebnim polonijem Komunalno bnnko okraja Kranj j« bila ustanovljenu pred štirimi loti. Imela jo svoje podružnice na Bljeđu, Jesenicah, Kranju, Radovljici, fikofji Loki in v Tržiču. Poslovanje med centralo in podružnicami jo bilo urejeno s posebnim »tatutom. Drugače pa Je vsaka podružnica delovala popolnoma samostojno in imola tudi svoj   upravni   odbor.   V Itlrlh
letih obstoja Komunalne banko okraja Kranj so bili ustvarjeni poboji, da so njono podružnico osa-mosvoje. Zato svet za družbeni plan in finance pri OLO Kranj predlaga, da preneha poslovali Komunalnii banka okraja Kranj in da M istočasno njene podružnico osamosvoji" v samostojne občinsko komunalno banko.
Posebnih težav pri osamosvajanju občinskih bank no bo, saj so ne bo izvedel niti likvidacijski postopek. Osnovna in obratna sredstva bodo prevzeta po prevzemni bilanci. Tudi v poslovanju bank no bo večjih sprememb.
7. reorganizacijo bank se ponovno poudarja pomon občin, obenem p« tudi njihove odgovornosti.
na, pač pa se računa, da proizvedejo letno okoli 15.000 kubičnih metrov žaganega lesa za domačo in tujo porabo. K tej količini, ki ni zajeta v proizvodnji lesne industrije, pa je treba prišteti še 12.000 kub. metrov žaganega lesa, razrezanega na raznih uslužnost-nih žagah in samicah.
Okvirno sliko razvoja lesne industrije v prihodnjih desetih letih nam pokažejo tile podatki v dviganju vrednosti proizvodnje v nekaterih podjetjih. Vrednost proizvodnje LIP Bled bo po oceni dosegla letos 1.353 milijonov dinarjev, čez 10 let pa naj bi vrednost proizvodnje dosegla že 2,732 milijonov dinarjev. Prav tako se bo vrednost proizvodnje v LIP Tržič povečala od 73 milijonov na 190 milijonov v letu 1970. Pri tem podjetju jo zanimivo poudariti to, da bo vrednost proizvodnje že v letu 1965 samo za 2 milijona večja kot letos, medtem ko bo v zadnjem letu desetletnega plana za več kot dvakrat večja. MLIP CoSnjlca bo povečala v desetletnem obdobju
vrednost proizvodnjo za 525 milijonov, pri Jelki v Radovljici za 158 milijonov, pri Elanu Begunje za 439 milijonov dinarjev itd. Zelo visok skok po vrednosti proizvodnje bo storila Jelovica Skofja Loka. in sicer od 932 milijonov letos na 2215 milijonov dinarjev v letu 1970. Znaten porast, predvidevajo tudi ostala podjetja. Celotna vrednost proizvodnje v lesni industriji bo znašala konec 1970. lota 9.317.517.000 din. Po planu za letošnjo leto znaša vrednost proizvodnje 5.034,986 000, leta 1965 pa 7.954,979.000 dinarjev.
Jasno pa je, da bo s povečano proizvodnjo istočasno rastla tudi potreba po investicijah. V lesno industrijo bi bilo treba v desetletnem obdobju vložiti nad 3100 milijonov dinarjev investicij.
Tudi število zaposlenih se bo dvignilo od 2535 (po planu) v letu 1960 na 3159 zaposlenih v 1. 1970. V letu 1947 pa je lesna industrija nudila zaposlitev samo 960 ljudem.
Važna postavka v predlogu razvoja pa je tudi kooperacija in specializacija. O neki izraziti koope-
raciji na Gorenjskem sedaj še ne moremo govoriti. Podobno je tudi s specializacijo. To naj bi pomenila preusmeritev na izdelke, ki bi zadovoljevale določene človeške in proizvodne potrebe. Kooperacija pa bi obstajala predvsem v proizvodnem sodelovanju. S tem bi odpadli tudi marsikateri negativni pojavi, ki so mnogokrat občutno škodili posameznim podjetjem in skupnosti obenem. Prav tako bi bilo dobro razviti sodelovanje z drugimi industrijskimi podjetji.
Predlog med drugim predvideva tudi nekatere zelo pomembne or-
ganizacijske ukrepe. To so razne fuzije nekaterih šibkejših podjetij in sprememba proizvodnje. — Obe gozdnogospodarski območji: kranjsko in triglavsko, bi se po svoji specializaciji in proizvodnji tudi. bistveno razlikovali. To velja še posebno za triglavsko gozdno tgospodarsko območje zaradi visoko-kvalitetnega lesa.
To je nekaj številk in osnovnih misli iz predloga 10-letnega razvoja lesne industrije okraja Kranj, o katerem bosta razpravljala jutri oba zbora Okrajnega ljudskega' odbora Kranj. -vk
več 2 milijardi dinarjev. Zato.naj bi letno prispevale gospodarske organizacije iz svojih skladov še 2670 milijonov dinarjev, medtem ko naj bi lastna sredstva prosilcev in vrednost udeležbe z delom dosegla nad 1410 milijonov dinarjev. Skupno bi bilo treba zagotoviti letno več kot 6 milijard dinarjev.
Zelo pomembno je tudi vprašanje trošenja sredstev, ki so namenjena za stanovanjsko-gradnjo. Čudno se sliši, toda podatki tako kažejo, da je bilo od skupnih sredstev 6450 milijonov dinarjev v zadnjih treh letih v našem okraju za stanovanjski sklad, v resnici od tega uporabljeno izključno za stanovanjsko gradnjo le 3322 milijonov dinarjev. Skoraj polovica tega sklada je torej bila porabljena za industrijo gradbenega materiala, za komunalno dejavnost, za šole itd.
Naslednja, zelo važna stvar je cena stanovanja. Nekatere trditve so, da je moč znatno poceniti gradnjo in sicer tako, da se proizvodnja vseh vrst gradbeno-instala-cijskega materiala preusmeri na enotne dimenzije in da se šele na podlagi takb določenih dimenzij sestavljajo načrti za stanovanjske hiše.
O takih in podobnih problemih se bodo pogovorili na jutrišnjem plenumu OSS in skušali zatem postaviti ta problem pred širšo družbeno skupnost, ki je dolžna reševati ta. vprašanja.
MNOGO VEC KOT LANI
Kot kažejo zbrani podatki republiških ustanov, so gospodarske organizacije Slovenije v letošnjih prvih 10 mesecih izvozile za več kot 18 milijard din izdelkov. Vrednost izvoza je v tem času za 2 milijardi in 700 milijonov dinarjev večja kot v istem razdobju lani. Kljub temu, da je bil letošnji plan znatno povečan predvidevajo, da ga bodo podjetja še prekoračila, kajti obseg izvoza narašča iz meseca v mesec in je v oktobru dosegel najvišjo stopnjo. Zlasti je velik delež ori izvozu v izdelkih lesne industrije.
Z občinske konference LMS v Tižiču
Pomanjkanje prostorov - sitvpe svira za družabno življenje mladine
V soboto, 10. decembra, je bila v dvorani TVD Partizan v Tržiču letna občinska konferenca ljudske mladine občine Tržič. Zato konferenco je bilo izvoljenih 125 delegatov. — Kot gostje so konferenci prisostvovali tucU zastopnik CK LMS, okrajnega komiteja ljudske mladine, nadalje sekretar občinskega komiteja ZKS, predsednik občinskega odbora SZDL in zastopniki drugih političnih in družbenih organizacij.
Po pozdravnem govoru je predsednik občinskega komiteja LMS Janez  Ivnik   prebral   poročilo o
delu in prihodnjih smernicah ljudske mladine. Uvodoma se je v referatu dotaknil nekaterih poli-
Ob občinskem prazniku v Bohinju
Dragoceno dokumantarno gradivo
vsem na ogled
Bohinj, 11. decembra — Danes so v Bohinju pričeli s praznovanjem svojega občinskega praznika kot spomin na decembrske dogodke, ko so se pred 19 leti dvignili ljudje k uporu. Ine so v Bohinjski Bistrici odprli razstavo dokumentov iz NOB in predvojnega revolucionarnega obdobja, ki jo je pripravil Občinski odbor ZB skupno z Okrajnim odborom.
Ob otvoritvi je v kratkem govoru opisal pot borbe in povojnih uspehov v Bohinju sekretar ObK ZK Ivan Cerkovnik, nakar so si
vsi prisotni z zanimanjem ogledali številne dokumente in predmete iz preteklosti. Za razstavo so zbrali toliko gradiva, da vsege sploh niso mogli uporabiti. Ljudje hra-Dopol-j) nijo še mnogo dragocenih dokumentov, ki bodo dobrodošli vsakemu muzeju.
Omenjena razstava pomen hkrati tudi začetek zbiranja tega gradiva za veliko razstavo, ki bo prihodnje leto v počastitev 20-let-nice vstaje. V prihodnjih dneh se bodo na
tičnih in gospodarskih problemov V nadaljnjem pa je poudaril, da se mora težišče dela mladinske organizacije v prihodnje vse bolj naslanjati na komune. - Mladina naj bi se v prihodnje organizirala v raznih klubih, kot na primer v klubih mladih proizvajalcev, klubih OZN in podobno. Prav prvi so se v tržiški občini že uspešno uveljavili. Po tem lahko povzamemo, da se je tovrstno vključevanj« mladine že pričelo, vendar nadaljnji razvoj ovirajo prostori. Tako že obstoječi klubi ne morejo delati kot žele, kaj da bi mislili Se na ustanovitev novih. To so poleg predsednika poudarili tudi drugi govorniki, ki so se javili k razpravi. Nadalje je predsednik omenil pomen mladine v delavskem samoupravljanju. Nič manjše vloge kakor tu, pa ni mladina (Nf*i sevanje na 2. strani)
nato razjasnitve, vendar v splos-področju bohinjske občine zvrstile] nem nestalno vreme. Proti koncu še mnoge prireditve in proslave.   | tedna je pričakovati hujši mraz.
2 STRAN
NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA
PONEDELJEK, 12. decembra 1960
Te Dni po sueTu
I Ljudje in dogodki
PLENUM ODLOŽEN
Moskovsko časopisje poroča, da je redni plenum CKKP Sovjetske zveze odložen do januarja prihodnjega leta. Sklep o tem je sprejel Centralni komite KP SZ. — Plenum bi moral začeti delo 13. decembra in na njem naj bi. kot je bilo že prej napovedano, razpravljali o nadaljnjem razvoju gospodarstva. — Zakaj je plenum odložen, niso objavili.
POZIV ZA MIR
Po poročilih radia Varšave bi moral sovjetski tisk včeraj, to je v nedeljo 11. decembra, objaviti besedilo poziva za mir, ki je bil poslan svetu z moskovskega posvetovanja novembra letos. Poziv ima menda 2500 besed.
OBISK
Sef kamboške države princ Norodom Sihanuk je v soboto prispel s posebnim vlakom v Ulan Bator. V LR Mongolijo je prispel na državniški obisk na povabilo Velikegr. narodnega hurala in mongolske vlade.
NOVOLETNI ODMOR
Generalni komite Generalne skupščine OZN je že v soboto priporočil, da bi delo XV. zasedanja prekinili za novoletne praznike 20. decembra in bi ga nadaljevali 7. marca prihodnje leto. — Priporočilo mora sprejeti še Generalna skupščina.
Konferenca krajevnega odbora SZDL Stražišče
Iz kmečkega v industrijsko naselje
Prijat
Kranj, 10. dec. — Sinoči je bila V Domu Svobode v Stražišču pri Kranju konferenca krajevnega odbora SZDL. Ker je na tem območju šest podružnic, so na konferenci sodelovali le delegati po-
Konferenca mladine tržiike občine
(Nadaljevanje s 1. strani) Odigrala tudi v ostalem družbenem življenju. Pohvale vredno je tudi to, da je bilo v letošnjem letu . sprejetih iz vrst mladincev 75 članov v zvezo komunistov. Za vse te in še za novo sprejete člane bo treba organizirati posebne politične šole, v katerih bodo mladi komunisti spoznali temeljna načela zveze komunistov. V referatu se je predsednik dotaknil tudi izobraževanja mladine. Ta se vključuje v razne šole, tako strokovne kakor tudi politične. Vendar pa se pri tem pojavljajo nekateri negativni pojavi. To velja predvsem oc za šolanje na" tako imenovanih šolah za odrasle. V to šolo se vpisujejo namreč zelo mladi mladinci, ki niso dokončali osemletke zaradi svojih neupravičenih razlo» gov. Sedaj pa bi si radi na ta način »spekulativno« priborili popolno izobrazbo osemletne šole. — Zato bo treba v prihodnje poostriti kontrolo vpisa. Tak način izobraževanja je treba samo pohvaliti, vendar moramo paziti na to, da ga ne bodo posamezniki izkoriščali. V referatu so bili omenjeni tudi veliki uspehi, ki jih je dosegla tržiška mladina na raznih zveznih in lokalnih delovnih akcijah.
Po predsednikovem referatu se je razvila živahna razprava. Prvi govornik, ki se je javil k razpravi, je poudaril, da ima mladina vse premalo zabave. To si potem išče v neprimernih krajih (gostinski lokali in podobno). Razvoj zabavnega življenje pa spet onemogočajo prostori, ki pa niso edinstveni problem samo v Tržiču. Ako bi imeli na razpolago primerne prostore, bi osnovali še več klubov. Zelo pomemben je bil predlog o izobraževalnem klubu, če bi bil lahko uresničen.
Naslednji govornik se je dotaknil mladine, ki je v uku ali pa zaposlena pri privatnikih. Večina te mladine še ni povezana v razne organizacije. Zato je skrb prav občinskega komiteja LMS, da poskrbi, da se tudi ti mladinci povežejo. Tovarišica Suzana Miglič pa se je omejila na pomen vloge, ki jo mora dati šola otroku kot prihodnjemu mladincu.
Ob koncu so izvolili še vodstvo Občinskega komiteja ljudske mladine Tržič. -vk
družnic. Teh pa se je zbralo okoli
100.
Ker je bil teden dni prej občni zbor nekdanje osnovne organizacije SZDL, je bilo pričakovati, da bo konferenca novega krajevnega odbora potekala brez živahnejše razprave. Razprava pa je bila dokaj pestra in je trajala skoraj dve uri. V njej so predvsem sodelovali predstavniki družbeno-političnih organizacij in društev, ki so poročali o svoji dejavnosti in o problemih. Iz celotne razprave pa je kaj lahko zaključiti, da gre v Stražišču za prav posebno značilen primer, ko se nekdanje kmečko naselje spreminja v naselje delavcev kranjske industrije. V zvezi s tem pa se pojavlja vrsta problemov, ki so spričo dokaj zadovoljive stanovanjske gradnje precej zaostali. Stanovanjska skupnost se zlasti ukvarja s temi problemi: pomanjkanjem trgovskih lokalov, otroškim zavetiščem in igriščem, s servisi stanovanjske skupnosti, kanalizacijo, ureditvijo komunalnih objektov in .podobno. Precejšnje probleme pa imajo tudi društva, predvsem zaradi prostorov. Med njimi sta v najbolj kritičnem položaju DPD »Svoboda« in športno društvo »Mladost«. Svoboda sicer ima svoj Dom, vendar pa ima v njem le dvorano, medtem ko so v ostalih prostorih stanovanja. Torej društvo svoje dejavnosti sploh ne more razviti in uvesti v svoje delo sodobne oblike dela. Podoben pojav je s športnim društvom, ki ima čez poletje vsaj zasilno urejena igrišča, vendar pa mora v mrzlih dneh s svojo dejavnostjo skoraj povsem prenehati. Telovadnica v »Partizanu« je že tako ali tako od jutra do večera zasedena, ker šola že nima svoje telovadnice. Problem pa bi bil bržkone rešen, če bi »Mladosti« uspelo dokončno uresničiti že izdelane načrte in ko bo šola dobila svojo telovadnico.
Razen tega so delegati na sinoč-nji konferenci sprejeli tudi okviren program dela za prihodnje leto, ki temelji predvsem na tesnem sodelovanju SZDL z vsemi organizacijami in društvi na tem območju. Naloge, ki jih bodo morali reševati s skupnimi močmi, pa jo dovolj jasno prikazala razprava na konferenci. n. n.
ZA SERVISNO MIZARSKO DELAVNICO
Gorice - Pri tovarni celuloze v Goricah urejujejo nekatere neizkoriščene prostore, kjer bodo uredili servisno mizarsko delavnico. Tako delavnico so si prebivalci medvoške občine sami zaželeli, ker je v kraju zelo potrebna. Računajo, da ji bodo pozneje lahko priključili se druge uslužnostne dejavnosti. -an
i
Nobenega dvoma nt, da so v
obdobju zaostrevanja mednarodnih problemov obiski med predstavniki posameznih držav zelo koristni. Zato je javnost Združene arabske republike in jugoslovanska javnost pozdravila obisk podpredsednika Zveznega izvršnega sveta Edvarda Kardelja v ZAR.
Ta obisk je toliko bolj pomemben zato, ker gre za poglabljanje stikov med dvema državama, ki sta že doslej dosledno zastopali stališča, ki naj bi pripomogla k izboljšanju mednarodnih odnosov. — Glas blokovsko nepovezanih držav postaja vse pomembnejši činitelj na področju mednarodnih odnosov.
Podpredsednik Edvard Kardelj je prispel v Kairo v soboto popoldne in se bo zadržal v ZAR 8 dni. Razgovarjal se bo z vodilnimi državniki o vprašanjih medsebojnih odnosov in o perečih mednarodnih problemih.
Kar zadeva dvostranske stike med Jugoslavijo in ZAR, so bili ti že doslej zelo prisrčni. Ti stiki so se kovali v skupnem boju za ostvaritev principov aktivnega mirobljubnega sodelovanja med državami, ki naj zamenjajo politiko blokovske hegemonije in vmešavanja v notranje zadeve
posameznih držav. Sedanji obisk visokega jugoslovanskega državnika bo nedvomno pripomogel k nadaljnjemu poglabljanju teh stikov, ki se odražajo v vse tesnejšem političnem, gospodarskem in kulturnem sodelovanju.
Stališča Jugoslavije in ZAR do perečih   mednarodnih vprašanj
so bila že doslej močno podobna in konstruktivna. — V zadnjem času se zlasti v Afriki pojavljajo nova žarišča mednarodne napetosti. Gre za kapitulacijo organizacije OZN pred mednarodno kolonialistično intervencijo v Kongu. Razumljivo je, da si tako ZAR kot Jugoslavija prizadevata
najti tako rešitev, ki bi zagotovila nadaljnji svobodni razvoj afriških narodov. Tudi v tem pogledu je obisk podpredsednika Edvarda Kardelja zelo pomemben in zato upravičeno vzbuja, ne le veliko zanimanje jugoslovanske javnosti in javnosti v ZAR, marveč v svetu sploh.
Zaostritev krize
V Kongu se po zaslugi samo-zvanca Mobutuja kriza čedalje bolj zaostruje. Pri tem ne gre le za prihodnost Konga, za usodo legalnega ministrskega predsednika Lumube, marveč gre za mnogo več. Predvsem za to, ali naj Kongo postane grozilni primer za vsa afriška osvobodilna gibanja in za vse afriške države, ki žele svobodo. Gre nadalje za to, ali bo Kongo ostal žarišče nemirov in napetosti v tem delu sveta in ali bo mednarodno sankcionirana intervencija kolonialistov v tej deželi. — Gre tudi za ohranitev ugleda Organizacize združenih narodov.
Dosedanji dogodki kažejo, da
je OZN doživela prav Kongu največji moralni udarec, odkar obstaja. To predvsem zaradi zelo dvolične vloge, ki jo igrajo njene sile v Kongu. Na zasedanju Varnostnega sveta — ki je bil ponovno sklican zaradi zaostritve krize v Kongu — si Hammar-skjold pere roke in vali krivdo za položaj v Kongu na druge. — Nobenega dvoma pa ni, da so za tak položaj v Kongu predvsem odgovorne sile OZN, ki so dopustile, da je Mubutu utrdil svoj položaj, medtem ko niso zaščitile niti legalnega predsednika vlade, niti parlamenta.
Zaradi take vloge sil Združenih narodov v Kongu so doslej odpo-
klicale svoje vojake izpod zastave ZN v Kongu: Gana, ZAR, Jugoslavija in Cejlon. V tem se jim bodo nedvomno priključile tudi nekatere druge azijsko-afriške države. Predsednik republike Josip Broz-Tito je v zvezi s položajem v Kongu poslal pretekli teden posebno pismo poglavarjem držav oziroma predsednikom vlad ZAR, Gane, Gvineje, Indonezije, Indije in Etiopije. Jugoslovanski državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič in zunanji minister ZAR Mahmud Favzi pa sta te dni odpotovala na sedež OZN v New York, da bi osebno sodelovala pri reševanju tega, danes najbolj perečega mednarodnega problema.
H!i!!||l!H',|i!l,!Tl,''l"'!|!l!|!l!!!!!|'!!|i!l!H'!'!l!!!!|!!!|l!IIMi||l!ll!llll
BGLGZKfl
Preskrba z živili je v Stražišču že nekaj let morda najbolj pereč problem. Pred kratkim pa se je to vprašanje končno le premaknilo z mrtve točke, kot pravimo. Slika prikazuje začetna dela pri gradnji novega poslopja — potrošniškega servisa
S sodišča
SOSTANOVALCA JE ZABODEL
M. P. je v septembru letos v prepiru v neki hiši v bližini Preddvora zgrabil za lovski nož in z njim zabodel svojega sostanovalca v levo stran hrbta ter mu povzročil rano. Obdolženi je dejanje priznal, zagovarjal pa se je, da je bil izzvan. Sodišče ga je zaradi kaznivega dejanja lahke telesne poškod-
V preteklem tednu so pričeli jeseniški železarji z občnimi zbori sindikalnih podružnic oziroma pododborov. Na občnih zborih poročajo o uspehu podjetja in sindikalno organizacije v minulem letu, sprejemajo sklepe za bodoče loto ter volijo v nove odbore najboljše člane kolektiva in sindikalne organizacije. Prva je izvedla občni zbor podružnica mehanično delavnice, ki sta ji sledila v soboto popoldne podružnica Centra z« izobraževanje ter podružnice elektrodnega  oddelka.  — Večina po-
be, prizadejane z nevarnim orodjem, s katerim se lahko telo hudo poškoduje, obsodilo na 21 dni zapora.
TATVINA KOLES
2e v juliju 1957. leta je F. P. vzel v Gregorčičevi ulici tuje kolo, prislonjeno ob stavbo. Kolo je bilo vredno 41.000 din. Bilo je zaklenjeno, vendar ga je obdolženec
družnic se je odločila vključiti na letošnji občni zbor kulturni program, ki ga izvajajo odseki jeseniške Svobode. Prvi občni zbor s kulturnim programom je bil občni zbor elektrodnega oddelka. — Na nJem so Jeseniški svobodaši interpretirali odlomke iz večera »Izpod očaka Triglava«. S tovrstnimi občnimi zbori nudijo podružnice svojim članom tudi kulturni užitek in jih odvajajo od načina lanskoletnih občnih zborov, ki so se povečini zaključili z veselico.
noŠRPZGOuon
Vedno pripravljeni
Ljudje navadno za svoje delo prejemajo plačila, primerna pa tudi neprimerna. No, pa o tem danes ne bomo govorili. Tokrat bi se zaustavili pri tistih, ki so pripravljeni delati in pomagati, ne da bi bili za to poplačani. Eden takih je tudi Miro Ravnikar, komandir gasilske čete v tovarni ..Inteks« v Kranju.
»Zanima me, koliko časa se že ukvarjate s tem poslom in povejte mi, prosim, nekaj besed o delovanju vase čete nasploh.«
Sedela sva v pisarni njihovega gasiHke«*a doma, ki stoji polog tovarniškega poslopja in tovari"} Ravnikar, ki je drugače zaposlen v omenjenem podjetju kot ključavničar, mi je dal na moje vprašanje prijazen odgovor, ki bo verjetno zanimal tudi naše bralce.
»Za komandirja prostovoljne gasilske čete »Inteks«, ki deluje v okviru podjetja, sem bil Izvoljen v začetku 1946. leta In do
danes to zaupano mi mesto neprekinjeno tudi opravljam. Od Upravf podjetja smo deležni vsega razumevanja in podpore In smo za zasluženo delo 1. 1955 dobili svoj društveni prapor. Razen tega smo v okviru meddru-štvenih tekmovanj v občinski gasilski zvezi prejeli že več odlikovanj. Število naših delovnih članov niha med številoma 30 in 10. Težave naše gasilske čete nastajajo predvsem zaradi menjavanja članstva, ker ljudje odhajajo n* druga delovna mesta, ta pa zasedejo novi. Svoj čas smo Innli zelu agilno žen.;ko desetino, ki sicer še obstaja, ven-
dar ne deluje tako kol M hllo treba.«
»Ali ste morali že velikokrat pokazati svoje gasilske veščine?«
»Vsega skupaj smo Imeli le tri večje požare. Največji je bil pred leti, ko je nastal v skladišču pomožnega materiala, kemikalij Itd. Nesreča je bila Še v tem, da se Je to pripetilo v nočnem času in da ljudje zaradi strupenih plinov niso mojrll takoj na mesto požara. Zadnji večji požar je bil prod dvema letoma v predilniMtcm obratu. Začetnih požarov je rilo ve*, vendar se Stavilo teh znatno zmanjkuje. Od nekdaniih 25 do 30 požarov ni lolo, M jih ne pripeti danes v istem času n!tl 10.
»In kaj menite, da jo temu vzrok?«
»Preventivna   služba   pri nns
stalno deluje. Na£e Slane kolektiva pogosto seznanjamo ■ principi delovanja gasilskih pripomočkov, varnostnih naprav itd., ki so nameščene po obratih. Nadalje Imamo posebno komisijo, ki beleži vse požarno-varnostne pomanjkljivosti v podjetju, ki jih potem skušamo čimprej odpraviti.«
»Ali vam vaše prostovoljno delo jemlje dosti prostega časa za vaše privatno družinsko življenje?«
»Vsekakor. Razne priprave In predavanja, gasilske vaje Itd., vse to zahteva veliko pro^epa rasa. Ob nedeljah sem velikokrat v resteh pri vaških |MU* «;klh društvih, ker srm med drugim tudi pomotnlk poveljnika Občinske gasilske zveze«
m. r.
ukradel, tako da ga je enostavno odnesel na svoj dom. Nekaj časa ga je uporabljal, nato pa ga je dal mehaniku prelakirati, z namenom, da zakrije vsako sled za seboj. — Vendar se mu to ni posrečilo. Sodišče ga je zaradi te tatvine obsodilo na 5 mesecev zapora.
VOZIL BREZ VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA
M. M. je dne 8. junija letos v jutranjih urah upravljal svoj osebni avtomobil po cesti skozi vas Tr-stenik v smeri proti Goricam. Vozil je brez šoferskega Izpita. Na ovinku v bližini neko hiše na Tr-stenlku je enostavno zavozil z desne strani cesto na lovo stran, in sicer v gručo ljudi, ki ko čakali na avtobus. Štiri osebe so bilo pri tem laže telesno poškodovano. Obdolženec svoje krivde ni znal pojasniti. Sodišče ga jo obsodilo na mesec dni zapora zaradi kaznivega dejanja ogrožanja javnoga prometa.
POSTREŽBA O obratih družbene prehrane «e dosti piše po časopisih in razpravlja med ljudmi. Eni kritizirajo hrano, drugi strežno osebje, jaz pa bom vodstvo. Vse te kritike so včasih upravičene, mnogokrat pa tudi neupravičene. T"mu, kar P» bom sedaj jaz nap:- ', pa sem v prepričanju, da ne i nihče ugovarjal. Tu gre za zastoj, ki ga bodo morala (ali bi ga že morala) odpraviti vodstva gostinskih obra" tov.
V eni izmed kranjskih restavracij je bil prejšnjo nedeljo izreden naval. Ljudje so v gručah čakali na kosilo, bilo je namreč v opoldanskem času. Ako si brez posebnega čakanja dobil prosto mesto ob mizi, si se lahko počutil že kar malce srečnega. — Toda s tem se zgodba še ne konča, temveč šple prične. Jaz namreč nisem stalen gost tega obrata in so mi šele stalni obiskovalci namignili, da se bomo lahko pošteno spočili ob mizi. Torej v čem je nadaljnja stvar. Sedeli smo ob prazni mizi pol ure. Po polurnem čakanju smo končno le dobili pribor. Takrat so ml znano! svetovali, naj si zategnem pas, ker juhe še lep čas ne bomo videli. Res so pred nami stali prazni krožniki polnih dvajset minut' Pa da ne boste mislili, da je bilo temu krivo strežno osebje. Ne! " Prav nasprotno je bilo. To se je * vsemi silami prizadevalo, da bi goste čim prej postreglo. Toda preko svoje zmogljivosti ne more. Ko smo posrebrall juho, smo spet morali lep čas čakati na prikuho. V tem času sem po nasvetu prijateljev drugič zategnil pas. Strežnice pa so vseskozi marljivo stregle.
Kaj je namen te beležke! Kritizirati strežno osebje? Ne, še zdaleč ne! Tudi upravo ne mislim« čeprav sem to uvodoma poudaril-Pač pa bi rad dal pameten nasvet, ki se lahkn uresniči. Ob nedelja*1 In praznikih naj bi Imele restavracije posebno nastavljeno honorarno strežno osebje za tri ali
štiri ure na dan. S tem bi po cid strani zadovoljili poste, po drug' strani pa razbremenili stalno nastavljene strežnice. Nikakršne težave ne opravičujejo obrate družbene prehrane, da puščajo gofli" čakati po celo uro in tudi več n* kosilo. Zlasti ne. ko bi se to »ozko grlo« dalo odpraviti. F-k
/ • ■ \u\ Iffevjl v /a:l;i;ih dneh so prenekaterl kraji ob vodnih strugah sprt utrpeli prerejšnjo škodo. — Naša slik* prika/.uje, kako 1 narasla Sava odnesla most   pri tovarni čevljev kranjske »Planik«*
69
0500020000011000010100000202010201000101010000020202041100010501010148230202010001010101000806000002000110010100020102010200090401010516040805060006110101020208100402000705090506020002030100010404010908090202020001000009000101
PONEDELJEK, 12. decembra 1960
ZANIMIVOSTI €> MLADA RAST
STRAN
63. Sele zdaj sem videl, da je belec in da ima prav prijeten obraz. Bil je od sonca ožgan, kosmat in na moč razcapan v svojih cunjah iz jadrovine. Ogledoval me je s pravcato radovednostjo, božal mojo obleko, čevlje in roke. Pripovedoval ml je o svojem žjjljonju in kako so ga pred leti izpostavili njegovi tovariši. Zaupal mi je, da je bogat, toda hipno mu Je šinila preko lica temna senca. Grozeče me je vprašal: »Povej aH si s Flintove ladje?*. Zdaj me je navdahnila srečna misel
64. Zaslutil sem v njem zaveznika. Povedal sem mu, da je Flint mrtev, da pa imamo na ladji Flintove mornarje, ki nam strežejo po življenju. Tako je zvedel za kašo, v katero je padla naša ekspedicija na Otoku zakladov. Zgrozil se je, ko sem mu povedal, da vodi upornike Dolgi John. Ben je plul nekoč na Flintovi ladji skupno s Silverjem. Ponudil je svojo pomoč, če ga bomo rešili iz stiske in, ko sem mu zagotovil, da je mr. Trclawney poštenjak in da mu bo rad pomagal, mu je pošteno odleglo
Enoletna tekmovalna akcija pionirjev in mladih zadružnikov je bila zaključena. V njej je sodelovalo 53 pionirskih odredov in pionirskih zadrug. Vsi so se trudili, da bi dosegli kar najboljše uspehe, toda zaradi različnih pogojev dela so tudi uspehi različni. Ocenjevalna komisija je upoštevala prizadevnost, pogoje dela, vložen trud in končne uspehe dela in tako razdelila nagrade:
1. nagrado je prejel PO »Tomaž Godec« iz Bohinjske Bistrice od Zveznega odbora te akcije. Dobili so 300.000 din za televizor.
2. nagrado je prejel PO »Stane Rozman« iz Bleda prav tako od republiškega odbora akcije in to opremo za tehnični krožek v vrednosti 90.000 din.
3. nagrado je prejel PO »Bar« iz Gorenje vasi v vrednosti 60 tisoč dinarjev, prav tako opremo za tehnični krožek.
Omenjeni trije pionirski odredi so bili tudi v republiškem merilu med najboljšimi.
Okrajni odbor akcije je podelil nagrade v vrednosti po 23.000 din pionirskemu odredu osnovne šole Senturška gora, PO »Begunjskih talcev« Lučine, PO osnovne šole Ribno. PO »Luka Korožec« Ko-privnik, PO »Rudi Baloh« Žirovnica« in PO osnovne šole Ljubno.
Nagrade v vrednosti 13.000 din so podelili sedmim odredom PO »Partizana Stanka« Bohinjska Be-
" UČENEC ZAHTEVA ODŠKODNINO
Tridesetletni Petersson iz nekega odročnega kraja v zahodnem delu Norveške zahteva od občine 50.000 kron (okoli štiri milijone dinarjev) odškodnine zaradi neuspelega šolanja. Peterson dolži šolo, da je odgovorna za to, ker ga v sedmih letih ni naučila čitati in pisati. Razen tega zahteva, naj ga ponovno sprejme v osnovno šolo.
8LONOVO TRUPLO NA ANGLEŠKI OBALI
Na nenavadno mrhovino so naleteli britanski ribiči na angleški obali Rokavskega preliva: iz peska so zbežali slonovo truplo. Domnevajo, da je slon poginil na ladji in ga je posadka vrgla v morje, ki ga je naplavilo na obalo.
ZLATA DEŽELA V SIBIRIJI
Po poročilih iz Moskve so sovjetski znanstveniki odkrili v bližini reke Kolime v severovzhodni Sibiriji nova obsežna nahajališča zlate rude. V tej zvezi je izjavil sovjetski geolog Izrael Drabkin: »Zc trideset let izkopavamo na tem področju zlato, toda doslej nismo posneli niti smetane. Povsod leži zlato, saj dobesedno sedimo na nJem. Vsa Kolima je ena sama zlata dežela.«
OD KOD IZVIRAJO STEKLENI KOZARCI?
Po starih izročilih je bila prva steklena čaša izdelana v Benetkah v XV. stoletju, od tod pa se je razSirila steklena posoda v vse evropske dežele. Sprva je bila steklena posoda velika redkost in so ljudje pili iz velikih lesenih vrčev, le bogataši in veleposestniki so uporabljali posode iz zlata in srebra, okrašene pogosto z dragimi kamni.
Raketa se je zataknila
Prejšnjo nedeljo dva neuspela poleta raket na mariborskem letališču v Slivnici
la, PO »Stane Kovači č« Primsko-vo, PO »Edvard Kardelj« Cerklje, PO »Ivan Tavčar« Poljane, PO »Franc Finžgar« Voklo, PO »Matija Valjavec« Preddvor in Pionirski zadrugi osnovne šole »Tone Cufar« na Jesenicah.
Sest odredov, ki so se udeležili tekmovanja je dobilo nagrade v vrednosti 9000 din, sedem v vrednosti 5000 din, štirinajst po 3500 din in 9 nagrad v vrednosti 2000 din.
Poleg teh nagrad pa je republiški odbor tekmovalne akcije podelil vsem tekmovalnim enotam
še zbirko semen in zbirko zaščitnih sredstev ter nekaj kmetijsko strokovnih knjig. Dal jim je tudi priznanje z diplomo.
Vsem pionirjem, ki so se udeležili tekmovanja in pri njem dosegli lepe delovne uspehe iskreno čestitamo. Seveda veljajo naše posebne čestitke trem prvonagra-jenlm pionirskim odredom, ostalim pa želimo, da bi se v prihodnje s pomočjo izkušenj, ki so si jih pridobili pri letošnjem delu^ tudi oni uvrstili na eno prvih mest.
Pravljica o presihaiocem
Težko pričakovana želja, da bi konstruktor raket, Marjan Sijanec, in hkrati z njim mariborsko fila-telistično društvo prejšnjo nedeljo uspelo z izstrelitvijo precej velike rakete, ki naj bi poletela iz Maribora v Ptuj, se ni uresničila. Poskus, tokrat drugI, se je sicer začel ob napovedanem času in tudi gledalcev se je zbralo precej. Toda, ko je tovariš Sijanec prižgal raketo, je vrvica gorela skoraj eno minuto in nato se je pokazal močan blisk in raketa se je hitro pomaknila po katapultu navzgor. Toda že po nekaj metrih se je zataknila, sila jo je obrnila in deli rakete so frčali po zraku. -Vzrok? Tira, po katerih je drsela raketa, so preveč namazali z vaze-linom ,ki pa se je spričo hladnega vremena tudi strdil.
Nekaj trenutkov za tem je bila' nared še ena raketa. Vse je že ka- 1 zalo, da bo izstrelitev uspejna, to-
llllllllll
da po petdesetih metrih je raketa nenadoma spremenila smer, nato strmoglavila in se razletela. Kaj bi bil lahko temu vzrok, še ni ugotovljeno.
Poročevalec mariborskega »Večera« o tem poskusu zaključuje svoje pisanje z naslednjim komen-tariem:
Filatelistično društvo v Mariboru, ki je oba poleta organiziralo s svojo filatelistično pošto, prav tako ni uspelo. Toda pohvalno je že to, da je prav ono omogočilo mlademu konstruktorju ta poskusa. Ce bi se že prej našel nekdo, bi verjetno Sijanec včeraj — oboro-'°n z mnogimi izkušnjami — uspel.
Na zelenem obrežju na videz mirnega in lepega jezera sta se košatila dva mogočna gradova. — Stala sta na nasprotnih bregovih in njuni prebivalci so živeli v miru In slogi. Bili so srečni zaradi sloge in zaradi lepega in dragocenega bisera, ki jih Je družilo in razveseljevalo. To je bilo mrzlo zeleno jezero, ki se je varajoče lesketalo ter se kazalo v vsej svoji nadnaravni lepoti.
Ko je jezero dovolj naraslo, so švigali po njem lahni čolni in razlegala sta se smeh in veselje. To je bila čudovita dežela, ki ni poznala sovraštva in zla. Se večja sreča pa je nastopila za prebivalce obeh gradov, ko so v gornjem gradu dobili lepega fantka in leto za tem v drugem gradu nadvse lepo deklico z modrozclenimi očmi, v katerih se je odsevala gladina mrzlega jezera. Oba otroka sta se skupaj veselila vseh dobrot in le* pot, ki so jih obdajale. Vedno sta občudovala z visokega grajskega stolpa mrzlo lepoto jezera, ki sta ga ljubila, ker nista vedela, da je ta lepota varljiva.
Leta so tekla in fantek ter deklica sta se spremenila v odraslega fanta in dekle. Fant je vedno pogosteje zahajal preko Jezera v
Konec „RomsAe"
Rimsko sodišče je izdalo odlok, da je treba zapleniti vse gramofonske plošče in tiskane partiture Rachelove pesmi »Romantica«, ki je dobila prvo nagrado na letošnjem festivalu v San Remu.
Kot razlog za to zaplenitev navajajo, da je »Romantica« plagiat neke napolitanske pesmi, ki so jo izvedli pred nekaj leti na festivalu v Neaplju. Številni znani italijanski glasbeniki pa oc''jčno branijo Rachela in dokazujejo, da ne gre za plagiat. V javnosti z zanimanjem pričakujejo sodno razpravo o tej najnovejši glasbeni »aferi«.
Za naš Jesenski čas nenavadna slika, toda v vročih krajih je kaj pogost pojav, čeprav so le redki, ki se drznejo skupaj z vodnimi smučmi spremeifiti v »zmaja«. Večkrat je to prav posebna atrakcija, da se človek s posebno pripravo — v obliki zmaja — dvigne visoko v zrak, potem pa spet nadaljuje s prijetno vožnjo po morski gladini.
grad, ki je čuval nadvse lepo dekle z modrozeleniml očmi. Dekle mu je vsak večer postavilo na vi« sok grajski stolp močno svetilko* da mu je kazala pravo pot preko smrtonosnih vrtincev.
Nekega lepega dne je to mirno idilo podrl bogat snubec, ki je zasnubil lepo dekle. Starši lepega dekleta so bili bogatega snubca veseli, ker je bil pač bogat in premožen. Pri tem niso vprašali dekle, kaj meni o bogatem snubcu* ker niso vedeli, da je ona izbrala drugega, ki ga je ljubila in mu vsak večer postavila svetilko, da ne bi zapadel mirni gladini vara-jočega jezera. Lepo dekle je bogatega snubca odločno zavrnilo, sam pa je sklenil, da se bo bridko maščeval. Zvedel je za lepega fanta* ki zahaja vsak večer po nevarnem jezeru k lepemu dekletu. Ko mu je dekle naslednji večer spet nastavilo svetilko, jo je hudoben snubec skrivoma prestavil na napačno mesto. Lep mladenič je zajadral v smrtonosne vrtince In zaman klical dekličino ime. Od tedaj naprej ni imelo življenje za lepo dekle nikakršnega pomena. Nekega večera se je vrgla z visokega grajskega stolpa v mrzlo jezero, ki ga je toliko ljubila, a jo je vseeno prevaralo.
Tedaj se je oglasilo iz globine jezera globoko, zamolklo bobnenje, ki je postajalo vse glasnejše. Valovi jezera so se dvignili in požrli oba mogočna gradova. Ostalo je le jezero, ki se je pojavljalo in izginjalo ter spominjalo vse domačine naokoli na staro, žalostno zgodbo o lepem fantu in dekletu z modrozeleniml očmi.
MILENA ZIVKOVIC
V nedeljo sem povabil prijatelje, da bi ponovili zelo priljubljen film »Tarzan«. Res so prišli. Napravil sem imenitno skakalnico z drevesa na vejo in nato na tla. — Vse je bilo pripravljeno in tekmovanje se je lahko pričelo. Prvi se je pognal Ivan in srečno opravil vajo. Drugi je bil na sporedu favorit za prvo mesto v skoku. To je bil starejši Mirko. Čudovito se je odgnal z drevesa, ko pa je priletel na vejo, se mu je ta odlomila in z njo vred je z veliko hitrostjo priletel na tla. Po dolgem ležanju se je počasi dvignil. Ves bled je odšel domov. Jaz pa do ponovitve »Tarzana« nisem prišel, pa tako rad bi dobil prvo oceno!
Vid Mali, 8. razred
Iz »Odmevov izpod Krvavca«
AGATA CHRIST1E
18
AJLI BI
Razprl je pest. Na dlani je ležal zlat obroček: poročni prstan. Prijel sem ga.
»Poglejte, kaj piše na notranji strani!« mi je zapovedal Poirot.
Ubogal sem. V lepi pisavi je bilo gravirano:
»R. 13. marec.«
PoKledal sem Poirota, toda ta se je vneto ogledoval v svojem žepnem ogledalcu. Videl sem, da nI razpoložen za nadaljnja pojasnevanja.
10.
V ponedeljek je bil sklican zaprt sestanek. Nimam ga namena opisovati do podrobnosti. Po želji policije je s tega sestanka le malo prodrlo v javnost. Mene so zaslišali o vzroku smrti In o verjetnem času dejanja. Omenili so tudi odsotnost Ralpha Patona, vendar ji niso pripisovali posebnega pomena.
Potem sva imela Poirot In Jaz kratek razgovor S Inšpektorjem Kuglanom. Inšpektor Je bil zelo resen.
»Vsa zadeva se zdi zelo resna,« je menil. »Trudim se, da bi trezno razmišljal o stvareh. Živim v tem kraju, kapelana Patona sem pogosto videl v Granhe.itrii in kar ne murom videli v njem krivca — toda zakaj se ne pojavi, če je nedolžen? V rokah Imamo dokazno gradivo, ki govori proti njemu, vendar je le dokaze moči ovreči. Zakaj nimamo nobenega pojasnila
Za Inšpektorjevimi besedami se Je skrivalo mnogo več. kot som tedaj vedel. It .1 >hov osebni opis so poiUIi v vsa prhtanlšča in kolodvore Anglije. Povsod Ka Išče policija. Zdi se. da se Je Iz take mre >r nemogočo i/.muzniti. Ralph nI imel nobeno prtljage In kolikor mi j" /nami, tudi nobenega denarju.
»Ne ttOrem najll nikogar, ki bi ga omenjeno noč videl na kolodvoru,« je nadaljeval inšpektor, »In vendar ga tudi vsi dobro poznajo In človek kar ne
more verjeti, da ga res nI nihče videl. Tudi iz Livcrpoola ni nobenih vesti.«
»Kaj mislite, da se Je odpeljal v Liverpool?« je vprašal Poirot.
»To je vendar jasno kot beli dan. Telefonski razgovor s kolodvorom pred odhodom ekspresnoga vlaka proti Liverpoolu mora vendar nekaj pomeniti.«
»Mogoče pa nas hoče samo speljati s prave sledi.«
»To je misel!« je dejal inšpektor živahno. »Mar res mslitc, da bi si bilo treba telefonski poziv tako pojasniti?«
»Dragi prijatelj,« Je odgovoril Poirot resno, »ne vem. Toda pravim vam naslednje: zdi se mi, da bo rešena uganka umora tedaj, ko bo pojasnjen ta telefonski poziv.«
»Zdi se ml, da ste nekaj podobnega že omenili,« sem pripomnil in ga radovedno pogledal. Porot je prikimal.
»Vedno znova se vračam k njemu,« Je dejal resno.
»Meni se pa ne zdi važen,« sem pripomnil.
»Tega ne bi trdil,« Je nasprotoval inšpektor, »vendar moram priznati, da posveča po mojem mnenju gospod Poirot tej malenkosti preveč pr.zor-nosti. Saj imamo boljše opore. Na primer prstne odtUe na bodalu!«
»Prstne odtise!« Je vzkliknil Poirot. »Previdnost, gospod Inšpektor! Mogoče vodijo ti v slepo ulico!«
»Ne razumem, kako bi bilo to mogoče,« Je odgovoril uradnik. »Verjetno hočete trditi, da gro za potvorbe? Sicer sem čila!, da se tudi takšne stvari dogajajo, vendar kaj podobnega v svoji praksi Šo nisem srečal. Naj so potvorba al! ne — nekam nas vendar morajo voditi.«
Poirot je skonii/nil z rameni.
Tedaj je pokazal inšpektor nekaj povečanih posnetkov onih prstnih odtisov In vpletel v razgovor celo vrsto tehnčnih Izruzov.
»Vidite,« je dejal končno, ker ga Je Poirotovo držanje razdražilo. »Priznati morule, da pripadajo ti prstni odtisi nekomu, ki je bil v oni noči v hiši.«
»Seveda,« jc dejal Poirot in prikimal.
»Imam prstne odtise vseh stanovalcev hiše, vseh, razumete, pričenšl od stare dame pa dol do služkinje.«
»Ne verjamem, da bi bila gospa Ackrovd posebno vesela, če bi vedela, da jo imenujete, staro damo. Zdi se, da izdaja precejšnje zneske za lepo-lilna sredstva.«
»In noben odtis se ne ujema z odtisi na bodalu. To dopušča dve možnosti. Ali Ralph Paton ali pa oni skrivnostni tujec, ki nam je o njem pripovedoval  doktor.  Dokler ne  bomo  prijeli  obeh...«
»Bomo Izgubili mnogo dragocenega časa,« mu je vpadel Poirot v besedo.
»Ne razumem vas, gospod Poirot!« »Pravite,  da ste vzeli  prstne odtise od vseh oseb v hiši,« je šepetal Poirot. »Ali govorite čisto resnico, gospod?«
»Seveda.«
»In niste na nikogar pozabili?«
»Nikogar nisem pozabil.« »Živega in mrtvega?«
Za trenutek ga je inšpektor pogledal, s široko razprtimi očmi.
»Mar mislite ...«
»Mrtveca, gospod Inšpektor.«
Trajalo je če nekaj časa, dokler ni inšpektor razumel.
»Hotel sem izrazili svoje mnenje,« je dejal Poirot mirno, »da izvirajo prstni odtisi na ročaju bodala morda od gospoda Ackrovda samega. To ni težko ugotoviti. Njegovo truplo je še dosegljivo.«
»Zakaj pa? Kaj bi to koristilo? Menda vendar nočete trditi, daje šlo za samomor, gospod Poirot?«
»O, ne! Po mojem mnenju je nosil morilec rokavice aH pa si jo roke s čim ovil. Po sunku je prijel svejo žrtev za roko In Jo stisnil okoli ročaja.«
»Ccmu?«
»Da bi zamotani primer napravili še bolj zamotan.«
»No,« Je dejal inšpektor, »to bom preiskal. Kdaj ste prišli na to misel?«
»Ko sto mi pokazali bodalo In me opozorili na prslne odtise. Ne spaznam se posebno na te znake In črto — vidite, da svoje neznanje odkrito priznavam. Toda opazil sem, da je položaj odtisov na
ročaju vendar nekoliko čuden. Jaz bodala ne bi tako držal, kadar bi hotel nekoga zabosti.*.
Inšpektor Raglan je zijal v malega moža. Poirot si je ravnodušno odpihnil prašek z rokava.
»No,« je zaključil inšpektor, »tudi to je eno stališče. Zadevo bom preiskal, toda ne bodite razočarani, če ne bo nobenega uspeha.«
Trudil se je, da bi govoril nekoliko dobrohotneje. Poirot je čakal, da je odšel. Nato mi je namignil.
»Drugič,« je dejal »bom moral njegovo samo-ljubje malo bolj upoštevati. In zdaj ko sva sama: »Kaj pravite o majhni družinski konferenci?«
»Majhna družinska konferenca,« kot jo je imenoval Poirot, je bila pol ure pozneje. Sedeli smo okoli mize v jedilnici dvorca Fernlv. Gospod Poirot na čelu mize kot predsednik. Služinčad ni bila prisotna, bilo nas je šest: gospa Ackrovd, Flora, major Blunt, mladi Raymond, Poirot in jaz.
»Gospodje in dame, povabil sem vas semkaj z nekim določenim namenom.« Umolknil je. »Predvsem bi želel gospodično nekaj vprašati.«
»Mene?« je vprašala Flora.
»Gospodična, vi ste zaročeni s kapetanom Patonom. Ce kdorkoli na svetu uživa njegovo zaupanje, ste to vi. Ce veste, kje je, vas prosim, da ga pregovorite, naj se prikaže. Trenutek« - je prekinil Floro, ki je dvignila glavo, da bi mu odgovorila — »ne recite ničesar, preden niste dobro razmislili, gospodična. Njegov položaj je iz dneva v dan nevarnejši. Ce bi se bil takoj oglasil, ne glede na to, kako ga dejstva obremenjujejo, bi Imel možnost, da jih ovrže. Toda ta molk - ta beg — kaj naj to pomeni? Samo eno je mogoče - občutek krivde, gospodična! Ce res verujete v njegovo nedolžnost, ga pregovorite, naj se vrne, preden ne bo prepozno.«
Poirot se je sklonil naprej.
»Glejte, gospodična, očka Poirot vas prosi. Stari očka Poirot, ki mnogo ve In ima mnogo izkušenj. Nikoli vas ne bi zvabil v past, gospodična. Zaupajte mi torej In ml povejte, kje se skriva Ralph Paton!«
»Gospod Poirot,« je odvrnila z jasnim glasom, »prisegam vam, svečano prisegam, da nimam pojma, kje je Ralph, in da niti na dan umora niti pozneje nisem o nJem ničesar slišala niti videla,«
RS
4 STRAN
GLAS
PONEDELJEK, 12. decembra 1960
-Obveščevalec
m n li ogluši
PRODAM
Njive in travnike na Primsko-vem pri Kranju ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku 4611
Prodam dobrj ohranjeno zakonsko spalnico po zelo ugodni ceni. Naslov v oglasnem oddelku 4622
Prodam telico, 20 mesecev staro in 5 mesecev brejo. Franc Jane, Mošnje 7 4623
Prodam 2 sobni kredenci. Naslov v oglasnem oddelku 4621
Za pitanje prašičev samo
REDIH
ker pospešuje debeljenje
Nujno prodam odlično motorno
kolo »Rumi Sport« 125 cem z dvema cilindroma. Kankelj Jože, Železniki 1 4625 Prodam plemenskega vola. Ve-lesovo 21 4626
Prodam večjo količino debelega zimskega česna. Breg ob Savi 31, Kranj 4627
Prodam Fiat 600 s prevoženimi 10.000 km. Naslov v oglasnem oddelku pod »Gotovina« 4628
Prodam šivalni stroj »Nauman«, pogrezljiv, z okroglim čolničkom. Zelič Alojz, Zg. Duplje 6 4629
Ročno slamoreznico prodam. Pivk Vinko, Virmaše 52, Škofja Loka 4630
Prodam električni gramofon, brezhiben, za 6000 din in 10 plošč. Bališ, Vodice 48 4631
KUPIM
Kupim 2 mladi ovci jezerske pasme. Kokrica 86, Kranj 4589
j   Kupim   enostanovanjsko hišo,
najraje nedograjeno, od Ljubljane do Kranja. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Plačam takoj« 4632
OSTALO
Tiskovine za zaključni račun 1960. Sčekič: Zbirka predpisov o ZR s komentarjem in praktičnimi primeri. Obrazci bodo dvojni: enotni in za povšaliste.' Vsak naročnik naj navede koliko kompletov potrebuje, vrsto obrazcev ter število priročnika. Naročila sprejemamo do 6. januarja 1961. Obenem prosimo vse gospodarske organizacije, podjetja in ustanove, da si čimprej nabavijo vse ostale pisarniške potrebščine, da bi se v tednu ob koncu leta izognili prevelikemu navalu. Knjigarna »Simon Jenko«, Kranj 4591
Službo dobi šofer »D« kategorije, ki ima stanovanje na Jesenicah. Nastop službe takoj ali po dogovoru.? Plača po dogovoru. Ponudbe poslati na »Avtopromet«, Kranj 4605
Gostilna pri »Zlati ribi« v Kranju obvešča spoštovane odjemalce, da prodaja pristna vina: črno, belo in rdeče na dom po 180 din za liter 4633
Zahvaljujem se upravi Gorenjskega tiska in celotnemu kolektivu, ki se spominja mojega sina na odsluženju vojaškega roka. Slavko Novak 4634
Zahvaljujem se DOZ-u za izplačano zavarovalnino po pokojnem možu. Podpeskar, Gostilna »Bo-hinjc« 4635
Preklicujem mesečno avtobusno vozovnico: Kranj—Sp. Brniki na ime Dobnikar Franc, za mesec september 4636
Pravočasno rezervirajte prostor za
v Sindikalnem
domu, hotelu Evropa In restavraciji Park v Kranju
0bl**'t» Dedka Mraza v trgovini Delikatese
Viselo v novo leto 1961
Delikatesa Kranj
TVD partizan" Stranišče pi.redi 31. decembra '960 v vse^ dru tvenih prostorih
f»"d:cionalno silvestrovanje
Prodaja vstopic nd 20. -26. XII. v gostilni Benedik, telefon 2151
Oddam stanovanje (celo hišo z vrtom) v bližini Kranja upokojenki ali zako: :ema brez otrok proti nagradi. Poizve se v gostilni na »Povšni« v Kokri 4637
o&mm
POZIV
vsem študentom, dijakom in učencem drugih šol, ki so do sedaj uživali vozne olajšave na avtobusih. Vsi študenti, dijaki in učenci drugih šol, ki stalno stanujejo na območju občine Kranj ter v kraju šolanja nimajo stanovanja, morajo najpozneje do 15. decembra 1960 vložiti nekolkovano prijavo na vložišču ObLO Kranj, Tavčarjeva ulica 43/1.
Ta prijava naj vsebuje: ime in priimek, datum rojstva, stanovanje, šolo, ki jo obiskuje, razred oziroma letnik in avtobusno podjetje, pri katerem je dobil vozovnico za mesec december 1960. V prijavi navedite tudi kratek socialni položaj družine.
Učencem osnovnih šol ni treba vlagati te prijave.
DOPISNA ŠOLA V LJUBLJANI
RAZPIHUJE
VPIS
V DOPISNO ADMINISTRATIVNO ŠOLO
Šola bo začela delovati v prvih dneh januarja 1981. Prijave pošljite do 15. decembra 1960 na naslov:
DOPISNA ŠOLA
LJUBLJANA,  Likozarjeva  ul. 3
Program, prijave in navodila za vpis in šolanje v Dopisni šoli dobite pri okrajnih in občinskih odborih ZB ali v Dopisni šoli, Ljubljana, Likozarjeva ulica 3, proti plačilu 50 din.
Za posebne informacije priložite znamko za 20 din.
Gostinsko podjetje »JAVORNIK« Jesenice, razpisuje delovno mesto RAČUNOVODJA PODJETJA Pogoji: popolna srednješolska "zobrazba i ustrezajočo prakso v računovodstvu, (po možnosti v gostinski stroki). Predložitev prijav z obrazložitvijo dosedanje zaposlitve in kvalifikacije je poslati upravi podjetja. Nastop službe takoj!
Zdravstveni dom v Kranju prodaja nasledn. i odvisna osnovna sredstva:
SANITETNI AVTOMOBIL Opel Blitz. 1,5 t z rezervnimi deli
MOTORNO KOLO Ardie 250 cem
MOTORNO KOLO Sachs Wan-derer 125 cem
Ogled vsak dan dopoldne v Zdravstvenem domu Kranj. Prednost nakupa imajo gospodarske oziroma družbene organizacije; po 8 dneh pa privatniki. Vsa vozila so v voznem stanju.
KSflO
Jesenice »RADIO«: 13. in 14. decembra angleški film POT V VISOKO DRUŽBO
Jesenice »PLAVZ«: 12. in 13. decembra jugoslovanski film VOJNA
Radovljica: 13. decembra ameriški kriminalni film OBTEZILNA PRIČA, predslava ob 20. uri
Bled: 12. decembra italijanski film SPOMINI IZ ITALIJE
Kranj »STORZlC«: 12. decembra ameriški barvni film PONOS IN STRAST, predstave ob 15.30, 18. in 20.30. uri, matineja istega filma ob 10. viri, 13. decembra isti film ob 15.:«), 18. in 20.30. uri in matineja istega filma ob 10. uri
Trimskovo »TRIGLAV«: 13. decembra premiera angleškemu filma NEKATERI SO ZA VROČE, predstava ob 19. uri
Stražlšče »SVOBODA«: 13. decembra angleški film ZAPISI NJENO IME S PONOSOM, predstave ob 18. in 20. uri
Škofja Loka: 13. decembra francoski film JULIETA, predstava ob 20. uri
Kamnik: 12. decembra ameriški barvni film SAYONARA, predstava ob 20 .uri
GSBftSMO PiieBll>ttLSYUA
V TRZICU
roro.ill so se: Jerala Stanko trgovski poslovodja in Je ikole Ana knjigovodkinja, Krafcž Nikolaj tovarniški delavec in Novak Elza tovarniška delavka, Filipi^ Anton kovač in Bodlaj Jotfefa tkalka, Primožič Franc lesni tehnik in Dovžan Vida u aluzije.ika. Lausegger Viljem tkalec in Košir Marija navijalka, Polajnar Vin-cenc logar in Ahačič Ivana tovarni ka delavka.
Umrli so: llibnikar Adi otrok, Klobčavar Lenart upokojenec.
Rodili so se: Radon Matija, Rib-nikar Adi, Krpic Milan.
r,Po stezah partizanske Jelovice"
Letos tudi v Bohinju, na Bledu
in f Kropi
Prireditve v širšem obsegu kot prejšnja leta
Nedavni odlok Okrajnega ljudskega odbora, s katerim je ta prireditev zadobila globlji pomen, široke želje mladine za udeležbo na zimsko-športnih tekmah, veliki dogodki na Jelovici v okviru naše revolucije in NOB ter končno še 20-letnica vstaje. Vse to daje poseben pečat letošnje pete prireditve »Po stezah partizanske Jelovice«, ki bo v dnevih od 14. do 15. januarja.
Z lanskoletne prireditve »Po stezah partizanske Jelovice«
»Finančno samostdjni zavod   GORENJSKI   SEJEM v Kranju razpisuje prosto delovno mesto KOMERCIALISTA.
Pogoji: ekonomska srednja šola ali visokokvalificirani delavec s poslovodsko šolo in daljšo prakso na delovnih mestih blagovnega prometa.
Plača po Pravilniku o plačah osebja zavoda.
Pismene ponudbe pošljite na naslov: Gorenjski sejem, Kranj, Cesta.Staneta Žagarja 33, najkasneje do 26. 12. 1960.«
SPREJMEMO TAKOJ V SLUŽBO VEC TRGOVSKIH POMOČNIKOV ZA BENCINSKI SERVIS V KRANJU. Ponudbe pošljite na naslov: Petrol, Ljubljana, Cankarjeva 5/II.
RAZPIS
SEMINAR ZA VPIS NA VIŠJO KOMERCIALNO ŠOLO V MARIBORU
Delavska univerza v Kranju bo organizirala seminar za pripravo opravljanja sprejemnih izpitov za vpis na Višjo komercialno šolo v Mariboru za kandidate, ki nimajo dovršene srednje šole.
Ti seminarji so namenjeni kandidatom, ki so:
a) končali osemletno osnovno ali njej enako šolo in imajo vsaj štiri leta gospodarske prakse, kakor tudi
b) tistim, ki so končali triletno vajensko šolo ali šolo s praktičnim poukom.
Sprejemni izpit na VKŠ v Mariboru obsega pismeno nalogo z razgovorom in izpit iz matematike in gospodarskega zemljepisa. Za kandidate pa, ki želijo biti vpisani na oddelku za zunanjo trgovino in oddelku za turizem in gostinstvo, pa dodatno še tuji jezik po izbiri.
Prijave sprejema Delavska univerza v Kranju, Park Svobode 2, do 26. decembra 1960 vsak dan od 7. do 14. ure osebno ali pismeno.
Pričetek seminarja bo predvidoma v ponedeljek, 9. januarja 1961. Kandidati bodo o sprejemu v seminar pismeno obveščeni.
NAROČITE
Najvažnejša sprememba je ▼ razširitvi prireditev iz Železnikov in Dražgoš, kot je to bilo zadnja leta. Tekmovanja in prireditve bodo namreč tudi v Bohinju, na Bledu in v Kropi. V Bohinju bodo pod geslom »Po stezah partizanske Jelovice« organizirali smučarsko tekmovanje za memorial Tomaža Godca. Na Bledu, oziroma v Rib-nem, je predvideno pionirsko smučarsko tekmovanje, ki je že vzbudilo zanimanje med mladimi tekmovalci. Še posebno pa se bodo ob tej priliki razgibali v Kropi. Tam je napovedano sankaško tekmovanje in tekmovanje v skokih.
Osrednja proslava pa je predvidena v Železnikih, kjer imajo obletnico dražgoške bitke tudi za svoj vsakoletni praznik. Kresovi po okoliških hribih, ognjemet in druge prireditve bodo že zvečer bodrili razpoloženje udeležencev na tekmovanjih. Na glavni prireditvi, na sam dan proslave, v nedeljo 14. januarja, pa bo sodeloval Invalidski pevski zbor iz Ljubljane pod vodstvom Radovana Gobca, in godba na pihala, prav tako iz Ljubljane ter Tazni solisti in recitatorji. Slavnostno zborovanje bo pred tovarno NK NIKO.
Tekmovalna proga za smučarski tek je tudi to pot dolga 14 km za posameznike - člane. Posebno tekmovanje bo tudi v patrolnem teku prav tako čez Jelovico, medtem ko je nad Železniki predvideno še tekmovanje v slalomu. Za udeležence celotnega tekmovanja je letos znatno razširjen teritorialni okvir, kajti predvideno je sodelovanje patrol iz vseh krajev Slovenije kakor tudi iz ostalih republik.
Okrajni odbor s tremi komisijami za organizacijo letošnje prireditve »Po stezah partizanske Jelovice«, pod predsedstvom udeleženca dražgoške bitke Staneta Prezlja, ima že polne roke dela. V sklopu letošnjih proslav bodo preskrbeli celo posebne značke, medtem ko bodo po vseh središčih prikazovali pravkar izdelani diafilm v barvah z ozvočenjem, ki prikazuje neenaki, junaški trodnevni boj v Dražgošah, januarja 1942. leta.
REZULTATI NOGOMETNIH TEKEM ŠESTNAJSTINE FINALA ZA POKAL JUGOSLAVIJE
Volci : Dinamo
Mačva : Ha idu k
Maribor : Crvena zvezda
Split : Sarajevo
Slodoba : Vojvodina (brez podal iška)
Proleter (Osijek) : Novi Sad
Borovo : Tre'n!ev';r>
R'.botnički (Skopje) : Reka
Sloga (Kraljevo) : Pobeda
Šibenik : SuHcska
Varteks : Železničar
JsMmIvO 'Biha*) : Borac (B. Lakt) i
JedinttVD 'B. Polje) : Vardar I
Partizan : Bndaeuuf! 3
r,"o-:r:H : «-dnf-ki (S-imhor) 5 Radnički (Beograd) : Sparlak t
Splošno gradbeno podjetje PROJEKT KRANJ Cesta JLA 8 proda sledeča razhodovana osnovna sredstva: ' TOVORNI AVTO Saurer V razstavljenem stanju STRUŽNICO do 1000 mm del. širine Ponudbe poslati na gornji naslov
C LAS
GLAS
naročite
GLAS
GLAS
VELIKO ŽREBANJE - POSEBNE NAGRADE ZA ZBIRALCE NOVIH NAROČNIKOV - NAROČNIKI SO NEZGODNO ZAVAROVANI